Moja Slovenija marec 2014

MOJASLOVENIJA Osrednja revija za Slovence zunaj meja domovine • marec 2014 • letnik VII • številka 3

ŠEGE IN NAVADE: Ta norčavi pustni čas v Litiji UPRAVNI POSTOPKI: Davek na nepremičnine

GLOBALNA SLOVENIJA: Na griču nad mestom … ŠPORT: Za slovenske olimpijce navijali doma, v zamejstvu in po svetu

Lidija Kukovec Ko si v tujini, si povsod tujec WWW.MOJASLOVENIJA.NET

KORISTNI NASLOVI Telefon: +386 1 400 5267, 400 5475 Faks: +386 1 400 5332 E-pošta: gp.mizks@gov.si Spletna stran: www.zrss.si/slovenscina/default.asp

I. PRIDOBITEV DRŽAVLJANSTVA Ministrstvo za notranje zadeve Spletna stran: www.mnz.gov.si Direktorat za upravne notranje zadeve, migracije in naturalizacijo Urad za upravne notranje zadeve in naturalizacijo Telefon: +386 (0)1 428 46 37 E-pošta: dunzmn.mnz@gov.si

VII. ZDRAVJE Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije Miklošičeva cesta 24, 1000 Ljubljana Informacijski center Telefon.: +386 (0) 30 77 335, +386 (0) 43 33 340 Faks: +386 (0) 23 12 667 E-pošta: PEIC@zzzs.si

II. POTNI LISTI IN VOZNIŠKA DOVOLJENJA a) Potni listi Direktorat za upravne notranje zadeve, migracije in naturalizacijo Urad za upravne notranje zadeve in naturalizacijo Sektor za registracijo prebivalstva in javne listine Telefon: +386 (0)1 428 49 61 E-pošta: dunzmn.mnz@gov.si

Ambulanta Pro bono Mislejeva 3, 1000 Ljubljana Telefon.: +386 (0)1 437 20 10 Ambulanta za osebe brez zdravstvenega zavarovanja s pripadajočo svetovalnico Strossmayerjeva 12 2000 Maribor

b) Vozniška dovoljenja Ministrstvo za infrastrukturo in prostor Spletna stran: www.mzip.gov.si Telefon: +386 (0)1 478 80 00 E-pošta: gp.mzip@gov.si

VIII. IZSELJENSKE ORGANIZACIJE IN URADI 1. Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu (opravlja naloge, ki zadevajo položaj slovenskih rojakov v zamejstvu in po svetu, njihovo kulturno, prosvetno in gospodarsko povezovanje z matično državo, informiranje, svetovanje in pomoč glede pravne zaščite)

III. ZAPOSLOVANJE Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje Spletna stran: www.ess.gov.si Telefon: kontaktni center 080 20 55 E-pošta: info@ess.gov.si

Spletna stran: www.uszs.gov.si Naslov: Erjavčeva 15, 1000 Ljubljana, Slovenija Telefon: +386 (0)1 230 80 00 Faks: +386 (0)1 230 80 17, Elektronski naslov: urad.slovenci@gov.si

Info točka za tujce Slovenska cesta 55, Ljubljana Spletna stran: www.info-tujci.si, www.ess.gov.si/tujci Telefon: +386 (0)1 472 64 60 Mobilni telefon: +386 (0)41 659 228 E-pošta: info-tujci@ess.gov.si, tujci@ess.gov.si

2. Komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu (spremlja problematiko Slovencev v zamejstvu in po svetu in informira DZ) Naslov: Državni zbor, Šubičeva cesta 4, 1000 Ljubljana Telefon: +386 (0)1 478 99 38, Elektronska pošta: katja.jerman@dz-rs.si

IV. SEZNAM MINISTRSTEV SLOVENIJI IN POVEZAVA NA NJIHOVE SPLETNE STRANI Spletna stran: www.vlada.si

3. Svetovni slovenski kongres (organizacija, ki povezuje matične, zamejske, zdomske in izseljenske Slovence)

V. REŠEVANJE STANOVANJSKEGA VPRAŠANJA Stanovanjski sklad Republike Slovenije, javni sklad Telefon: +386 (0)1 4710 500 E-pošta: ssrsinfo@stanovanjskisklad-rs.si

Spletna stran: www.slokongres.com Naslov: Cankarjeva 1/IV, 1000 Ljubljana, Slovenija Telefon: +386 (0)1 242 85 50 Faks: +386 (0)1 242 85 58; Elektronski naslov: ssk.up@eunet.si

VI. IZOBRAŽEVANJE a) Vrednotenje izobraževanja ENIC-NARIC center Slovenija Kotnikova 38, Ljubljana Tel.: +386 (0)1 478 47 45 Faks: +386 (0)1 478 47 19 E-pošta: enicnaric-slovenia.mvzt@gov.si Spletna stran: www.enic-naric.net

4. Izseljensko društvo Slovenija v svetu (združenje Slovencev iz domovine in sveta, katerega poglavitna naloga je povezovanje vseh Slovencev z matično domovino, preučevanje izseljenske problematike in reševanje vsestranskih potreb, zlasti na področju šolstva, kulture, kulturne dediščine, športa in urejanja dokumentov) Spletna stran: www.drustvo-svs.si Naslov: Štula 23, 1210 Ljubljana-Šentvid, Slovenija Telefon: +386 (0)1 512-89-20, faks: +386 (0)1 512-89-25 Elektronski naslov: drustvo.svs@guest.arnes.si

b) Učenje slovenskega jezika in verifikacija Izpitni center Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik Kongresni trg 12, Ljubljana Telefon: +386 (0)1 241 86 47 Faks: +386 (0)1 241 86 44 E-pošta: izpitni.center@ff.uni-lj.si

5. Slovenska izseljenska matica (združenje, ki skrbi za Slovence po svetu in pospešuje njihove stike z domovino) Spletna stran: www.zdruzenje-sim.si Naslov: Cankarjeva 1/II, 1000 Ljubljana, Slovenija Telefon: +386 (0)1 241 02 80 Faks: +386 (0)1 425 16 73, Elektronski naslov: sim@zdruzenje-sim.si

c) Informacije o prijavno-sprejemnem postopku za vpis v prvi letnik univerze Visokošolska prijavno-informacijska služba Univerze v Ljubljani, Kongresni trg 12, Ljubljana: Tanja Žužek, Alenka Šuligoj. Uradne ure: ponedeljek in sreda od 9:00 do 11:00 in od 14:00 do 15:00, petek od 9:00 do 11:00 Telefon: +386 (0)1 241 85 05, +386 (0)1 241 85 08 E-pošta: tanja.zuzek@uni-lj.si, alenka.suligoj@uni-lj.si

6. Rafaelova družba (cerkvena ustanova Slovenske škofovske konference za pomoč slovenskim izseljencem in zdomcem pri gojitvi njihovega slovenstva in katolištva; povezana je z Zvezo slovenskih izseljenskih duhovnikov in pastoralnih sodelavcev v Evropi in z drugimi slovenskimi župnijami in ustanovami po svetu)

d) Informacije o postopku priznavanja izobrazbe Univerza v Ljubljani, Svetlana Matijevič Telefon: +385 (0)1 2418 595 E-pošta: priznavanje@uni-lj.si

Spletna stran: www.rkc.si/rafaelova-druzba Naslov: Poljanska cesta 2, 1000 Ljubljana, Slovenija Telefon: +386 (0)1 438 30 50 Faks: +386 (0)1 438 30 55 Elektronski naslov: rafaelova.druzba@siol.net

e) Dopolnilni pouk slovenščine v tujini Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport Masarykova 16, 1000 Ljubljana

MOJASLOVENIJA

2

marec 2014

UVODNIK

Skrita želja, obisk ministra rahlo pobeljen le trikrat, je na 22. zimskim olimpijskim igrah v Sočiju sodelovala tudi njena reprezentanca. Mediji so namenili posebno pozornost tudi slovenskim športnicam in športnikom, še posebej risom, ki so kljubovali najboljšim svetovnim hokejskim reprezentancam. Iskreno so nam čestitali za prikazano borbenost in osem medalj, na Valentinovo, 14.2., pa niso pozabili omeniti tudi tridesete obletnice naše prve srebrne medalje Jureta Franka s časom 2.41.41 na zimskih olimpijskih igrah v Sarajevu.

Prav na slovenski kulturni praznik je naše slovensko – irsko društvo Detelca (www.detelca.ie) praznovalo prvo obletnico obstoja. Odprtost društva in raznolikost članstva so okrepile izmenjave študentov, pesnikov in pisateljev, gospodarsko sodelovanje ter raziskovalni duh, še posebej v smislu osvetlitve nekaterih zgodovinskih povezav, od katerih velja omeniti: prenekateri, slovenski kraji imajo keltska imena, v naših krajih so delovali irski misijonarji, Elblana pa je bila še v 16. stoletju dublinška rečica, ki se je izlivala v irsko morje.

Irska je domovina Guinessa in whiskey-a, vendar me veseli, da jo vse bolj odkrivajo tudi slovenski vinarji, proizvajalci jaht in nautične opreme ter visoko razvita veterinarsko-farmacevtska podjetja. Skrita želja našega društva pa še najprej ostaja, morebiten obiskal ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu, kar bi predstavljalo, vsaj po naših informacijah, prvi slovenski tovrstni obisk na Irskem.

Za Irsko lahko resnično zapišem, da je otok naravnih lepot. Narava sicer vsake toliko časa pokaže svojo moč, močni morski valovi, vetrovi in neurja, povzročajo veliko gmotno škodo, po drugi strani pa ustvarjajo tudi pravo čarobno enkratnost, ki jo je mogoče najti samo na Irskem. Čeprav na otoku, vključno s Severno Irsko, živi približno šest milijonov ljudi, je turistično – promocijski program irske vlade »The Gathering Ireland 2013« pokazal, da spada Irska med največje evropske narode. Danes živi po svetu več kot 200 milijonov Ircev, ki se z veseljem vračajo domov, 17. marca pa se v svojem okolju obvezno ogrnejo v zelene barve in počastijo dan svojega največjega zavetnika, sv. Patrika. Svoji diaspori se Irska lahko delno tudi zahvali za dokaj hitro okrevanje po finančno-gospodarski krizi in sicer so prav z njihovimi investicijami nastala nova delovna mesta, vplivni člani diaspore pa še nadalje botrujejo temu, da se vse več multinacionalk odloča za postavitev sedeža svojih evropskih predstavništev na Irskem. Zato Irska v zadnjem obdobju postaja vse pomembnejše poslovno – turistično stičišče med Evropo in Ameriko, Bližnjim Vzhodom, Avstralijo in Azijo. Nenazadnje je tudi irski Waterford od decembra 2013 lastniško povezan z našo Steklarno Rogaška. Kot odziv na novi irski trend nastaja na otoku moderna letališka infrastruktura, krepita se tudi domača konkurenčna letalska prevoznika Aer Lingus in RyanAir, ki potnike prevažata tako rekoč v vsa pomembnejša evropska mesta. Zato nekateri irski ekonomisti nove trende primerjajo celo z obdobjem po propadu rimskega imperija, ko so kontinentalno Evropo z delom in zgledom preplavili irski misijonarji. Čeprav Irska skoraj ne pozna snega, v zadnjem desetletju je bil otok

marec 2014

Bernard Šrajner, direktor, Slovensko-irsko društvo Detelca (www.detelca.ie)

3

MOJASLOVENIJA

KAZALO 8 12 16 18 19 23 24 25 26 27 28 29 30 32 34 36 40 42

Zgodba z naslovnice Da so se na področju Litije čudno oblečeni ljudje norčevali iz politikov, je v svojih Kmetijskih in rokodelskih novicah pisal že Janez Bleiweis. Litijski pustni karneval je prepoznaven in pomemben del kulturne dediščine, ki je v določenem obdobju presegal lokalne okvire, vedno pa je bil znan po odlični politični satiri. Foto: Peter Rojc

MOJASLOVENIJA Revija izhaja vsak mesec in je osrednja revija za Slovence, ki živjo zunaj meja svoje domovine.

8

Intervju Globalna Slovenija Lepote Slovenije Povratniki

Novice iz sveta in domovine urad svetovni slovenski kongres rafaelova družba

SLOVENIJA V SVETU slovenska izseljenska matica SLOVENCI V ITALIJI SLOVENCI NA madžarskem SLOVENCI V AVSTRIJI Učenje slovenščine šege in navade ljudje Šport UPRAVNI POSTOPKI

Izdajatelj: O MEDIA d.o.o.

Uredništvo: Brnčičeva 13, 1000 Ljubljana, Slovenija, Tel: +386 1 5653416, urednistvo@mojaslovenija.net Spletna stran: www.MojaSlovenija.net Izvršna urednica: Karolina Vrtačnik Svet revije: Vesna Vukšinič Zmaić, Mihaela Zaveljcina, Sonja Avguštin, Boštjan Kocmur, Edvard Vrtačnik, dr. Zvone Žigon in Natalija Toplak Koprivnikar Lektorica: Nataša Mlakar Oblikovanje in prelom: Atree, d.o.o.

Tisk: Kocman grafika d.o.o.

V rubrikah Izseljensko društvo Slovenija v svetu, Rafaelova družba, Svetovni slovenski kongres, Združenje Slovenska izseljenska matica, Pisali ste nam stališče avtorja oziroma organizacije ne izraža nujno tudi mnenja uredništva ali Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.

Revija je brezplačna in jo sofinancira Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Revija je brezplačno dosegljiva na izseljeniških in zamejskih organizacijah po svetu. Posamični naročniki plačajo stroške pošiljanja. Revija je vpisana v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo, pod zaporedno številko 1006.

ISSN 1854-4061 Revija je darilo Republike Slovenije.

Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu

MOJASLOVENIJA

INTERVJU: Lidija Kukovec Ko si v tujini, si povsod tujec Mladi Slovenci svojo prihodnost vse bolj vidijo v tujini in po svetu gredo iz precej različnih vzgibov. Lidijo Kukovec, je v svet gnala radovednost, želja spoznati oddaljene države, nam tuje kulture ter velika sposobnost komuniciranja in vzpostavljanja novih stikov. Prihaja iz Prlekije, Sveti Jurij ob Ščavnici, iz družine s štirimi otroki, danes pa živi na kratkih postankih v Ljubljani, ko se vrne iz tujine. Poslovna in študijska pot jo je vodila skozi Anglijo, Združene države, Egipt, Kitajsko, Japonsko in Južno Korejo. Prav z zadnjima dvema državama ima velike načrte.

INTERVIEW: Lidija Kukovec When you are abroad you are a foreigner no matter where you go Young Slovenians imagine their future abroad more and more frequently and they have different reasons to visit the world. Lidija Kukovec left Slovenia because of curiosity, her wish to see distant countries and experience foreign cultures, and her great ability to communicate and establish connections with people. She comes from Sveti Jurij ob Ščavnici, a town in northeastern part of Slovenia called Prlekija; she is one of four children. However, when she now returns to Slovenia for short periods, she lives in Ljubljana. Her business path and studies led her to England, USA, Egypt, China, Japan and South Korea. Her ambitious plans for the future are especially connected with the last two countries.

ENTREVISTA: Lidija Kukovec Cuando estás en el extranjero eres un extraño, vayas adonde vayas Cada vez más jóvenes eslovenos ven su futuro en el extranjero; diferentes motivos los llevan por todo el mundo. Lidija Kukovec se fue de Eslovenia movida por la curiosidad, el deseo de conocer países lejanos, culturas extrañas y una gran capacidad de comunicar y hacer nuevos contactos. Oriunda de Prlekija, de Sveti Jurij ob Ščavnici, nació en el seno de una familia con cuatro hijos. Hoy en día hace breves paradas en Ljubljana cada vez que regresa del extranjero. Su camino catedrático y de negocios la ha conducido a través de Inglaterra, los Estados Unidos, Egipto, China, Japón y Corea del Sur. Y es con estos dos últimos países que tiene grandes planes.

4

marec 2014

VSEBINA • CONTENIDO • CONTENTS GLOBALNA SLOVENIJA Na griču nad mestom …

Ob obisku Ljubljane, se vam bo oko zagotovo ustavilo na malem zelenem gričku na katerem kraljuje mogočna trdnjava. Sredi mestnega vrveža, vendar ravno prav odmaknjena od njega, kakor na piedestalu stoji mogočna srednjeveška trdnjava. S svojega privilegiranega položaja obiskovalcu ponuja osupljive razglede po okolici, pa tudi sprehod po preteklosti in odmik od naglice, ki vlada vsakdanjiku pod njo.

Ljubljanski grad, krona nad mestom, že več kot pet stoletij soustvarja veduto slovenske prestolnice. Arheologi so na griču, kjer stoji, potrdili neprekinjeno prisotnost človeka že od pozne bronaste dobe.

GLOBAL SLOVENIA On a hill above the town…

When you visit Ljubljana a little green hill with a mighty fortress will surely catch your eye. There, in the middle of the hustle and bustle of the city but at the same time protected from it, stands the medieval fortress, as if on a pedestal. Its privileged position offers an amazing view of the city and a visit to the past as well as a rest from the fast-paced everyday life below. Ljubljana Castle, the crown above the city, has been a part of the landscape of the capital of Slovenia for more than five centuries. Archeologists confirmed that man has been present on the hill where the castle stands since the Late Bronze Age.

ESLOVENIA GLOBAL En la colina sobre la ciudad ...

Durante su visita a Ljubljana, sin duda llamará su atención una pequeña colina coronada por una poderosa fortaleza medieval que, en medio del bullicio de la ciudad, se levanta alejándose lo necesario de él como colocada sobre un pedestal. Con su posición privilegiada ofrece a los visitantes unas vistas impresionantes de los alrededores, un paseo por el pasado y un alejarse de la prisa cotidiana que yace a sus pies. El castillo de Ljubljana, una corona sobre la ciudad, va creando hace más de cinco siglos una vista panorámica de la capital eslovena. Los arqueólogos confirmaron una continua presencia humana en esta colina desde la Edad de Bronce.

LEPOTE SLOVENIJE S srcem in edinstveno lepoto Srce Slovenije je območje v osrčju države, ki omogoča diskretno raziskovanje podeželja in naravnih ter kulturnih znamenitosti, kjer obiskovalce pričakajo pristni in prijazni domačini. Razgibanost terena, mreža pohodniških, kolesarskih in konjeniških poti, okusna kulinarika ter pester nabor manj znane kulturne in naravne dediščine obljubljajo zanimiva doživetja. Središče območja Srce Slovenije je GEOSS, geometrično središče Slovenije, v bližini prazgodovinskih Vač. GEOSS je točka življenjske energije Slovenije, iz katere utripa celotna slovenska dežela.

TREASURES OF SLOVENIA Big-hearted and uniquely beautiful The Heart of Slovenia is the area in the center of the country that enables visitors to explore the countryside , see natural and cultural monuments and meet authentic and kind local people. The diversity of the landscape, numerous hiking, biking and horseback riding trails, delicious cuisine and a wide variety of less known cultural and natural heritage guarantee exciting adventures. The center of the Heart of Slovenia is the Geometric Center of the Republic of Slovenia also known as GEOSS, located near Vače, a settlement dating back to prehistoric times. GEOSS is the source of life energy that powers the whole Slovenia.

BELLEZAS DE ESLOVENIA Con un corazón y una belleza única El corazón de Eslovenia es un área en el centro del país que permite explorar discretamente tanto el campo como los atractivos naturales y culturales, donde los visitantes son acogidos por genuinos y amables pobladores. Un terreno escarpado, una red de senderismo, ciclismo y senderos ecuestres, una sabrosa gastronomía y un amplio patrimonio cultural y natural no tan conocido prometen una experiencia interesante.

El centro de la región Corazón de Eslovenia es GEOSS – centro geométrico de Eslovenia, cerca del prehistórico Vače. GEOSS es el punto de energía vital de Eslovenia, de donde late todo el país esloveno .

marec 2014

5

16 MOJASLOVENIJA

VSEBINA • CONTENIDO • CONTENTS

36

LJUDJE: Sonja Šterman Oblikovala nove uniforme slovenskih policistov Sonja Šterman je modna oblikovalka iz prelepega kraja v Prlekiji, iz Veržeja. Že kot najstnica se je navduševala nad modnim oblikovanjem, za kar jo je navdušila mama, ki je bila vzorčna šivilja v tovarni Mura. Sonja danes predava in svoje znanje deli s študenti na treh fakultetah v Sloveniji in Bosni in Hercegovini. Sonja je tista, ki ve, kaj pomeni biti Slovenec v uniformi. Oblikovala je namreč nove uniforme slovenskih policistov, pravosodnih policistov, carinikov, predstavnikov Zavoda za gozdove Slovenije, ter športnikov Uniona Olimpije, sodelovala pa je tudi pri oblačenju moške ekipe slovenskih olimpijcev v Sydneyu in Naganu.

PEOPLE: Sonja Šterman The designer of the new Slovenian police uniforms Sonja Šterman is a fashion designer from Veržej, a beautiful place in Prlekija. Even as a teenager she was interested in fashion design thanks to her mother, who was a sample maker for the Mura fashion company. Now Sonja is a professor and shares her knowledge with students at three faculties in Slovenia and Bosnia and Herzegovina. Sonja knows what it means to be a Slovenian in a uniform because she is the one who designed the new uniforms for Slovenian police officers, judicial police officers, customs officers, representatives of the Slovenia Forest Service and Union Olimpija athletes. She also participated in preparing clothes for the Slovenian male Olympic athletes in Sydney and Nagano.

GENTE : Sonja Šterman Creó los nuevos uniformes de la policía eslovena Sonja Šterman es una diseñadora de moda, oriunda de un bellísimo lugar en Prlekija – de Veržej. Ya de adolescente la entusiasmaba el diseñar la moda, inspirada por su madre, que era costurera en la fábrica Mura. Hoy en día Sonja da clases, compartiendo su conocimiento con los estudiantes de tres universidades de Eslovenia y de Bosnia y Herzegovina. Sonja es quien sabe lo que significa ser un esloveno en uniforme, ya que ha diseñado los nuevos uniformes de los policías eslovenos, de los policías judiciales, de aduanas, representantes del Servicio Forestal de Eslovenia y de los deportistas de Union Olimpija. Y ha colaborado también en el diseño de la vestimenta masculina del equipo Olímpico de Eslovenia en Sydney y en Nagano .

ŠEGE IN NAVADE Ta norčavi pustni čas v Litiji Letos smo se na pustovanje podali v Litijo. V osrčju Slovenije si zanesenjaki že nekaj let prizadevajo obuditi verjetno najstarejši pustni karneval na Slovenskem. Da so se tod čudno oblečeni ljudje norčevali iz politikov, je v svojih Kmetijskih in rokodelskih novicah pisal že Janez Bleiweis. Litijski pustni karneval je prepoznaven in pomemben del naše kulturne dediščine, ki je v določenem obdobju presegal lokalne okvire, vedno pa je bil znan po odlični politični satiri. Svetovni in domači politični dogodki so bili rdeča nit vseh karnevalov. Tudi letos je bilo tako.

CUSTOMS AND HABITS Wacky Mardi Gras week in Litija This year we attended the Mardi Gras carnival in Litija. For several years, enthusiasts in the heart of Slovenia have been trying to revive probably the oldest Mardi Gras carnival in Slovenia. Even back in the days of Janez Bleiweis people dressed in peculiar clothes and mocked politicians as he wrote in his Agricultural and Artisan News. The Litija carnival is a well-known and important part of Slovenian cultural heritage that, in a certain period, reached beyond the local frame and was always noted for its excellent political satire. International and local political events were the main theme of all carnivals back then… and this year as well.

34 MOJASLOVENIJA

Tradiciones y costumbres El loco carnaval de Litija Este año visitamos el carnaval en Litija. En el corazón de Eslovenia desde hace varios años los entusiastas se esfuerzan por revivir el carnaval probablemente más antiguo en Eslovenia. Ya Janez Bleiweis escribió en su Kmetijske in rokodelske novice – Noticias agrícolas y artesanas acerca de gente vestida extrañamente que se burla de los políticos. El carnaval de Litija es un reconocido e importante elemento de nuestro patrimonio cultural, que en un determinado período ha superado las fronteras locales y siempre ha sido conocido por su excelente sátira política. Los acontecimientos políticos mundiales y nacionales han sido el hilo conductor de todos los carnavales. Y también este año ha sido así.

6

marec 2014

VSEBINA • CONTENIDO • CONTENTS ŠPORT Za slovenske olimpijce navijali, doma, v zamejstvu in po svetu

40

Za slovenske olimpijce je navijala tudi Maria Sedmak, 23. letna Slovenka, ki že od rojstva živi v Združenih državah Amerike, kamor so se pred šestdeset leti preselili njeni stari starši, pa vendar ji srce bije za Slovenijo. Maria je zelo ponosna na slovenske športnice in športnike. V času OI je navdušeno navijala in z navijanjem okužila tudi svoje prijatelje v ZDA. O uspehih olimpijcev ter o življenju v ZDA je povedala nekaj besed.

SPORTS The Slovenian Olympic team was cheered on by Slovenians at home and abroad One of the people cheering for Slovenian athletes was also Maria Sedmak, a 23-year-old Slovenian who has been living in the USA since she was born. Her parents moved there sixty years ago, but her heart beats for Slovenia. Maria is very proud of Slovenian athletes. During the Olympic Games she cheered enthusiastically and her enthusiasm rubbed off on her friends in the USA. We talked about the Olympic athletes' success and about life in the USA.

DEPORTE Toda Eslovenia – aún más allá de las fronteras, alentando a la selección olímpica eslovena A la selección olímpica de Eslovenia la ha alentado también María Sedmak, una eslovena de 23 años que desde su nacimiento vive en los Estados Unidos de Norteamérica, adonde hace sesenta años emigraron sus abuelos, ya que su corazón late por Eslovenia. María está muy orgullosa de los deportistas eslovenos. Durante los Juegos Olímpicos los ha alentado con entusiasmo contagiado su fervor a sus amigos de los EE.UU. Acerca de los éxitos de los deportistas olímpicos y sobre la vida en los EE.UU. nos ha dicho algunas palabras.

UPRAVNI POSTOPKI Davek na nepremičnine Najbolj aktualna tema zadnjih nekaj mesecev je prav gotovo davek na nepremičnine. Državni zbor je namreč konec novembra 2013 sprejel Zakon o davku na nepremičnine, v veljavo pa je vstopil s prvim januarjem 2014. Za vas smo poiskali nekaj koristnih nasvetov v zvezi z davkom na nepremičnine in izvedeli kaj davek pomeni za izseljence, torej Slovence po svetu.

ADMINISTRATIVE PROCEDURES Real property tax One of the topical issues of the past few months has definitely been real property tax. The National Assembly passed the Real Property Tax Act at the end of November 2013 and it became effective January 2014. We gathered useful information about the real property tax and found out what it means for Slovenians living abroad.

PROCEDIMIENTOS ADMINISTRATIVOS Impuesto a la propiedad El tema de mayor actualidad en los últimos meses es, sin duda, el impuesto a la propiedad. A fines de noviembre de 2013 la Asamblea Nacional aprobó la Ley de Impuesto sobre Bienes Inmuebles que entró en vigor el primero de enero de 2014. Hemos buscado algunos consejos útiles en relación con el impuesto sobre la propiedad para ver qué incidencia tiene el impuesto para los eslovenos en el mundo.

marec 2014

7

42 MOJASLOVENIJA

Povratniki

Anton Aleš – zdomec, ki piše knjige V seriji naših prispevkov o slovenskih zdomcih – povratnikih se tokrat prvič srečujemo s človekom, o katerem je skoraj vse mogoče izvedeti iz knjig. Sam je namreč popisal svojo življenjsko pot v dveh knjigah, ki ju je preprosto naslovil Zdomec prvi del in Zdomec drugi del, obe s podnaslovom Resnična zgodba slovenskega fanta.

V prvem delu je opisal poreklo in priprave na slovo od domovine, v drugem delu pa se je razpisal po zaporedju svojih potovanj: V Anglijo, V hudičevo deželo Mavretanijo, V Nemčijo.

Svojih 45 let življenja v tujini je popisal v zanimivi knjigi Večni izseljenec

Vse skupaj pa žal ni tako enostavno kot je videti na prvi pogled. Naš zdomec, strojni tehnik in servisni inženir po poklicu, je svoje potovanje, ki je vsega skupaj trajalo več kot 45 let, popisal najprej v angleščini in v eni knjigi z angleškim naslovom The Eternal Expatriate (Večni izseljenec) in s poangleženim imenom in priimkom Tony Ayles. V angleščini pisana knjiga v Angliji ni naletela na večji odmev, pač pa so jo opazili v Ameriki in jo za potrebe ameriškega trga razdelili na dva dela, tako kot je sedaj razdeljena v slovenščini.

Ob tem velja povedati, da se je naš zdomec Anton Aleš s to knjigo znašel med 177 ameriškimi avtorji, kolikor jih našteva zbornik Who is Who in American Literature (Kdo je kdo v ameriški literaturi). Za slovenskega zdomca in Slovenca nasploh je to seveda pravi podvig, pri čemer ni povsem jasno kako in zakaj so ga Američani uvrstili med ameriške avtorje, s tem, da sploh ne zanikajo od kod je doma. Nasprotno, povsem odkrito in naravnost povedo, da se je rodil šest tednov po koncu druge svetovne vojne v Ljubljani; dejansko se je rodil v vasi Rašica pri Ljubljani, kar pa je z ameriškega zornega kota zgolj nepomembna podrobnost.

MOJASLOVENIJA

Začetek poti in vrnitev domov Po končani srednji šoli in v starosti 20 let je odšel v obljubljeno deželo Anglijo. Za ta korak se je, tako kot številni slovenski fantje v tistih časih, tudi Tone vsaj deloma odločil zaradi odpora do služenja vojaščine v JLA. In tako kot večina naših fantov je tudi Tone obljubil svoji mami, da se bo po letu ali po letu in pol zagotovo vrnil domov.

V Angliji je ostal do leta 1980, torej celih 15 let.

Nemiren kot je bil, je pogosto menjal kraje svojega bivališča in zaposlitve in prav tako kot mnogi tuji delavci je bil tudi on poslan na večmesečno, zahtevno in nevarno odpravo v Mavretanijo, z nalogo, da izvedejo vzdrževalna dela na velikih in težkih strojih za separacijo bakrene rude. Po spletu nesrečnih okoliščin se je tam v nekem trenutku znašel celo v smrtni nevarnosti, kar je v knjigi opisano zelo podrobno in silovito. Prav zaradi tega se je, prej kot je bilo predvideno, vrnil v Anglijo, se tam poročil z Angležinjo, s katero sta leta 1973 dobila hčerko Kristino.

Angleška žena in hčer sta se skupaj z očetom Tonetom leta 1980 preselili v Nemčijo, v Kiel, kamor je Toneta zvabila želja po boljšem zaslužku in želja, da bi bil vsaj nekoliko bližje domovini.

18

Žal se žena in hčer nikakor nista mogli privaditi na življenje v Nemčiji; po sedmih letih je mama odpeljala 13 letno hči nazaj v Anglijo, kjer je kmalu vložila zahtevek za ločitev. Tonetu ni kazalo drugega kot da si poišče drugo spremljevalko, to pot Nemko, s katero se je poročil šele leta 2010. Po nekaj letih, potem ko je končala šolanje, se je k očetu v Nemčijo vrnila hči Kristina, ki si je v Nemčiji kmalu poiskala fanta in moža in se osamosvojila. V Nemčiji je ostala tudi še po očetovi vrnitvi v Slovenijo leta 2013.

Knjigi Zdomec kot literatura Vprašanje, ki ostaja po zelo bežnem opisu prehojene življenjske poti našega zdomca Toneta odprto, je vprašanje umetniške vrednosti njegovega pisanja. Kaj je dodana vrednost njegove literature? V zvezi s tem je treba najprej ugotoviti, da gre v tem primeru za delo, ki s svojo širino in globino sega daleč preko ozkega kronološko – linearnega opisovanja poteka dogodkov in doživljajev. V prvem delu na primer na desetih straneh ob usodah svojih staršev in sorodnikov zelo prepričljivo in vsestransko opiše razmere v osrednji Sloveniji v času druge svetovne vojne, ko Toneta sploh še ni bilo na svetu. Seveda je to lahko storil le na podlagi pripovedovanja staršev, sorodnikov in znancev.

Reči je mogoče, da je celoten opis prehojene življenjske poti bogato pospremljen s širšimi in zelo zanimivimi opisi okoliščin, v katerih se je Tone znašel. In prav ti opisi dajejo knjigama dodano vrednost. To je opazil tudi ameriški založnik zbornika Kdo je kdo v Ameriki (PublishAmerica, Baltimore). Pri predstavitvi Tonetovih knjig v zborniku med drugim piše tudi tole: »Njegova sposobnost opisovanja drugih dežel skozi svoje pripovedi je tisto, kar njegovi prvi dve knjigi dela izjemni. Zgodovina, kultura in romance so bogato zajete v teh dveh zvezkih in razkrivajo življenje nekoga, ki ni dolgo zdržal na enem kraju.« In še en citat: »Desetletja njegovega življenja so poveličana v tej zgodbi o lovcu na sanje, ki jih nikoli ni prenehal loviti. Ob pripisovanju večjega pomena sreči kot finančnemu uspehu, ki je tako prisotno v današnji kulturi, so knjige kakršni sta Aleševi videti zelo bistveni.« Vse to bo z lahkoto opazil tudi slovenski bralec, ki mu branje teh dveh knjig tudi toplo priporočamo.

Besedilo in foto: Tomaž Štefe

marec 2014

Novice

Novice iz sveta in domovine Ogled hokejske tekme v Sarajevu 10. januarja 2014 ob 19.15, smo si nekateri člani SD Cankar v dvorani J.A. Samaranch – Zetra, v Sarajevu, ogledali dolgo pričakovano in dobro oglaševano hokejsko tekmo med Telemach Olimpijo (SLO) in VSV Villachom (AUT), ki je bila del rednih dogajanj v hokejski ligi Ebel, hkrati pa najava dogodkov, ki bodo sledili v februarju ob 30. obletnici ZOI 84 (zimske olimpijske igre davnega 1984. leta, ko je bilo Sarajevo domačin tega velikega dogodka).

Ta tekma je pomenila začetek turnirja, ki se odvija v organizaciji Hokejaškog saveza BIH in Grada Sarajeva, generalni sponzor je bil Telemach, pokrovitelj pa mesto Sarajevo.

Najprej je voditelj prireditve, ki je bil tudi na drsalkah, pozdravil vse obiskovalce in najavil program. Sledil je pozdravni govor župana mesta Sarajeva Iva Komšića, nato pa se je začel zabavni del. Prvi se je na ledu pojavil Vučko z zastavo OI 84. Po pozdravnih dveh krogih na ledu, so se mu pridružili otroški hitrostni drsalci, potem mladi hokejisti in nazadnje še mlade umetnostne plesalke na ledu. Vsak od njih je imel samostojno točko, na koncu skupne točke pa so vsi ob pop ritmih malo zaplesali. V tem prvem delu so bili na ledu otroci, domačini – Sarajlije. V drugem delu pa so pobudo prevzeli Angleži, prav tako otroci. Njihovo področje je bilo umetnostno drsanje, nekateri v paru, drugi kot posamezniki. Vsi smo bili presenečeni z njihovim kakovostnim nastopom in jih na koncu nagradili z bučnim aplavzom. Kot zadnji je nastopil težko pričakovani plesni par: Jayne Torvill in Christopher Dean, ki sta na ledu izvedla Ravelov Bolero, s katerim sta si na ZOI 84 priborila zlato medaljo. Na koncu prireditve so se vsi nastopajoči poslovili od obiskovalcev. Zanimivo je, da je bilo med obiskovalci veliko otrok, ki so organizirano prišli na to prireditev. Med njimi so bili tudi naši učenci dopolnilnega pouka slovenskega jezika in kulture, s katerimi se bomo videli na naši naslednji prireditvi, tokrat v organizaciji našega društva.

Besedilo: Samo Čolak

Vzdušje na sami tekmi je bilo enkratno. Dvorana je bila nabito polna do zadnjega kotička (15.000 gledalcev ), bilo je tudi precej navijačev iz Slovenije. Še posebej je bil ta dogodek pomemben za Sarajevčane, ker slabih trideset let ni bilo neke tako odmevne hokejske tekme v Sarajevu niti v BIH. To, da smo mi navijali za svoje rojake, to je Telemach Olimpijo, je bilo pričakovano, je pa zanimivo, da so za iste navijale vse »Sarajlije«. Čeprav smo goreče navijali, našim favoritom ni uspelo in so tekmo izgubili 5:6. V vsakem primeru je bila tekma za vse nas velik spektakel in hvala vsem, ki so omogočili, da se ta turnir zgodi v Sarajevu.

Besedilo in foto: Samo Čolak

Na proslavi presenetil Jure Franko V dvorani Franjevačkog međunarodnog studentskog centra Sarajevo se je 8.

2. 2014 ob 18. uri odvila tradicionalna prireditev za Prešernov dan, slovenski kulturni praznik. Navkljub demonstracijam, ki se te dni dogajajo v Sarajevu, smo bili odločni in poskrbeli za izvedbo proslave. Proti pričakovanju je bila dvorana polna do zadnjega kotička. Prireditev je vodila naša članica Dina Maksimić.

Za svečano otvoritev z Zdravljico je poskrbel naš zbor Camerata Slovenica, sledil je pozdravni govori predsednika SD Cankar, Asima Kulenovića, nadaljeval je Veleposlanik Republike Slovenije v BIH, nj. eks. Iztok Grmek. Naslednji govornik pa je presenetil vse navzoče. Na oder pred mikrofon je stopil Jure Franko, nekdanji smučarski reprezentant in dobitnik srebrne medalje na Zimskih olimpijskih igrah, ki so se pred tridesetimi leti odvijale tukaj v Sarajevu in pozdravil občinstvo, ki se je odzvalo z bučnim aplavzom. Nato pa so vajeti v roke prevzeli nastopajoči: glasbeni duet flavta in kitara: Esma Sulejmanagić in Jure Cerkovnik, učenci dopolnilnega pouka slovenskega jezika in kulture, pod vodstvom učiteljice Ane Pulko, s Prešernovimi recitacijami in

Ogled spektakla na ledu v olimpijski dvorani Zetra V sklopu obeležitve 30-obletnice ZOI 84, ki je potekala v Sarajevu, se je večje število naših članov 13. februarja 2014 ogledalo nastop umetnostnih drsalcev v Olimpijski dvorani Zetra. Takšnega ali podobnega dogodka ni bilo v Sarajevu vse od olimpijskih iger dalje, zato ni niti malo čudno, da je na takšnih dogodkih dvorana polna do zadnjega kotička, kot da bi gledalci želeli nadomestiti zamujeno. marec 2014

19

MOJASLOVENIJA

Novice stike z domovino svojih prednikov. Zaslišali smo tudi kakšen vzklik v francoščini »regardes les gâteaux: potica, štruklji«, ki nam je pekla naša stara mama za božič… “ V slovenskem Bistroju je v soboto potekala okrogla miza o Sloveniji, ki jo je vodila predstojnica oddelka za slovenistiko na Inalcu dr. Pauline Fournier.

Obiskovalce je tema zelo zanimala, tako da se je po okrogli mizi razvila zanimiva diskusija o vrednotah in posebnostih Slovencev.

Sodelavka z Veleposlaništva RS v Parizu Liza Japelj Carone nam je posredovala informacije o slovenski umetnosti. Številni obiskovalci stojnice so lahko prelistali katalog Impresionistov in knjige slovenskih pisateljev, prevedenih v francoščino in se informirali o značilnostih slovenske kulture in turizma.

Za mnoge je obisk prostora, oblepljenega s plakati iz serije I feel SLOVEnia, izzvenel kot vabilo na potovanje.

Prav tako smo tudi mi obiskali stojnice drugih sedmih držav, se izmenično udeležili njihovih kulturnih prireditev in se srečali s predstavniki institucij Evropske unije.

Salon so obiskali tudi Veronika Stabej, veleposlanica RS v Parizu, in ostali sodelavci veleposlaništva.

Glede na dejstvo, da so Francozi tradicionalno usmerjeni bolj na območje Južnega Sredozemlja in Bližnjega Vzhoda in jim kultura ter civilizacija Srednje Evrope še vedno ostajata 'španska vas', ki jo raje prepuščajo Nemcem, je bil Salon srednjeevropskih kultur uspešna in dobrodošla pobuda, da temu ne bo več tako.

Besedilo in foto: Ana Stegu Vičič

kot zadnji nastopajoči, slovenski igralec in voditelj otroškega kviza Sive male celice, g. Pavle Ravnohrib. Slednji je igral vlogo Prešerna v istoimenskem filmu, njegova kvaliteta je bila pričakovana, posebej pa moramo pohvaliti učence dopolnilnega pouka in učiteljico, ki so pripravili vsebinsko bogat nastop in zahvaliti smučarskemu asu Juretu Franku, ki je v teh turobnih dneh popestril našo proslavo. Po zaključenem uradnem delu je sledilo druženje ob soku in vinu v preddverju dvorane. V trdi temi smo po najkrajši poti odhiteli proti domu, da se ne bi slučajno kje srečali z jeznimi demonstranti na ulici. Prireditev se je odvila ob podpori Zavoda Republike Slovenije za šolstvo in v organizaciji SD Cankar.

Besedilo in foto: Samo Čolak

Slovenija se je predstavila v Parizu V soboto 1. in nedeljo 2. februarja 2014 je bil v Parizu organiziran Salon srednjeevropskih kultur. Letos namreč praznujemo 10. obletnico pridružitve srednjeevropskih držav, med drugim tudi Slovenije Evropski uniji. V ta namen je Društvo Slovencev v Parizu pripravilo slovensko stojnico s kulturno ponudbo in kulinaričnimi dobrotami, koreografinja Eča Dvornik pa se je s svojo francosko gojenko Hélene Beilvaire predstavila v štirih plesnih nastopih iz cikla Alpe! Alpe! Organizator dogodka Association PACE si je namreč zamislil zanimiv koncept, t. i. masterclass, kjer umetnik/-ca iz vsake sodelujoče države posreduje svoje znanje mlajšemu francoskemu umetniku/-ci.

Sobotna dopoldanska delovna ekipa z Veleposlanico, Veroniko Stabej

Obeležitev slovenskega kulturnega praznika na Danskem Na veleposlaništvu v Kopenhagnu smo v četrtek 6. februarja 2014 obeležili slovenski kulturni praznik. Veleposlanik Kajzer se je v nagovoru najprej dotaknil zadnjih dogodkov v Sloveniji in naravne nesreče, ki je v obliki izrednih vremenskih razmer doletela Slovenijo. Zahvalil se je vsem, ki pomagajo pri premagovanju težke situacije ter izpostavil pomen solidarnosti v Evropi, in se zahvalil sosednjim in vsem ostalim državam članicam EU, ki so Sloveniji priskočile na pomoč.

Velika gneča v slovenskem Bistroju Salona, ki je potekal v Espace des Blancs Manteaux v zgodovinski pariški četrti Le Marais, se je udeležilo 3200 Parižanov. Slovenska uradna partnerja dogodka sta bila Društvo Slovencev v Parizu in Veleposlaništvo RS v Parizu v sodelovanju z Nacionalnim inštitutom za orientalske jezike in civilizacije INALCO v Parizu in s Hišo slovenske poezije v Franciji. Organizacijo za Slovenijo je prevzelo Društvo Slovencev v Parizu, ki je predstavilo slovensko kulturo, znamenitosti, jezik in kulinarične dobrote. Ob vsem tem pa ni manjkalo niti dobre slovenske kapljice. Slovenska vina so nam podarili Kmetija Štekar iz Kojskega, Borut Blažič in Čarga 1767 iz Goriških Brd ter Vinska klet Goriška Brda. Predane članice in odbornice Društva Slovencev v Parizu in štiri mlajše Slovenke, ki so na študiju ali delu v Parizu, so pripravile dovolj slovenskih dobrot, tako da je bilo v t. i. Slovenskem bistroju, ki je bil med drugim najbolj obiskan na salonu, ves čas kaj dobrega za pod zob.

Presenetil nas je tudi obisk mnogih potomcev Slovencev, ki so izgubili vse MOJASLOVENIJA

20

marec 2014

Novice Ob tem se je veleposlanik lepo zahvalil tudi prisotni slovenski skupnosti na Danskem in poudaril pomen vezi med Slovenci ter izpostavil slovensko kulturno izročilo, ki nas ohranja in bogati kot narod. Na srečanju, kjer so zaposleni na veleposlaništvu poskrbeli tudi za skromno pogostitev, je nastopil slovenski glasbenik na harmoniki Dejan Delguisto, ki na danskem kraljevem konservatoriju študira harmoniko. Iz znanega repertoarja je izvajal pesmi Franceta Prešerna, kjer so vsi prisotni zapeli Zdravljico, obenem pa so se zavrteli ob zvokih slovenskih legend, Avsenikov – Na Golici in melodij Lojzeta Slaka. Veleposlanik, ki se je ob zaključku srečanja zahvalil za trud tudi ekipi ambasade v Kopenhagnu, je poudaril, da bomo v letošnjem letu, ko Slovenija obeležuje deseto obletnico članstva v EU skušali še okrepiti aktivnosti na področju predstavljanja Slovenije na Danskem in našega kulturnega izročila, tudi skozi postavitev razstave Identiteta Slovenije, kar načrtujemo še v prvi polovici letošnjega leta.

Besedilo in foto: Tina Lampelj

letošnjega prejemnika Prešernove nagrade Vladimirja Kavčiča ter posredoval misel, ki jo je ob prazniku z državljani delil predsednik republike Borut Pahor. G. Ham je med drugim dejal, da je mesto kulture, da gospodarske programe kritično ovrednoti iz etičnega vidika in da je narod, še posebno slovenski, več kot ekonomska skupnost, je tudi in predvsem kulturna skupnost.

Prvi del programa so izvirno predstavili otroci slovenskih korenin s svojo otroško svežino pod naslovom »Govorim, pojem in berem tudi slovensko.« Drugi del proslave je Pesnik in literarni kritik Aalin Pizerra bere bil prepleten s poezijo Prešernove poezije in glasbo pod imenom: »Kultura in umetnost zbližujta različne jezike in narode« je potekal s sodelovanjem pariško-slovenskih umetnikov, s častnim gostom, pomembnim francoskim pesnikom in literarnim kritikom Alainom Pizerra, ki se nam je predstavil nekaj svoje poezije; v naše veliko veselje sta z Alenko Zver prebrala dvojezično nekaj pesmi Franceta Prešerna. Deležni tudi nam drage melodije slovenskega jezika ob recitalu pesmi Franceta Prešerna in Toneta Pavčka. Pariški operni pevki Séhérazade in Florine Millon sta zapeli nekaj solo opernih arij in tudi v duetu, ob klavirski spremljavi Lilijane Novak. Priznana glasbenica v Parizu vodi orkester STRETTO in bo imela marca letos koncert v znameniti pariški cerkvi Madeleine.

Za zakjuček smo predstavili dvojezično zbirko Toneta Kuntnerja, Jablana-Le Pommier, ki jo je društvo izdalo decembra 2013 po zaslugi prevajalk Alenke Zver in Lize Japelj Carone, sponzorja Studio Print iz Ljubljane in sofinanciranja Urada za Slovence po svetu. Za naslovno stran likovne opreme knjige je Ana Vičič in Alenka Zver predstavljata dvoposkrbel slovenski aka- jezično knjigo na Prešernovi proslavi v Hiši demski slikar Rudi Špan- slovenske poezije-Tinqueux (Reims) zel. Knjigo smo predstavili tudi francoskim bralcem na slovesni dvojezični Prešernovi proslavi 8. februarja v Hiši slovenske poezije v Tinqueux-u.

Obeh proslav so se udeležili številni člani našega društva, drugi slovenski pariški Slovenci, njihovi francoski prijatelji ter nekaj mlajših Slovenk na študiju ali delu v Parizu.

Besedilo in foto: Ana Stegu Vičič, predsednica

“Kultura in umetnost zbližujta različne jezike in narode” Društvo Slovencev v Parizu je v sodelovanju s Slovensko katoliško misijo v Châtillonu, 9. februarja organiziralo praznovanje slovenskega kulturnega praznika in pripravilo proslavo z bogatim kulturnim programom.

Skupinska slika z vsemi sodelujočimi: umetniki, g Hamom iz VPA, odborniki društva, nastopajoči otroci in drugi Praznovanje pariških Slovencev se je pričelo s sveto mašo v Kapeli Svetega Križa. Mašo za pokojne kulturnike je ob strežbi veroučne skupine otrok, daroval mag. Alek Zwitter.

Proslava se je odvijala v dvorani Slovenskega doma, kjer je najprej zadonela slovenska himna, ki jo je zapela sopranistka Shéhérazada.

Zbrane sta pozdravila predsednica društva Ana Stegu Vičič, ki je poudarila univerzalnost umetnosti in kulture, pomembnost kulturnih izmenjav.

Vodja slovenske katoliške misije v Châtillonu (Pariz) mag. Alek Zwitter, je navzoče nagovoril med drugim z naslednjimi mislimi: »Prava kultura ni in ne more biti ločena od dimenzije dobrega. Umetnost, ki ne išče dobrega, zgreši svoje poslanstvo. Prav zato prava umetnost ne more obstajati ločeno od človekove duhovne, religiozne razsežnosti.

Po drugi strani pa se tudi vera in duhovnost ne moreta odpovedati razsežnosti lepote. Kar. Schonborn je dejal: »Tam, kjer je Cerkev, tam je lepota.« Danes bi lahko rekli: »Tam, kjer je prava Cerkev, tam bi morala biti lepota.« Kajti kjer je Bog, tam je lepota. Žal je v praksi ta temeljna lepota Cerkve pogosto zelo zakrita ali celo izkrivljena.« V imenu veleposlaništva RS je zbrane nagovoril I. sekretar g. Marko Ham, ki je navzočim med drugim predstavil glavne aktivnosti in dosežke veleposlaništva na kulturnem področju v preteklem letu, jih seznanil z izborom marec 2014

21

MOJASLOVENIJA

Novice Veselo pustovanje

Celjska razstava gostuje v Gambiji

V Međunarodnom centru za djecu i omladinu Novo Sarajevo se je 2. marca ob 16:30 odvila že tradicionalna pustna maškarada v organizaciji in izvedbi Slovenskega društva Cankar in Hrvaškega kulturnega društva Napredak. Prireditev je vodila Elly The Kid, pomagal pa Samonimus.

V okviru proslave 49. obletnice osamosvojitve Gambije v zahodni Afriki in s sodelovanjem z društvom Za Otroke Sveta, je Zavod za ustvarjalni razvoj mladih Celje koncem februarja odprl razstavo likovnih del mladih, nagrajenih na mednarodnem razpisu revije Likovni svet na temo »Etno oblačila in plesi mojega ljudstva«.

Predstavitev likovnih del Razstavo so odprli v galeriji umetniškega oddelka Srednje šole sv. Jožef v prestolnici Banjul, ki je bila ustanovljena že leta 1921. Na razstavi so predstavljena nagrajena likovna dela iz 45 držav, kar je mladim in odraslim Banjula prineslo novo likovno doživetje in spoznavanje sveta izven Afrike.

Mihaila Lišanina, ustanovitelja mednarodnega razpisa in revije Likovni svet ter člana društva Za otroke sveta, je ob svečani paradi in proslavi obletnice sprejel in pozdravil tudi Lord Alhagie Yankuba Colley župan Serregambije, ki ima 350.000 prebivalcev in je največje mesto v Gambiji. Potem se bo razstava selila v galerijo Tungbung Art Village v Tujeringu, ki jo vodi akademski slikar Etu Ndow, ki je študiral na akademiji Kampen na Nizozemskem. Ob teh razstavah se Mihailu Lišanin obetajo še nekatera nova sodelovanja v tej zahodno afriški deželi.

Besedilo in foto: ZUMC Najprej je voditeljica najavila program, nato je Samonimus predstavil pustno tradicijo na Slovenskem, Elly The Kid pa tovrstne karnevale v Bosni in Hercegovini. Sledil je prvi del koncerta Tamburaškega orkestra Lira. V nadaljevanju se je predstavila ocenjevalna žirija, zatem pa še maske v mimohodu ob podpori orkestra gledalcem in kasneje posamično pred žirijo. Ko je ocenjevalna komisija tuhtala in gledala kdo je najboljši, so maske plesale pingvinji in kavbojski ples. Razgibane in že malce utrujene maske so končno dobile pohvalo, najboljši pa je bil Fantom iz opere, ki je v sklopu svoje predstavitve celo zaigral na violino. Sledilo je gasilsko fotografiranje vseh mask, takoj zatem pa račji ples za vse maskirane in nemaskirane gledalce ter na koncu ponovno valček za vse udeležence v izvedbi Tamburaškega orkestra Lira. To je bil konec uradnega dela, nadaljevali smo s sproščenim druženjem ob krofih in soku. Brez tega na takšnih dogodkih pač ne gre. Dogodek je spremljal novinar časopisne hiše Dnevni Avaz.

Besedilo: Samo Čolak (Samonimus)

Pozdrav v svet iz Banjula, Gambija, Zahodna Afrika

Preükanje reke Gambija

MOJASLOVENIJA

22

marec 2014

urad

Novi minister za Slovence po svetu je postal Gorazd Žmavc Na čelo Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter minister za Slovence po svetu je postal Gorazd Žmavc.

Je predstavnik stranke DESUS in je Tino Komel nasledil na podlagi novega koalicijskega dogovora in posledičnega odstopa dosedanje ministrice.

Na Uradu je 25. februarja dosedanja ministrica za Slovence v zamejstvu po svetu Tina Komel predala posle novemu ministru Gorazdu Žmavcu. »Primopredaja je bila izvedena korektno,« je poudaril novoimenovani minister Žmavc. Tini Komel se je zahvalil za uspešno delo v 11 mesecih ministrovanja, sam pa bo nadaljeval z že postavljeno strategijo na Uradu. Velik poudarek pa bo v večjem povezovanju na gospodarskem področju, zlasti s Slovenci v zamejstvu in po svetu ter delo na področju mladih.

Kdo je Gorazd Žmavc Gorazd Žmavc je star 66 let, po poklicu je pravnik in prihaja s Ptuja. Že nekaj let vodi odbor Desusa za ormoško in ptujsko območje in je v stranki zelo aktiven. Sicer pa je Gorazd Žmavc vse življenje delal na področju gospodarstva in politike.

Med drugim je bil direktor ptujske enote Gorenja, delal v upravi Gorenja v Velenju in pozneje še v nekaterih drugih podjetjih. V ptujski občini je bil predsednik skupščine občine ter tudi občinski partijski sekretar. Več o novem ministru in njegovih načrtih pa si preberite v naslednji reviji Moja Slovenija.

Besedilo: E. V. Foto: Urad

Tina Komel in Gorazd Žmavc na predaji poslov

MOJASLOVENIJA NAROČILNICA NA REVIJO MOJA SLOVENIJA Želim postati naročnik/ca revije Moja Slovenija. Revijo želim prejemati od meseca _______ naprej, do preklica.

Stroški pošiljanja za 12 številk za pošiljanje v TUJINO znašajo 49 EUR oz. 67 USD. Stroški pošiljanja za 12 številk za pošiljanje PO SLOVENIJI znašajo 24 EUR. Ime in priimek: __________________________________ Ulica: __________________________________________ Kraj (in zvezna država): ____________________________ Poštna številka: _________________________________ Država: ________________________________________ Telefon: ________________________________________ E-pošta: ________________________________________ Datum in podpis: ________________________________

Želim objavo

voščila

osmrtnice

1/8 strani: 50 EUR oziroma 0 EUR za naročnike na revijo 1/4 strani: 100 EUR oziroma 0 EUR za naročnike na revijo 1/2 strani: 150 EUR oziroma 0 EUR za naročnike na revijo

ZA NAROČNIK BREZPLAČ E N 1/4 strani O

Plačal sem preko banke, na vaš račun št. SI56 2420 1900 4515 506 Plačal bom z osebnim čekom, Prosimo, da naročilnico z osebnim čekom vred pošljete na naslov O MEDIA d.o.o. (Revija Moja Slovenija), Brnčičeva 13, 1231 Ljubljana-Črnuče, Slovenija.

Za dodatne informacije pokličite naš naročniški oddelek na +386 15653416, po elektronski pošti urednistvo@mojaslovenija.net ali na naslov O MEDIA d.o.o.

(Revija Moja Slovenija) Brnčičeva 13, 1231 Ljubljana - Črnuče, Slovenija.

S podpisom te naročilnice soglašam, da lahko izdajatelj te revije moje osebne podatke posreduje v hrambo v bazo naročnikov osrednje revije za Slovence po svetu, s katero upravlja Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.

marec 2014

23

MOJASLOVENIJA

svetovni slovenski kongres

Večer izza kongresa: Ivan Trinko – Zamejski in njegovo prizadevanje za slovenski jezik v Benečiji Svetovni slovenski kongres je 23. januarja 2014 pričel z novim nizom Večerov izza kongresa. Prvega smo posvetili 150-obletnici rojstva duhovniku, profesorju filozofije, narodnemu buditelju beneških Slovencev in pesniku Ivanu Trinku. O njem je najprej spregovoril prof.

Tomaž Pavšič, ki je o Trinku napisal diplomsko delo. Dejal je, da se v današnjem svetu ljubezen do slovenskega izgublja in zaključil, da bi morali takratno zavest obuditi in širiti še danes.

lanje. V tem času je politika postajala vse strožja in kmalu je bilo slovenski jezik mogoče slišati le v domačem okolju. Trinko pa je s svojo nadobudnostjo in vztrajnostjo iz laičnega narečnega znanja slovenskega jezika pričel brati slovenske knjige in pisati slovensko besedo. V tem je postal odličen in nihče ni verjel, da je na tem področju samouk. Slovensko besedo je enostavno ljubil in jo z

vsem srcem širil, je zaključila ddr. Marija Stanonik.

Prireditev smo sklenili s himno Beneških fantov, »Oj božime«. Spominskega večera se je udeležilo preko štirideset obiskovalcev.

Besedilo: Zdenka Volarič, v.d. generalne sekretarke SSK Fotografije: arhiv SSK

Udeleženci večera v Trinkov spomin

Prof. Tomaž Pavšič

Ddr. Marija Stanonik Večer je vodila poznavalka Trinkovega ustvarjanja, prof. ddr. Marija Stanonik. Ivan Trinko-Zamejski (1863-1954) se je rodil v Trčmunu pod Matajurjem. Že kot majhen deček je kazal veliko nadarjenost in željo po znanju, kar mu je ob podpori učiteljice in kaplana omogočilo nadaljnje šoMOJASLOVENIJA

24

marec 2014

rafaelova družba

Višarski dnevi mladih Zadnje dni minulega leta so prišli tudi Višarski dnevi. Zjutraj smo se odpeljali proti Trbižu in naprej proti čudovitim sv. Višarjam. Mladi, ki nas ne druži le neizmerno veselje do smučanja, ampak se v prav tolikšni meri veselimo večernih druženj in pogovorov v toplem Ehrlichovem domu.

Jernej in Miha, najbolj vztrajna smučarja

Organizatorji se vsakokrat potrudijo z izbiro gostov. Na zadnjem srečanju nas je navduševala mag. Helena Jaklitsch. Predstavila nam je življenje in organizacijo slovenskih beguncev v taboriščih v Avstriji in Italiji ter okoliščine v domovini, ki so do tega privedle. Slovenski izgnanci, ki so morali zapustiti Slovenijo po letu 1945, so še naprej ohranjali svojo zavest in kulturo in prav ta jih je držala pokonci. Slovenska organiziranost je bila neprimerljivo boljša od beguncev ostalih narodnosti. Z zanimanjem smo poslušali kakšne razmere so bile v takratnih begunskih taboriščih

in kako je bilo organizirano šolstvo v taborišču.

Dijaki so dobili tako dobro izobrazbo, dosegli tako visoko raven znanja, da so bili po opravljeni maturi brez težav sprejeti na graško univerzo in kasneje priznani tudi na drugih. Za tiste, ki so zaradi vojne ostali brez spričeval, je zadostovala podpisana izjava Marka Bajuka, ki je bil takratni ravnatelj begunske gimnazije. Svojo ljubezen do domovine so ohranjali še naprej, zato so tvorili tako močne slovenske skupnosti po svetu: v Argentini, Ameriki, Avstraliji, povsod tam, kamor so se slovenski begunci zatekli. Vsa ta strnjena priče-

Zimski večer na višarski uličici vanja in zapise je predstavila z močno zavestjo in ponosom. Med prej in po »učnih uricah« z gostjo pa smo veliko smučali, se družili in sprehajali, nekateri kuhali kosilo, kasneje globoko pogovarjali in spet veliko smejali. Težko smo se poslovili. Mislim, da smo si udeleženci prav prirastli k srcu.

Gostja mag. Helena Jaklitsch nam je v zelo zanimivem predavanju predstavila življenje slovenskih beguncev v taboriščih na Koroškem in v Italiji marec 2014

25

Besedilo: Nika Janša MOJASLOVENIJA

slovenija v svetu

Razstava Slovenci po svetu v času osamosvajanja Slovenije V Zavodu sv. Stanislava smo postavili razstavo »Slovenci po svetu v času osamosvajanja Slovenije«. Razstava in zbornik predstavljata v slikah in besedi različne dejavnosti, ki so jih Slovenci po svetu izvajali v času osamosvajanja Slovenije za njeno takojšnje mednarodno priznanje.

V zborniku smo zapisali: Ko se pojavi odločilni trenutek, Slovenci vemo, kaj moramo storiti. v Sloveniji so se Slovenci množično udeležili plebiscita in se odločili za slovensko suverenost, Slovenci v tujini pa so zbirali podpise v podporo plebiscitu, mnogi so se celo pripeljali v domovino, da bi lahko osebno oddali svoj glas.

Ko je Slovenija razglasila svojo samostojnost in neodvisnost, smo vsi proslavljali – v domovini in tujini. Mnogi izseljenci iz vseh koncev sveta so prišli v domovino, da bi tu doživeli trenutek, ko se je nam uresničil tisočletni slovenski sen svobodne Slovenije.

Ko je Slovenija doživela napad Jugoslovanske armade, so se fantje in možje množično pridružili teritorialni obrambi, izpostavljali so svoje avtomobile in tovornjake v bran samostojni Sloveniji; izseljenci pa z zastavami in transparenti smo v slovenskih narodnih nošah množično zasedali ceste, trge, avenije velemest in zahtevali od svojih vlad, naj podprejo in priznajo samostojno Slovenijo. Navezali smo možne in skoraj neverjetne stike, prišli smo do najvišjih predstavnikov držav in – uspelo nam je! Države, kjer slovenski izseljenci živijo, so prve priznale Slovenijo:

Nič se nam ne mudi

• 19. decembra 1991, Nemčija in Švedska, • 15. januarja 1992, Avstrija, Avstralija, Belgija, Francija, Kanada, Italija, Madžarska, Velika Britanija, • 16. januarja, Argentina, Čile, Nova Zelandija, Urugvaj. Čeprav rojeni v tujini, ki je naše starše sprejela z odprtimi rokami svobode, včasih pa z zelo težko zasluženim kruhom, smo vedeli, da pripadamo Sloveniji, ki je onstran meje, tam daleč, celo onstran oceana. Nismo se le učili slovenščine in srkali slovensko kulturo, živeli smo s Slovenijo, dihali s slovenskimi pljuči.

In ko je napočil čas slovenske osamosvojitve, je

Zbornik »Slovenci po svetu v času osamosvajanja Slovenije« lahko naročite pri Izseljenskemu društvu Slovenija v svetu (+386 (0)1 512 8920, drustvo.svs@guest.arnes. si) ali pri Založbi Družina, Krekov trg 1 ali v poslovalnici v Zavodu sv. Stanislava.

MOJASLOVENIJA

Razstava zajema večino dogodkov v času osamosvajanja Slovenije

Tudi zbornik taborov je pritegnil zanimanje navzočih

bilo samoumevno, da gremo »domov« … nekaterim je to uspelo že maja, julija, avgusta 1991, drugim pa malo kasneje. A tako kot se pravljični junak po dolgi poti vrne domov, obogaten z izkušnjami, ki mu jih je dalo trdo življenje v tujem svetu, smo tudi mi iz lastnih izseljenskih izkušenj, ustanovili društvo izseljencev za izseljence – Slovenija v svetu.

Vse življenje smo črpali iz bogate slovenske zakladnice, ki se ohranja in razvija v izseljenstvu. V društvu Slovenija v svetu se zavedamo, da delček tega narodnega ponosa moramo prenesti tudi v domovino, in v tem duhu razvijamo naš vsakoletni program.

Z razstavo želimo prikazati skrb, ponos, utrip slo-

venskega srca v izseljenstvu v trenutkih, ki naj bi za vedno ostali prisotni v slovenski narodni zavesti. Naj se tudi prek revije Moja Slovenija še enkrat zahvalimo Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu ter vsem, ki ste velikodušno sodelovali pri tem projektu.

Hkrati pa vabimo vse vas, ki bi tudi želeli deliti z ostalimi svoje spomine na čas, ko se je Slovenija rojevala kot samostojna država, da se nam pridružite. V težkem trenutku moralne krize, ki jo doživlja Slovenija, potrebujemo ozaveščanje skupne svetle točke osamosvojitve, ki je Slovencem v ponos.

26

Besedilo in foto: Pavlinka Korošec Kocmur, Izseljensko društvo Slovenija v svetu

marec 2014

slovenska izseljenska matica

Počastitev slovenskega kulturnega praznika v Banja Luki Društvo Slovencev Triglav iz Banja Luke in Združenje Slovenska izseljenska matica sta organizirala dvodnevni kulturni program v počastitev 8. februarja, slovenskega Kulturnega praznika. Program se je odvijal v četrtek, 6.

2. 2014, v Klubu nacionalnih manjšin v Banja Luki in v petek, 7. 2. 2014, v Mestnem gledališču Jazavac.

Program so sestavili Lado Jakša, Nina Ivanič, Jernej Kuntner in mladi, slikarsko nadarjeni Luka Rep. V četrtek, 6. 2. 2014, so se glasbenik in kantavtor Lado Jakša, gledališka igralka Nina Ivanič in gledališki igralec Jernej Kuntner predstavili z multivizijsko predstavo "Nebesa pod Triglavom". Gre za glasbeni in recitatorski dogodek, ki ga spremlja fotografska projekcija. Za glasbo in fotografijo je poskrbel Lado Jakša, medtem ko sta Jernej Kuntner in Nina Ivanič odlično in doživeto recitirala pesmi slovenskih pesnikov od Vodnika do Kocbeka. Glasba, ki je avtorsko delo Lada Jakše, je v živo izvajana na klaviaturah v določenih sekvencah pa jo Jakša dopolni z glasbenim vložkom na saksofonu in klarinetu. Med poslušanjem glasbe in recitacije se navzoči poslušalec potopi v projekcijo fotografij slovenske dežele. Mladi udeleženci dopolnilnega pouka slovenskega jezika so z velikim zanimanje spremljali program in vsrkavali recitirane besed. Program ki je trajal 35 minut ni nikogar pustil ravnodušnega.

V petek, dan pred kulturnim praznikom se je s študijskimi slikami aktov v preddverju Mestnega gledališča Jazavac predstavil dvanajstletni Luka Rep. Uvodno kritiko na njegova dela je zapisal njegov mentor Zmago Modic, prebral pa jo je Jernej Kuntner. Lado Jakša je za tri izbrane slike na klarinetu in saksofonu skomponiral glasbo, ki se je po njegovem mnenju skladala z razpoloženjem na sliki. In res se je.Mladi slikarsko nadarjeni Luka Rep, se je zbranim obiskovalcem razstave zahvalil za obisk in izrazil upanje, da še kdaj obišče Banja luko. Obiskovalci so bili nad glasbenim solom izbrane slike prijetno presenečeni. Ob pogledu

Lado Jaša – glasba ob motivu slike marec 2014

Luka Rep, Jernej Kuntner, Nina Ivanič in Lado Jakša, v Mestnem gledališču Jazavac ob zaključku dvodnevnega programa na slike so le stežka verjeli, da gre za tako mladega avtorja, saj so skice resnično odlične in po laičnem, verjamemo tudi strokovnem, mnenju zahtevajo leta in leta slikarskih izkušenj. Razstava v Banja Luki, je prva samostojna razstava mladega Luke Repa in prepričani smo, da se mu bo za vedno vtisnila v spomin. Kot je na otvoritvi sam dejal upa, da se še kdaj vrne v prelepo mesto Banja luka.

Gledališko lutkovna predstava Tinček Petelinček je gostovala v prijetno in akustično odlični dvorani gledališča Jazavac. Več kot dvesto let staro gledališko predstavo sta uprizorila izkušena dramska

Nina Ivanič In Jernej Kuntner – recitacija

27

igralca Nina Ivanič in Jernej Kuntner. Nastopajoče lutke so avtohtone slovenske lutke, ki se imenujejo lileki. Osrednjo zgodba govori o družbenih statusnih razlikah, ki jih z gotovostjo premosti le ljubezen. Govori tudi o tem, da se poštenost in dobrota izplačata, četudi čez leta ali desetletja.

Predstava je namenjena otrokom, še bolj pa odraslim. Gledalci so bili nad igro, vsebino in sporočilom predstave navdušeni.

Jernej Kuntner je s predstavo Tinček Petelinček navdušil že v številnih slovenskih društvih po Evropi.Nina Ivanič, kot hči bogatega kmeta, ki čaka na svojega izbranca.Jernej Kuntner in Nina Ivanič nastopata z avtohtonimi lutkami imenovani lileki.

Luka Rep, Jernej Kuntner, Nina Ivanič in Lado Jakša so ob zaključku dvodnevnega programa od Društva Slovencev Triglav Banja luka prejeli darila.Po predstavi se je dvodnevni kulturni program zaključil s krajšim druženjem z nastopajočimi. Predstavniki društva Triglav iz Banja luke so bili zadovoljni z letošnjim kulturnim programom, prav tako vsi, ki so se dogodkov udeležili. Tudi nam na Slovenski izseljenski matici, je bilo v izredno zadovoljstvo, da smo pri projektu sodelovali in Slovencem v Banja Luki ponudili dvodnevni program, kjer so resnično lahko začutili kulturni in umetniški utrip Slovenije, kot bi bili v domovini.

Besedilo: V. V. Z. Foto: Zdenka Jelić MOJASLOVENIJA

slovenci v italiji

Alojz Rebula prejel najvišje odlikovanje Tržaške pokrajine »Lahko zatrdim,« je zapisal, »da je Tržaška pokrajina s to nagrado pokazala svojo evropsko razsežnost in je dokazala, kako lahko na konkreten način uresničujemo Evropo z dvanajstimi zvezdami.« Tisto, kar je bilo v preteklosti le utopija, ko so nas someščani imeli, če si izposodimo besede prejemnika najvišjega priznanja tržaške pokrajine, pisatelja Alojza Rebule, za Slovane in niti ne za Slovence, je postalo realnost. Na kulturnem področju, in verjetno ne le na njem, smo postali le eno, krojitelji tega prostora, kar nam je sicer zgodovinsko vedno pripadalo, pa vendar ni bilo priznano. Marsikomu od res številnih prisotnih, mnogih starejših, na podelitvi Srebrnega pečata tržaške pokrajine pisatelju Alojzu Rebuli se je tako tudi utrnila solza, zlasti ob ganljivem govoru njegove hčerke Alenke.

6. februar je bil nov velik praznik za Slovence v Italiji. skupnosti, profesorju, ki je vzgojil generacije razumnikov med Slovenci v Italiji, pisatelju, mislecu, prevajalcu. Književniku, ki skozi ves svoj opus izpostavlja glavne teme svoje poetike in tako dokazuje vrednost besede, ki je zanj lahko samo v smislu absolutnega.«

Priznanje Alojzu Rebuli je prevzela hči Alenka

A

lojz Rebula, ki živi na Dolenjskem, se zaradi neugodnih vremenskih razmer v Sloveniji ni uspel udeležiti današnje podelitve, visoko priznanje je zato dvignila njegova hči Alenka.

Slavnosti, ki jo je priredila Tržaška pokrajina ob Dnevu slovenske kulture, se je udeležila res velika množica. Med drugimi so bili ob predstavnikih tržaške pokrajinske uprave prisotni generalna konzulka Republike Slovenije v Trstu Ingrid Sergaš, konzulka Eliška Kersnič Žmavc, tržaška prefektinja Francesca Garufi, podpredsednik deželnega sveta Igor Gabrovec, tržaška občinska odbornica Fabiana Martini, predsednik tržaškega obcinskega sveta Iztok Furlanič, škofov vikar za slovenske vernike na Tržaškem Anton Bedenčič, prejemnik bronastega odličja na tržaški občini g. Dušan Jakomin, predsednik ZSKD Igor Tuta, Prešernov nagrajenec Miroslav Košuta, predsednica SSk in županja občine Dolina Fulvia Premolin, predstavniki okoliških občin ter še mnogo drugih predstavnikov krajevnih inštitucij in s kulturnega ter političnega področja.

Dobrodošlico prisotnim je zaželela predsednica Tržaške pokrajine Maria Teresa Bassa Poropat, ki je med drugim povedala, da je že dalj časa želela izročiti najvišje priznanje Pokrajine Trst Alojzu Rebuli in da se ji je zazdel slovenski kulturni praznik res najboljša priložnost.

Pisanje zaznamovano s Trstom Predsednik tržaškega pokrajinskega sveta Maurizio Vidali je med drugim poudaril ves svoj ponos MOJASLOVENIJA

za podelitev visokega priznanja, kajti Alojz Rebula je evropski pisatelj, njegovo pisanje je zaznamovano z dogajanjem v Trstu in na njegov odnos do jezika je vplivalo zatiranje in utišanje slovenščine v otroštvu in mladosti.

Na vrsti so bili nato strokovni posegi o Alojzu Rebuli in njegovem delu. Spregovorili so profesor emeritus na Univerzi v Trstu Elvio Guagnini, docentka književnosti na Univerzi v Novi Gorici prof.

Tatjana Rojc, novinar RAI Ivo Jevnikar in odgovorni urednik Mladike, Marij Maver.

Prof. Elvio Guagnini je v svojem posegu med drugim podčrtal, da prebiranje Rebulovih tekstov nikoli ne preneha presenečati zaradi bogastva njegovih sporočil, zaradi njihove koherentnosti in kompleknosti in zaradi njegove zvestobe miselni liniji, ki namenoma ni bila lahka zaradi strasti po nenehnem raziskovanju. Omenil je biografijo Jakoba Ukmarja, ki je izšla leta 1992. »Gre za ključno knjigo za razumevanje mnogih stvari, ne le Ukmarjevega življenja, temveč tudi Rebule, kompleksne in težavne zgodovine Trsta, različnosti slovenskega sveta, kompleksnosti tudi verskega življenja v Trstu in njegovem teritoriju.

Je pomembna knjiga, ki jo priporočam za boljše razumevanje tudi odnosa med zgodovino in kulturo, med politiko in kulturo in med Slovenci in Italijani« je še povedal.

Prof. Tatjana Rojc je med drugim izpostavila, da ji je »v veliko čast, da se lahko pokloni enemu najbolj vidnih sinov naše narodne in človeške

28

Vprašanje slovenskega jezika je etično vprašanje »Že v romanu Senčni ples« je nadaljevala prof. Tatjana Rojc, »Rebula nedvoumno poudarja, da je jezik življenje samo, kar pomeni, da je vprašanje slovenskega jezika ne samo eksistenčno, temveč etično vprašanje.« Časnikar Ivo Jevnikar je želel opozoriti na nekatere njegove neliterarne zaslužne dejavnosti. »Alojz Rebula se ni nikoli zatekal v slonokoščeni stolp umetnosti ali celo estetizma« je povedal Ivo Jevnikar, »vedno je želel živeti tudi polno življenje človeka, kristjana, Slovenca, Tržačana. Omenil je Rebulovo delo na šoli, poučeval je od leta 1949 do 1989, sodelovanje v uredniških odborih naših revij, od daljnega Sidra v letu 1953, ki so ga uredili trije naši ugledni kulturni možje, Boris Pahor, Alojz Rebula in Pavle Merkù, vsi trije člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti, dobitniki Prešernove nagrade, soustvarjalci slovenske pa tudi splošne tržaške in deželne, torej tudi italijanske kulture. Omenil je njegovo aktivno članstvo v Društvu slovenskih izobražencev, njegov vsakotedenski komentar v družini, kandidature za Slovensko skupnost, če je bil zanje naprošen, javno angažiranost za pravice Slovencev v Italiji in za krščanske vrednote, za socialno pravične odnose v družbi.

Urednik Mladike Marij Maver je dejal, da sta bila Alojz Rebula in profesor Jože Peterlin tisti dve osebi, ki sta mu največ dali v življenju. Alojz Rebula je bil leta 1949, ko je prišel iz Ljubljane, Maverjev profesor, učil ga je latinščino. V spominu pa so mu ostali predvsem njegovi nauki zlasti stavek: »Mi ne bomo ustvarili svojega pravopisa, a naš pravopis je tisti, ki ga uporabljajo vsi drugi Slovenci.

Samo eden je naš pravopis.« Kasneje sta sodelovala predvsem pri Mladiki, pri študijskih dnevih Draga in v Društvu slovenskih izobražencev.

Rebulova hčerka Alenka je nato iz rok predsedni

marec 2014

SLOVENCI NA madžarskem

ce Tržaške pokrajine Marie Terese Basse Poropat prejela najvišje odlikovanje Pokrajine Trst, Srebrni pečat.

Nato je prebrala očetov govor. Alojz Rebula je med drugim zapisal, da ima pokrajinska palača morda v svojih zidovih tudi kakšen kos marmorja, ki ga je njegov ded Ivan Zidarič prevažal s svojimi volovi iz nabrežinskih kamnolomov. »Pri tem pa ga je na kontovelski rebri skrbelo, da zavore na vozu ne bodo vzdržale in da se bo ves tovor prevrnil v morje« je zapisal.

Danes evropska dimenzija »Skupaj z vami bi rad doživel ta evropski trenutek« je napisal. »V preteklosti Trsta je bilo v teh krajih veliko Proti Evrope, če naj začnem samo pri nesrečnem izrazu Slovani namesto Slovenci.

S tem so hoteli prikazati, da mestu ne preti dvomilijonski narod, ampak neskončna rasa ljudi, ki se razteza do Rumenega morja. Nekoč je v manj evropskem vzdušju v Trstu slovenski državljan, četudi je bil demokrat in celo katoličan, veljal v nekakšnem boljševiškem izrazoslovju za »belega Slovana«. Danes pa ne živimo v lokalni, ampak v evropski dimenziji. »Danes Tržaška pokrajina daje svoje uradno priznanje človeku, ki je predstavnik slovenske kulture. V tem dejanju vidim dve priznanji: prvo gre kulturnemu delu kot takemu, ki je danes, žal, na dnu vrednostne lestvice, drugo priznanje pa je na-

Tržaška pokrajina je dala uradno priznanje človeku, ki je predstavnik slovenske kulture. V tem dejanju vidim dve priznanji: prvo gre kulturnemu delu in drugo jeziku

menjeno jeziku, ki že tisoč let živi ob Dantejevem jeziku in je odprt do italijanske kulturne ustvarjalnosti.« Rebula je nato omenil Trst kot mesto svojih navdihov in zapisal, da ga na Trst vežejo tudi osebni stiki z uglednimi italijanskimi osebnostmi, kot je bil Manlio Cecovini. Omenil je tudi Fulvia Tomizzo, s katerim sta imela vsaj dva prijateljska pogovora. »Lahko zatrdim« je zaključil Rebula, da je Tržaška pokrajina s to nagrado pokazala svojo evropsko razsežnost in je dokazala, kako lahko na konkreten način uresničujemo Evropo z dvanajstimi zvezdami.« Posebno ganljiv je bil nato dodatek govora

Alenke Rebula, ki je med drugim podčrtala, kako je bil Alojz Rebula dober oče in je zgledno skrbel za družino. »Bil je zvest in zelo velikodušen prijatelj tolikih oseb, pisateljev, pesnikov, profesorjev, duhovnikov, vernikov in nevernikov, partizanov, ljudi ki so bili v težavah, študentov, mladih, ki so v iskanju smisla življenja. V imenu vseh teh, bi se mu želela zahvaliti. Danes opravljajo to poslanstvo psihologi. Moj oče je celo življenje spremljal številne osebe in jih poslušal ter tolažil.« Besedilo in foto: Darko Bradassi, www.slomedia.it

Porabski Slovenci so se poslovili od dosedanje veleposlanice Dan državnosti so počastili, kot vsa leta doslej, tudi Porabski Slovenci. Ob prazniku je Porabje prvič obiskala ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Tina Komel, na slovesnosti pa so se tudi poslovili od dosedanje veleposlanice v Budimpešti Darje Bavdaž Kuret, ki odhaja za slovensko veleposlanico v Indijo. Nova veleposlanica bo Ksenija Škrilec iz Prekmurja, ki je odlična poznavalka Madžarske, saj v Budimpešti končala študij in začela delati na slovenskem veleposlaništvu hkrati s prvim veleposlanikom Ferencom Hajósem.

D

arja Bavdaž Kuret je ob slovesu poudarila, da je bil del njenega dela vseskozi namenjen tudi Slovencem, ki so v tem času postali še prepoznavnejša, predvsem pa zahtevnejša manjšina. Od veleposlanice sta se poslovila predsednik Zveze Slovencev Jože Hirnök in predsednik Državne slovenske samouprave Martin Ropoš ter generalni konzul v Monoštru Dušan Snoj, tudi slavnostni govornik na prireditvi. Izpostavil je nekaj pomembnih razvojnih projektov, kot so gradnja ceste med Gornjim Senikom in Verico, ki jo bodo odprli letos jeseni, novosti v dvojezičnih osnovnih šolah in tudi na drugih področjih ter za jesen napovedal

marec 2014

29

nekaj pomembnih srečanj in dogovorom med porabskimi Slovenci in Prekmurskimi Madžari. Spomnili se bodo tudi dveh obletnic, ki sta pomembno vsebinsko zaznamovali dogajanje v Porabju, in sicer 15. obletnice odprtja slovenskega generalnega konzulata in enake obletnice Slovenskega doma, v katerem so pomembne narodnostne organizacije in uredništva medijev. Ženski pevski zbor Glasbene matice iz Maribora je z odličnim nastopom popestril sprejem in slovesnost ob dnevu državnosti v Monoštru.

Besedilo in foto: Ernest Ružič

MOJASLOVENIJA

SLOVENCI V AVSTRIJI

Pavlova hiša nadaljuje sodelovanje Vodstvo Kulturnega društva člen 7 za avstrijsko Štajersko, ki je iz Gradca večino svojih aktivnosti preneslo v Kulturni dom - Pavlovo hišo v Potrni pri avstrijski Radgoni, tudi letos načrtuje sodelovanje v širšem narodnostnem prostoru, denimo s Slovenci v Italiji, na Madžarskem in s Slovenijo. Marca bo na Cankovi predstavitev Pavlove slovnice, enega pomembnih del dr. Avgusta Pavla, po katerem nosi ime Kulturni dom štajerskih Slovencev v Potrni, kjer so po preselitvi iz Prekmurja živeli Pavlovi starši.

Na začetni tečaj slovenskega jezika prihaja 16 udeležencev, na nadaljevalnega pa 7. Učiteljica Darja Roškar je z delom in rezultati zelo zadovoljna, kajti slovenščino se učijo tisti, ki se želijo naučiti osnove jezika sosedov.

Predsednica KD člen 7 Suzanne Weitlaner je tudi prva koordinatorka Slovenske manjšinske koordinacije po nedavno spremenjenem pravilniku, ko se bo vodstvo tega povezovalnega telesa osmih krovnih organizacij iz štirih držav, zamenjevalo vsako leto. Dosedanjim članicam Slomaka se je pridružila tudi Skupnost koroških Slovenk in Slovencev, ki jo vodi Bernard Sadovnik. Sicer pa je bila Slovenska manjšinska koordinacija pred desetimi leti ustanovljena prav v Potrni, zato ne preseneča, da je prva koordinatorka predsednica krovne organizacije štajerskih Slovencev. Prvi meseci letošnjega leta so

bili v Pavlovi hiši v znamenju razstave fotografij o življenju kočevskih Nemcev, marec pa je posvečen delu tržaškega fotografa Maria Magajne (1916-2007), avtorja okoli 300 tisoč ohranjenih posnetkov, od tega kakih 50 tisoč objavljenih.

Od leta 1945 je Mario Magajna delal fotografske posnetke iz življenja, dela, kulture in politike Slovencev na Tržaškem, Goriškem in Benečiji. Objavljal je v italijanskih, slovenskih, hrvaških ter drugih časopisih in revijah in pisal potopisne reportaže. Za svoje delo je prejel številna priznana v Sloveniji in Italiji, med njimi Tomšičevo nagrado za novinarsko fotografijo in

Mag. Suzanne Weitlaner, predsednico KD člen 7 za avstrijsko Štajersko so na sestanku v Ljubljani izbrali za prvo koordinatorko Slovenske manjšinske koordinacije, ki se bo na prvem delovnem oziroma vsebinskem pogovoru sestala v marcu.

Letošnji program Pavlove hiše se je začel z razstavo fotografij o kočevskih Nemcih, ta mesec pa je že razstava fotografij tržaškega fotografa Maria Magajne, o kateri več v naslednji številki Moje Slovenije.

MOJASLOVENIJA

30

tudi Red viteza za zasluge italijanske republike.

Marca se bosta v Pavlovi hiši končala tudi začetni in nadaljevalni tečaj slovenskega jezika, ki ga vodi Darja Roškar iz Gornje Radgone. Učiteljica je s slušatelji zelo zadovoljna, saj na tečaj prihajajo tisti, ki se res želijo naučiti vsaj osnov slovenskega jezika oziroma sporazumevanja.

Razpoloženje na tečaju je sproščeno, hkrati delovno pogovori pa v nemškem in slovenskem jeziku. Reportažo s tečajev bomo objavili v eni prihodnjih številk Moje Slovenije.

Besedilo in foto: Ernest Ružič

marec 2014

SLOVENCI V AVSTRIJI

»Koroški Slovenci si škodujemo sami – in sicer naklepno …« Sodnik, znanstvenik in pisatelj Janko Ferk je med najmarljivejšimi avtorji na avstrijskem Koroškem – izšla je njegova že 25. knjiga.

Sicer ni vaš prvi pogled v zgodovino, a stoletnica začetka prve svetovne vojne vas je spodbodla, da ste napisali roman in izdali svojo 25. knjigo.

V čem je za vas fascinacija tematike?

Janko Ferk: Na Slovenski gimnaziji sem imel izvrstnega profesorja zgodovine, Janeza Tehovnika, prav tako na dunajski univerzi, Andreja Moritscha. Intelektualni in pedagoški pristop obeh me je senzibiliziral in hkrati navdušil za zgodovinske teme, pri čemer me obdobje od pragmatične sankcije do konca prve svetovne vojne najbolj zanima in tu še predvsem Habsburžani, ki so v devetnajstem stoletju zamudili tri velike šanse modernizacije svojega imperija, in sicer Dunajski kongres, »revolucijo« leta 1848 in avstrijsko-ogrsko poravnavo leta 1867. Franc Jožef ni vladal, temveč je uradoval, on ni bil cesar, temveč čisto navaden in dolgočasen uradnik.

Koroški Slovenci imajo nadpovprečno veliko število pesnikov, pisateljev, umetnikov in glasbenikov

Kljub poklicu in drugim obveznostim vam je pisanje vidno najljubše opravilo. Kako bi živel okužen avtor brez ustvarjanja vmesnih svetov, ki mu ga omogoča pisarija – med resničnim in imaginarnim?

Verjetno bi tako rekoč vegetiral, se boril za zrak … Ob tej priložnosti bi vsekakor rad povedal, da sem angažiran pravnik, ki gre vsak dan z velikim elanom in tudi z velikim zanimanjem na sodišče. Hvaležen in srečen sem, da imam tako interesanten poklic.

Vprašanje h Kafki v pogovoru z menoj je že nepisan zakon … Franz niti malo ni kriv, hvaležen sem mu, da je tako dobro in pritegujoče pisal. Nima vrstnika, ne v dvajsetem in ne v enaindvajsetem stoletju, je edinstven. Pojem pravice ne moremo določiti ali precizirati, še manj pojem pravičnosti, ker je – kakor je Franz Kafka popolnoma pravilno ugotovil – ni. Zato tudi ne morem decidirano oceniti, ali se razkoraki zmanjšujejo. V vsakdanjem življenju imamo veliko poštenih sodobnikov, ki stremijo za pravičnostjo, več človek pravzaprav ne more in ne zmore. Mislim, da je posameznik veliko prispeval za pravičnost, če ni zahrbten ali zavisten. Prav koroški Slovenci si v tem smislu zelo pogosto škodujemo sami. Drug drugemu, in sicer naklepno.

Pred cesarjevim in Gavrilovim besedilom je po križarjenju po Franciji sveženj črtic našel pot v prozno zbirko. Kako nihate med poezijo in prozo, med leposlovnimi in znanstvenimi besedili, med slovenščino in nemščino?

Lirike v zadnjih letih skoraj nisem več pisal. Le redkokdaj se rodi kakšna pesem. Vsa druga besedila, bodisi slovenska ali nemška oziroma leposlovna ali znanstvena, tako rekoč pišem »po naročilu«. Ob začetkih svojega ustvarjanja sem gradil besedila, kakor me je pač mikalo, danes se skoraj za vsak tekst zmenim ali s kakšnim časopisom ali s kakšno založbo vnaprej. »Za predal«, kakor rečemo, ne pišem. Niti ne bi utegnil.

Z vidika pišočega – ujemamo koroški Slovenci kulturno, literarno, intelektualno in medijsko utrip časa ali zaostajamo?

Rad bi odgovoril odprto in splošno, kajpada iz mojega vidika. Zavedati se moramo svojih nadpovprečnih uspehov v svetu, v Avstriji in na Koroškem. Po mojem pišemo našo uspešnico v prvi vrsti po zaslugi Slovenske gimnazije, ki je dala koroškim Slovencem več sto absolventov in tako tudi nadpovprečno visoko število akademsko izobraženih ljudi, saj zaključi akademski študij več maturantk in maturantov Slovenske gimnazije kakor kakšne druge višje šole v Avstriji.

Koroški Slovenci niso uspešni le na akademskem področju, so tudi spretni gospodarstveniki, ki zagotavljajo marsikatero domače delovno mesto. Mislim tudi na naše delavke in delavce, na kmetice in kmete, ki iz dneva v dan skrbijo za preživetje našega življa. Ne vem, kje bi danes stali brez njih. Poleg teh imajo koroški Slovenci nadpovprečno veliko število pesnikov, pisateljev, umetnikov in glasbenikov. Lahko pogledamo ponosno nazaj in optimistično naprej. Danes imajo koroški Slovenci najbolje izobraženo mladino v vsej svoji zgodovini. To dejstvo je tako rekoč garancija za bodočnost. Zaostajamo tam, kjer bi bil potreben velik finančni potencial, se pravi, da – na primer – pri razvoju najnovejših tehnologij ne bomo prednjačili.

Še pred akribično sekcijo pariškega polžejeda (Der Schnecken-esser von Paris) ste – opremljeno s fotografijami Sandre Agnoli – opisali starodavno železniško, danes kolesarsko pot skozi tri dežele v kraških zatišjih Parenzane/Porečanke. Kaj vas je zvabilo v loge potopisov?

Težave se pričnejo pri determinaciji zvrsti. Ne bi rekel, da je potopis, temveč monografija o Porečanki. Nisem opisal le poti, odprl sem svoje čute za vse, kar je in kar opaziš ob poti. Na Porečanki lahko registriraš zgodovino, naravo, kulturo, kulinariko, človeka pri delu ali pri oddihu ali samega sebe pri naporu, da dosežeš s kolesom hrvaško mestece Motovun, da premagaš krepko strmino.

Marsikatero dejstvo te preseneti, na primer rojstni kraj Maria Andrettija, ki je bil svetovni prvak v formuli ena. Kdo bi si mislil, da je bil rojen v Motovunu, da je pravzaprav Hrvat, čeprav pripadnik italijanske skupnosti v Istri.

Avtor danes v literarnih labirintih ni več a priori unikaten. Kaj naj bi pisec upošteval, da mu bo v poplavah napisanega kljub temu uspevalo splavati na površje? Če bi znal na to zanimivo vprašanje odgovoriti, bi moj odgovor patentiral in neprestano plaval na površju. Mislim, da gre predvsem za veliko srečo in srečen slučaj, če imaš pri literarnem plavanju glavo nad vodo.

Kaj bo naslednje na založniških jedilnikih z vaše avtorske mize?

Nikoli ne govorim o nedovršenih delih. Podam lahko dejstva. Podpisal sem dve založniški pogodbi in če bo – kakor koroški Slovenci tako lepo rečemo – Bog dal, bosta izšli moji novi knjigi to jesen in naslednjo vigred. Zdi se mi pa, da bi morale bralke in bralci najprej prebaviti moj roman o sarajevskem atentatu, saj je to kar dobra hrana.

Besedilo: Emanuel Polanšek Foto: www.novice.at

Kafka je »sokriv«, da ste danes pravnik. Se razkoraki med pravico in pravičnostjo v sodobnem svetu zmanjšujejo? marec 2014

31

MOJASLOVENIJA

UPRAVNI POSTOPKI

Davek na nepremičnine Najbolj aktualna tema zadnjih nekaj mesecev je prav gotovo davek na nepremičnine. Državni zbor je namreč konec novembra 2013 sprejel Zakon o davku na nepremičnine, v veljavo pa je vstopil s prvim januarjem 2014. Za vas smo poiskali nekaj koristnih nasvetov v zvezi z davkom na nepremičnine in izvedeli kaj davek pomeni za izseljence, torej Slovence po svetu.

Informativne izračune ste že dobili v sredini februarja

Z uvedbo davka na nepremičnine so prenehale veljati dajatve, ki smo jih državljani Republike Slovenije plačevali do sedaj, te so: • nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč; • davek od premoženja; • pristojbina za vzdrževanje gozdnih cest; • začasni davek na nepremično premoženje večje vrednosti.

Davek boste plačali na vse nepremičnine, ki so v vaši posesti in so na presečni datum 1.

Geodetska uprava RS Zemljemerska ulica 12 1000 Ljubljana Brezplačna telefonska številka: 080 88 15 Register nepremičnin: e-prostor.gov.si Spletna stran Geodetske uprave. www.gu.gov.si/ Podatke lahko spreminjate do 31. marca 2014!

MOJASLOVENIJA

• 0,75 % za poslovne in industrijske nepremičnine, razen energetskih nepremičnin, • 0,40 % za energetske nepremičnine, • 0,30 % za kmetijske stavbe, • 0,50 % za druge stavbe.

januar odmere evidentirane v registru nepremičnin ali pa izpolnjujejo pogoje za to.

Davčna osnova in stopnja Posplošena tržna vrednost predstavlja davčno osnovo, ta vrednost je pripisana posamezni nepremičnini v registru le - teh.

Za letošnje leto 2014 in leto 2015 velja znižana davčna osnova, in sicer 80% posplošene tržne vrednosti nepremičnin za leto 2014 in 90% za leto 2015. Davčne stopnje obdavčitve pa so različne glede na vrsto nepremičnin. Torej glede na to ali gre za stavbo ali dele stavbe z zemljiščem na katerem stoji nepremičnina ali pa le za zemljišča.

Rangi davčnih stopenj Za stavbe ali dele stavb skupaj z zemljišči, na katerih stojijo: • 0,15 % za rezidenčne stanovanjske nepremičnine, v kolikor v stanovanjski nepremičnini ni rezidentov, pa se ta stopnja poveča na 0,50%. V kolikor vrednost nepremičnine presega 500.000 evrov, pa je ta odstotek večji 0,40% za rezidenčne stanovanjske nepremičnine in 0,75 za nerezidenčne.

42

Za zemljišča brez stavb: • 0,15 % za kmetijska zemljišča, • 0,07 % za gozdna zemljišča, • 0,75 % za zemljišča za poslovno in industrijsko rabo • 0,40 % za zemljišča za namene energetike, • 0,50 % za zemljišča za gradnjo stavb, • 0,50 % za ostala zemljišča, • 0,15 % za zemljišča za stanovanjsko rabo (funkcionalna zemljišča).

Kaj je rezidenčna stanovanjska nepremičnina?

To je stanovanjska nepremičnina, kjer ima zavezanec prijavljeno stalno prebivališče, oziroma zavezanec, ki ni državljan Republike Slovenije, prijavljeno stalno ali začasno prebivališče. Za rezidenčno stanovanjsko nepremičnino se šteje tudi nepremičnina, v kateri je v letu pred letom, za katerega se davek odmerja, v

marec 2014

evidenci trga nepremičnin najmanj šest mesecev evidentiran najemni pravni posel neprofitne oddaje ali oddajanje na prostem trgu.

Kdo je davčni zavezanec ali zavezanka?

To je vsaka fizična ali pravna oseba, ki je na dan 1. januarja leta, za katerega se davek odmerja, evidentirana v registru nepremičnin kot lastnik nepremičnine.

Davčni zavezanec je tudi fizična ali pravna oseba, ki je v letu pred letom, za katerega se odmerja davek, pridobila nepremičnino s pravnim poslom, na podlagi katerega je pridobila pravico, da se vpiše v zemljiško knjigo prenos lastništva pa še ni izveden.

V primeru solastnine ali skupne lastnine na nepremičnini je davčni zavezanec vsak solastnik ali skupni lastnik sorazmerno s svojim lastniškim deležem.

Davčni zavezanec za nepremičnine, na katerih je v zemljiško knjigo, skladno z določbami zakona, ki ureja stvarnopravna razmerja, vpisana osebna služnost na celotni nepremičnini, je fizična ali pravna oseba, imetnik osebne služnosti.

Odločbe Davčne uprave RS, o odmeri davka na nepremičnine boste načeloma prejeli do konca maja 2014. Davčne stopnje in tudi sam davek še ni stopil v polno veljavo a je zato priložnost, da uredite svoje podatke o lastništvu s tistimi v Zemljiški knjigi.

na Geodetski upravi prosijo, da morebitne spremembe podatkov sporočate le preko navedenih obrazcev, na katerih so navedeni potrebni identifikatorji nepremičnin in podatki, ki jih želite spremeniti. Vsako drugačno posredovanje sprememb podatkov (npr. v raznih dopisih, s pojasnjevanjem različnih okoliščin) ne omogoča enolične interpretacje in ureditve podatkov na strani Geodetske uprave. V kolikor želite lastniki osebno urejati podatke, je seveda možno tudi to. To lahko storite sami ali preko pooblaščenca, ki se mora izkazati s

pisnim pooblastilom lastnika. Podatke, ki jih ni možno urediti na Geodetski upravi, lahko lastniki uredite neposredno pri drugih organih, ki so po vsebini pristojni za posamezen podatek (npr. podatki o naslovu - Ministrstvo za notranje zadeve, podatke o namenski rabi zemljišč - na občinah). Vse potrebne inforamcije glede prejetih obvestil, podatkov na obvestilih in načina spreminjanja podatkov, so vam na voljo na spletni strani Geodetske uprave (www.gu.gov.si) v posebni brošuri pojasnilih za spreminjanje podatkov.

Podatke lahko spreminjate do 31. marca 2014.

Za obisk pisarne se lahko naročite na brezplačni telefonski številki 080 22 15. Na območnih geodetskih upravah lastniki nepremičnin urejate podatke o lastništvu, površinah in dejanski rabi delov stavb.

Besedilo: Vanesa Kovač

Živim v tujini, v domovini imam nepremičnino Geodetska uprava je vsem lastnikom nepremičnin, ki živite v tujini in ste v njihovih evidencah zavedeni z znanim naslovom, poslala obvestila s podatki o nepremičninah in informativnim izračunom davka.

Preverite pravilnost podatkov na obvestilu s podatki o vaših nepremičninah, ki ste ga prejeli iz strani Geodetske uprave RS Geodetska uprava RS vam je do danes že poslala obvestilo s podatki o vaših nepremičninah, posplošeni tržni vrednosti le – teh ter pripisani informativni podatek o davčnih stopnjah ter že izračunani davek na nepremičnine.

Prav je da preverite pravilnost podatkov, če so ti nepravilni, jih lahko spremenite. Glede ureditev podatkov pa velja: Lastniki iz tujine, ki bi želeli urejati podatke o nepremičninah, lahko to storite na enak način kot vsi ostali lastniki in sicer: - del podatkov o nepremičninah lahko uredite sami neposredno preko spletne aplikacije - ostale podatke o nepremičninah v registru nepremičnin pa preko izpolnjenih vprašalnikov registra nepremičnin, ki so dosegljivi na spletnem naslovu (e-prostor.gov.si) skupaj z navodili za izpolnjevanje. Izpolnjene vprašalnike (skupaj s potrebnimi dokazili npr. skica prostorov za spreminjanje površin, fotografija stavbe za spreminjanje dejanske rabe delov stavb) lahko posredujejte tudi po pošti na naslov: Geodetska uprava RS, Zemljemerska ulica 12, 1000 Ljubljana. Lastnike pa marec 2014

Lastniki iz tujine, ki bi želeli urejati podatke o nepremičninah, lahko to storite na enak način kot vsi ostali lastniki v Sloveniji, najlažje preko spleta 43

MOJASLOVENIJA

60 idej za izlete po Sloveniji Pri Moji Sloveniji smo izdali revijalni priročnik Dobrodošli doma. V njej vam predstavljamo 60 idej za izlete po Sloveniji, ki jih lahko prepotujete vsakega zase ali v paketu čez konec tedna. Zaradi lažje primerjave smo vzeli za izhodišče Ljubljano, ki je tudi najpogostejši začetek potovanja za turiste željnih lepot naše male a zanimive Slovenije. Z vsemi opravljenimi izleti boste prepotovali celo Slovenijo, skupaj z velikim delom slovenskega zamejstva in odkrili kotičke, ki vas bodo prevzeli. Revijo krasijo odlične fotografije iz opravljenih izletov in vam že v naprej pričarajo kraje, ki krasijo našo domovino.

Zato dobrodošli doma in na pot!

O MEDIA d.o.o., Brnčičeva 13, Ljubljana

Oglejte si Slovenjo skozi zanimive izlete in čudovite fotografije • Gorenjska v treh dneh • Julijci in Soča • Za slovensko mejo • Vinski deželi zahoda • Po obali in zaledju • Kočevsko in Pokolpje • Ob Sotli in Krki • Dve strani Mure • Koroška in Štajerska • Prelepa Savinjska dolina

Pristanišče v Kopru

Pogled na Jalovec

letov evid vseh iz Dodan zemlj

planina dolinca

SAMO 2,99 EUR

+ stroški pošiljanja

NAROČILA SLOVENIJA: na 01 5653416 ali na 041 490844 ali na urednistvo@mojaslovenija.net.

Revijalni priročnik je v Sloveniji dosegljiv na večini prodajnih mest z revijami.

NAROČILA TUJINA: za vse naročnike revije Moja Slovenija je revija Dobrodošli doma brezplačna.

solkanski most

belopaško jezero