Prirucnik za mlade slo mladi v skupnosti brez meja

Mladi v skupnosti brez meja Priročnik za mlade: Mozaik znanja, veščin in iskušenj zagovarjanja interesov mladih

Mladi u zajednici bez barijera Priručnik za mlade: Mozaik znanja, vještina i iskustva javnog zagovaranja interesa mladih Mladi v skupnosti brez meja Priročnik za mlade: Mozaik znanja, veščin in izkušenj zagovarjanja interesov mladih Izdal: Grad Opatija Avtorica: Marta Berčić Soavtorji delov poglavij: Denis Buterin, Mario Plešej, Tadeja Mesojedec Prevajalci: Sanja Romana Vladić, Diana Jenul, M'ARS (SI) Lektura in korektura: Denisse Mandekić Grafično oblikovanje in tisk: Grafika Helvetica Rijeka Leto izida: 2014 Naklada: 100 izvodov ISBN 978-953-96564-9-0 Zapis CIP je na voljo v elektronskem katalogu Univerzitetne knjižnice Rijeka pod številko 130421002

Projekt: "Mladi u zajednici bez barijera" br. HR-13-E2-2013-R1 Projekt Mladi v skupnosti brez meja je financiran iz programa za mlade, akcija Mladi v akciji, podakcija 1.3. Demokratični projekti mladih Nosilec projekta: Grad Opatija - Mladinski svet Opatije (HR) Partneri: Grad Crikvenica – Savjet mladih Grada Crikvenice (HR), Občina Ajdovščina (SI), Občina Kidričevo (SI) Vodja projekta: Marta Berčić Uresničitev projekta in tiskanje priročnika so financirali:: Agencija za mobilnost in programe EU, Grad Crikvenica in Grad Opatija

Izvedba tega projekta je financirana s strani Evropske komisije. Ti materiali / publikacija odražajo le stališča avtorjev, in Komisija ne more biti odgovorna za kakršno koli uporabo, ki lahko izhaja iz informacij v tem dokumentu.

SADRŽAJ Predgovor . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 5

MALI KATALOG ZA MLADE 1 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 9 SODELOVANJE MLADIH PRI PROCESIH POLITIČNEGA ODLOČANJA – PRORAČUN ZA MLADE . . . . . . . . .10 1. Kaj je proračun za mlade?. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .11 2. Kako smo se učili o procesih izdelave proračuna mest? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .13 2.1. Aktivnosti in naloge: Simulacija procesa sprejmanja političnih odločitev . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .13 2.2. Aktivnosti in naloge: Kaj je proračun? (predavanje in likovno-grafična delavnica) . . . . . . . . . . .17 3. Kaj je proračun in kako nastane? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .19 4. Aktivnost in naloge: Spoznavanje s področji delovanja iz EU strategije za mlade in izdelava vizualne in grafične podobe Proračuna za mlade . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .30 4.1. Aktivnost in naloga: Vizualno-grafična podoba . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .30 4.2. Aktivnosti in naloga: Vsebina in vizualna podoba po področjih delovanja za mlade . . . . . . . . .31 4.3. Aktivnosti in naloge: Vrednotenje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .34 4.4. Izobraževalno gradivo za delo na prvem modulu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .36 5. Neformalno druženje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .37 6. Vidljivost projekta. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .37 PRILOGE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .38 GRAFIČNA PODOBA PRORAČUNA ZA MLADE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .66

MALI KATALOG ZA MLADE 2 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .69 JAVNO ZAGOVARJANJE INTERESOV MLADIH (KAMPANJA) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .70 1. Kaj je javno zagovarjanje interesov? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .70 2. Koraki pri javnem zastopanju/zagovarjanju – dinamika procesa javnega zagovarjanja . . . .72 2.1. Tema javnega zastopanja/zagovarjanja interesov mladih . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .74 2.2. Cilji javnega zagovarjanja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .76 2.3. Ciljna publika ali skupine. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .77 2.4. Viri za javno zagovarjanje (kampanja, peticija, lobiranje, itn.) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .79 2.5. Metode in orodje javnega zagovarjanja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 82 2.6. Glavne faze komunikacijske kampanje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .84 2.7. Strateško načrtovanje kampanje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .85 2.8. Sporočilo – oblikovanje usmerjenega sporočila . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .87 2.9. Komunikacijski kanali . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .88 KAKO SO SE UDELEŽENCI PROJEKTA MLADI V SKUPNOSTI BREZ MEJA UČILI O JAVNEM ZAGOVARJANJU INTERESOV MLADIH? Kako kampanjo narediti uspešno? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .92 1. Metode zagovarjanja interesov mladih – izdelava osnutka kampanje, Ajdovščina, od 20. do 22. 3. 2014. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .92 1.1. Predaktivnost in naloga: Izbira problemov – prva faza javnega zagovarjanja . . . . . . . . . . . . . . . .93 1.2. Aktivnost in naloga: Uvod v kampanju . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 94 1.3. Aktivnost in naloga: Team building in predstavitev problemov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .95 1.4. Aktivnost in naloga: Kaj je kampanja? Kaj je problem/tema?. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .96 1.5. Aktivnost in naloga: Definiranje problemov in raziskava njihovih vzrokov in ozadje . . . . . . . . .97 1.6. Aktivnost in naloga: Ciljna publika in fantasy (obrazložitev) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .97 1.7. Aktivnost in naloga: Kako je živeti v Ajdovščini? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .97 1.8. Aktivnost in naloga: Priprava konkretnih ciljev in slogan kampanje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .98 1.9. Aktivnost in naloga: Slogan kampanje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .99 1.10. Aktivnost in naloge: Komunikacijski kanali, orodja za kampanju in akcijski plan . . . . . . . . . . . .99 1.11. Aktivnost in naloge: Priprava predstavitve kampanj. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 104 1.12. Aktivnost in naloga: Predstavitva Youthpass in vrednotenje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 105 PRILOGE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 108

MALI KATALOG ZA MLADE 3 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 111 1. KOMUNIKACIJSKE VEŠČINE IN ODNOSI Z MEDIJI . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 112 1.1. Kaj so komunikacijske veščine?. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 113 1.2. Elementi sporočila . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 116 1.3. Javni nastop . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 116 1.4. Uvod v odnose z mediji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 117 1.5. Zunanji in notranji odnosi z javnostjo (PR) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 118 1.6. Modeli odnosov z javnostjo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 118 1.7. Na kratko o vrstah odnosov z javnostjo in mediji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 119 2. KAJ IN KAKO SMO "KOMUNICIRALI" V KIDIRČEVEM? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 120 2.1. Aktivnost in naloga: Pisanje sporočil in nastop pred javnostjo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 121 2.2. Aktivnost in naloga: Spoznavanje gostiteljskih mest in neformalno druženje. . . . . . . . . . . . . . 125 2.3. Vrednotenje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 126 2.4. Rezultati tretjega modula . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 126 2.5. Vidljivost projekta . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 128 PRILOZI . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 129

MALI KATALOG ZA MLADE 4 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 131 STRUKTURIRANI DIALOG Z MLADIMI, SESTANEK Z OBLIKOVALCI POLITIK, MANIFEST MLADIH IN OBČIN . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 132 1. Aktivnost in naloga: Analiza skupnih problemov mladih iz vseh mest . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 137 2. Aktivnost in naloga: Predstavitev izvedbe kampanje za vsa mesta . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 138 3. Aktivnost in naloga: Kaj je strukturirani dialog? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 140 4. Aktivnost in naloga: Spoznavanje Opatije iz morske perspektive . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 140 5. Aktivnost in naloga: Oblikovanje skupnega manifesta . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 141 6. Aktivnost in naloga: Navodila za dialog z župani . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 141 7. Aktivnost in naloga: Youthpass in vrednotenje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 142 8. Aktivnost in naloga: Priprava predstavitve problema za mesta pred župani . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 143 9. Aktivnost in naloga: Strukturirani dialog v Gradu Opatiji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 143 MANIFEST MLADIH IN OBČIN . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 145

DODATKI PRIROČNIKU . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 153 1. Mali katalog pojmov za mlade . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 154 2. Povzetek življenjepisov trenerjev . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 164 3. Vidljivost projekta. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 166 4. Sporazum partnerjev . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 171

5

Predgovor Ta priročnik je nastal kot rezultat projekta Mladi v skupnosti brez meja. Prvotno je zamišljen kot publikacija, v kateri se bodo zbrale izkušnje udeležencev, pridobljene na tem projektu, kot primer dobre prakse.

Vendar pa je pri samem nastanku prerasel v priročnik, v katerem je na enostaven način predstavljen del potrebnih znanj, veščin, kot tudi pridobljene izkušnje na področju javnega zagovarjanja interesov mladih. Ta priročnik vsebuje navodila kako se ta tema in problem lahko približajo mladim z stajališč teorije in prakse/izkušenj. Tudi priznanje Baltazar za leto 2013, ki ga je Agencija za mobilnost in programe EU podelila projektu za uspešno implementacijo učenja, v času ko je projekt bil še v teku, nas je spodbudilo k izdelavi razširjene vsebine priročnika. To priznanje nas je še bolj spodbudilo k razmišljanju kako bomo vsebino in izkušnje, pridobljene s tem projektom, delili z drugimi, posebej z mladimi, ki jim je v prvi vrsti namenjen.

Mladi so aktivno sodelovali pri izvedbi projekta in pri različnih fazah izdelave tega priročnika tako, da so s svojimi komentarji in s poudarjanjem pomembnosti posameznih tem krojili njegovo vsebino, sami so pa izbrali tudi naslov. Uslužbenci so prav tako aktivno sodelovali pri projektu, bili podpora mladim in celotnem timu za izvedbo projekta, bodisi da so prostovoljno lektorirali besedila, zbirali podatke, organizirali sestanke, ali so bili povezava med mladimi in oblikovalci politik. Politični predstavniki, udeleženci projekta so prav tako kvalitetno sodelovali pri projektu in so svetovali mlade kako oblikovati sporočila, ki jih oblikovalci politik lahko razumejo. Na ta način so tudi oni bili člen v verigi med mladimi in politiki. Zahvaljujemo se vsem, ki so naredili ta projekt izjemnega, navdihujočega in trajnostnega.

Priročnik je sestavljen iz petih delov, poimenovanih po temah in problemih, o katerih se učilo skozi aktivnosti projekta. Prvi del je poimenovan Mali katalog za mlade 1: Sodelovanje mladih v procesih političnega odločanja in proračun za mlade, drugi del: Mali katalog za mlade 2: Javno zagovarjanje interesov mladih (kampanja), tretji del: Mali katalog za mlade 3: Javno zagovarjanje interesov mladih (komunikacijske veščine in odnosi z mediji), ter četrti del: Mali katalog za mlade 4: Strukturirani dialog z mladimi (Manifest mladih in občin). Zatem sledi Mali katalog pojmov za mlade, ki je pravzaprav bil začetni material za udeležence, da se seznanijo z relevantno problematiko, oziroma z administrativnim in zakonskim okvirom in terminologijo javnih politik za mlade. Na koncu je tiskan Manifest mladih Občine Ajdovščina, Grada Crikvenice, Občine Kidričevo in Grada Opatije z uvodnim besedilom. Razen tega, kot dodatek priročnika, so tiskani skrajšani življenjepisi trenerjev, ki so sodelovali pri tem zahtevnem projektu in ki so s svojo profesionalnostjo izboljšali rezultate dela na projektu. Naša trenerka Tadeja je večkrat povedala: … kaj in kako se bomo naučili, je predvsem odvisno od Vas – udeležencev…, temu bi sedaj dodali: …ne bi bili tako uspešni če ne bi bilo Vas, trenerjev.

Vsak Mali katalog za mlade zajema relevantne in pomembne teme iz področij, s katerimi smo se ukvarjali in je strukturiran tako, da po splošnem (teoretičnem) delu sledi primer aktivnosti in nalog. Na koncu vsakega Malega kataloga za mlade so dostopni materiali in delovni listi, oblikovani za potrebe izvedbe delavnic.

O projektu Demokratični projekti mladih (1.3.) v okviru programa Mladi v akciji podpirajo in spodbujajo aktivno sodelovanje mladih v demokratičnem življenju skupnosti na lokalni, regionalni, nacionalni ali evropski ravni. Sodelovanje mladih v demokratičnem življenju je možno doseči z ustvarjanjem omrežij za izmenjavo izkušenj na področju sodelovanja mladih, z organiziranjem sestankov z mladimi in oblikovalci politik, seminarjev in debat za mlade, simulacijah funkcioniranja demokratičnih institucij in z igranjem vlog oblikovalcev politik.

6 Namen projekta Mladi v skupnosti brez meja je krepitev udeležencev za uspešno sodelovanje v procesih političnega odločanja, oziroma za uspešna posvetovanja z mladimi na lokalni ravni (strukturirani dialog).

Glavni cilj je usposobiti udeležence, posebej mlade, za aktivno državljanstvo, oziroma sodelovanje v življenju skupnosti v kateri živijo, posebej pa v procesih političnega odločanja in javnega zagovarjanja interesov mladih, razvijati socialne in komunikacijske veščine, potrebne za vodenje dialoga in javnega zagovarjanja interesov mladih, izboljšati mehanizme demokracije in javnih politik do mladih, razvijati analitični pristop k problemom ter razvijati interkulturno komunikacijo med mladimi iz držav partnerjev.

Cilji projekta so naslednji: •

•

•

•

prvi modul v Crikvenici: vključiti mlade in seznaniti udeležence s procesi sprejemanja političnih odločitev in s funkcioniranjem javne uprave na lokalni ravni; seznaniti udeležence z vsebino in funkcijo proračuna, zakonskimi predpisi, protokoli in procesi, povezanimi s sprejemanjem in spremembo proračuna; senzibilizacija, približevanje in priprava udeležencev za strukturirani dialog, oziroma za uspešno komunikacijo o problemih mladih; odpraviti ovire v komunikacijskem kanalu med mladimi, uslužbenci javne uprave in političnimi predstavniki; spodbuditi likovno, kreativno in analitično izražanje mladih drugi modul v Ajdovščini: seznaniti udeležence z elementi javnega zagovarjanja interesov mladih; seznaniti udeležence z modeli, ki se uporabljajo pri načrtovanju, izvrševanju in evaluaciji kampanje; seznaniti udeležence s fazami/osnutkom javnega zagovarjanja interesov mladih (kampanje); planiranje in izvedba kampanje na izbranem dejanskem problemu mladih iz štirih mest; uporaba pridobljenih znanj (koraki, vloge, plan) ter analiza problemov mladih tretji modul v Kidričevem: seznaniti udeležence z osnovnimi procesi za vzpostavitev uspešne komunikacije s ciljnimi skupinami in mediji; seznaniti udeležence z elementi pisnega in likovnega sporočanja; usposobiti jih za uspešen javni nastop pred ciljnimi skupinami in mediji; razvijati uspešne odnose z mediji četrti modul v Opatiji: analizirati probleme mladih v štirih mestih; usposobiti udeležence za procese usklajevanja in sprejemanja skupnih odločitev, jasno izraziti potrebe in zahteve mladih (Manifest mladih in občin) in jih napotiti k oblikovalcem politik, oziroma prirediti sestanek z župani.

Aktivnosti in naloge, ki so izvedeni, da bi uresničili te cilje: •

prvi modul v Crikvenici: simulirati faze (procese) pri sprejemanju tistih političnih odločitev, ki se nanašajo na sprejemanje proračuna mesta; sestaviti plan projektov/aktivnosti/programa, s katerimi se zadovoljujejo potrebe mladih, v skladu s kriteriji za financiranje oziroma z javnim pozivom/ razpisom za programe zadovoljevanja potreb mladih; analizirati prijavljene projekte (kriteriji) z Glejka strokovnega odbora za oceno; oceniti in ovrednotiti projekte; igrati vlogo župana, ki vlaga predlog proračuna mestnemu svetu; lobirati za projekt; igrati vlogo političnih predstavnikov (voliti in sprejeti politično odločitev na "mestnem svetu"); analizirati proračun mest iz katerih prihajajo mladi; izdelati likovno-grafične rešitve za Proračun za mlade, seznaniti se z EU Strategijo za mlade in področji delovanja za mlade, ter izbrati vsebino Proračuna za mlade v skladu s Strategijo in vsebino proračuna mest; izbrati skupno vizualno identiteto za Proračun za mlade

•

drugi modul v Ajdovščini: organizirati javno tribuno s ciljem definiranja enega izmed problemov mladih v štirih mestih; izdelati osnutek za izvedbo kampanje za izbrani problem; določiti temo in raziskati vzorce in ozadje (zbiranje podatkov o temi); določiti ciljne skupine in družbena omrežja podpore, kot tudi partnerje pri izvedbi kampanje; oblikovati jasno sporočilo za predstavljanje problema ter slogan za kampanjo; izdelati strateški plan kampanje

•

tretji modul v Kidričevem: pisno in likovno oblikovati jasno sporočilo; izdelati plakat za eno izmed aktivnosti iz osnutka kampanje; osmisliti javni nastop pred različnimi ciljnimi skupinami in javnostmi; predstaviti probleme pred skupino; analizirati prirejen "javni nastop"; organizirati in prirediti sestanek z župani in/ali javno tribuno; sestaviti objavo za medije; sestaviti plan organizacije konferenc za medije; sestaviti plan odnosov z mediji

•

modul u Opatiji: analizirati probleme mladih v mestih po področjih delovanja za mlade; analizirati skupne probleme, s katerimi se srečujejo mladi iz štirih mest; sintetizirati probleme in sestaviti Manifest mladih in občin; pripraviti in organizirati sestanek z župani iz štirih mest; pripraviti predstavitev (javni nastop pred župani in mediji) skupnih problemov in zahtev oziroma Manifesta mladih, kot tudi specifičnih problemov za katere se izvaja kampanja; prirediti sestanek z župani na temo predstavljanja Manifesta mladih, s ciljem začenjanja strukturiranega dialoga z mladimi, ter jasno podati zahteve za vključevanje mladih v procese sprejemanja političnih odločitev.

7 Povzeti rezultati projekta Udeleženci lahko prepoznajo in razumejo osnovne procedure in vsebino proračuna, informirani so in seznanjeni s programi javnih potreb, oziroma s procedurami, povezanimi s financiranjem potreb državljanov; udeleženci so spremenili percepcijo o političnih predstavnikih, izražajo pozitivnejše stališče do sodelovanja v procesih političnega odločanja, ostali udeleženci so prav tako spremenili percepcijo, ki so jo imeli o mladih, ker so spoznali, da je mladim potrebna podpora ter so izrazili pripravljenost, da se jim le-ta ponudi; izdelan je prvi Proračun za mlade na podlagi materialov, ki so ga oblikovali mladi, da bi bile informacije o tem dokumentu ustreznejše za mlade; oblikovan je osnutek kampanje za različne probleme mladih, kampanja, s katero se zagovarjajo interesi mladih se je izvajala v štirih mestih, z različnimi tehnikami in metodami, od katerih so najbolj pogoste plakat, sestanki in javne tribune z mladimi; usvojene so osnovne komunikacijske veščine, ki so potrebne v različnih situacijah, ki jih zahteva javno zagovarjanje, od komunikacije z udeleženci do nastopa pred mediji; sprejeti so osnovni principi uspešnih odnosov z mediji; oblikovan je Manifest mladih in občin udeležencev v projektu, v katerem so mladi definirali skupne zahteve, ki so jih predstavili oblikovalcem politik v svojih mestih; prirejen je sestanek z župani in/ali njihovimi namestniki.

Na koncu lahko izrazimo zadovoljstvo, da smo sodelovali pri tem projektu, le-to se lahko najbolje izrazi v vidnih spremembah, ki so jih začeli mladi v okoljih, v katerih živijo. Strukturirani dialog se je začel s tem projektom, naloga mladih pa je, da ga še naprej razvijajo v smeri, ki bo najbolj koristila njihovim potrebam, interesom in dobrobiti njihovih skupnosti.

PRIPOMBA Nekateri izrazi za določene pojme so pripeljali do razprave med udeleženci. Nekateri izmed njih imajo povsem enak pomen, nekateri pa ne. Izrazi, ki se uporabljajo v tem priročniku v obeh jezikih, so na nek način usklajeni na razpravah z udeleženci projekta, kot npr. za hrv. "barijera" je predlagano slo. "ovire" ali "meja", dogovorjeno pa je "meja", čeprav tudi prvi prav tako ali celo bolj odgovarja hrvaškem pomenu; ali za "grad" in "občina", glede na to, da v slovenskem in hrvaškem jeziku nimata enakega pomena, smo v besedilu pustili v izvirniku, itn.

Zato prosimo bralce za razumevanje, navsezadnje je eden izmed mnogih ciljev tega projekta tudi vzpostavitev interkulturne komunikacije, do česar je očitno tudi prišlo.

Mali katalog za mlade 1 Sodelovanje mladih pri procesih politiÄ?nega odloÄ?anja in ProraÄ?un za mlade

10

1. Sodelovanje mladih pri procesih političnega odločanja in Proračun za mlade

Sodelovanje mladih pri procesih političnega odločanja in proračun za mlade Kaj bi moral vsebovati proračun za mlade? Katere informacije so pomembne za kompetentno vključevanje mladih v procese političnega odločanja?

Republika Hrvaška je članica globalne iniciative Partnerstvo za odprto oblast, katere cilj je izboljšati odprtost javne uprave za državljane, vzpostaviti bolj odprto sodelovanje s civilnim sektorjem in drugo.

Republika Slovenija še ni članica omenjene iniciative.

"Kot članica globalne iniciative Partnerstvo za odprto oblast, je Hrvaška izrazila pripravljenost, da podpre načela transparentnosti, boja proti korupciji, krepitve vloge državljanov in izkoriščanjem prednosti novih tehnologij, da bi državne oblasti na vseh ravneh ravnale bolj učinkovito in odgovorno, ter da ustvari predpogoje za učinkovitejše in bolj inovativno zagotavljanje javnih storitev in upravljanje z javnimi sredstvi. Akcijski načrt za izvajanje Partnerstva za odprto oblast v Republiki Hrvaški za obdobje 2012 - 2013 je bil izdelan v aprilu 2012, prvo poročilo o izvajanju Akcijskega načrta je bilo objavljeno septembra 2013 Vlada Republike Hrvaške je dolžna do marca 2014 pripraviti in javno objaviti Akcijski načrt za izvajanje Partnerstva za odprto oblast v Republiki Hrvaški za obdobje 2014 - 2016"1. Akcijski načrt in ukrepi, ki se nanašajo na državno raven, se nanašajo v veliki meri tudi na lokalno raven javne uprave.

Smisel aktivnosti projekta Mladi v skupnosti brez meja, ki je financiran s sredstvi iz EU programa Mladi v akciji Agencije za mobilnost in programe EU, je izobraževanje mladih na področju javnih politik in pridobivanja kompetenc, ki odpirajo možnost participacije mladih v procesi političnega odločanja.

Cilj prvega modula, imenovanega Proračun za mlade, je seznaniti udeležence z delovanjem javne uprave na lokalni ravni, procesi iz zakonsko ureditvijo za sprejetje proračuna, kakor tudi prostor za vplivanje "zainteresirane javnosti" na sprejemanje političnih odločitev. Cilj modula je sledil ključnim dokumentom EU, ki urejajo odnose med javno upravo in državljani. Osnovni principi in načela, ki so vodilna pri uresničevanju zgoraj navedene Iniciative, so: Transparentnost - informacije o aktivnostih in odločitvah oblasti so odprte, vsebinske, pravočasne, dostopne javnosti in zadovoljujejo osnovne standarde.

Sodelovanje državljanov - oblast skuša mobilizirati državljane, da se vključijo v javno razpravo in prispevajo, kar vodi k bolj odzivnemu, inovativnemu in učinkovitemu upravljanju.

Odgovornost - sprejeta so pravila, predpisi in mehanizmi, ki pozivajo vladne akterje, da pojasnijo svoja ravnanja, delujejo skladno s kritikami in zahtevami, ki jih prejmejo, ter prevzemajo odgovornosti za neuspeh pri opravljanju dolžnosti v zvezi z obstoječimi zakoni ali zadanimi obveznostmi.

Tehnologije in inovacije - vlade se zavedajo pomena zagotavljanja brezplačnega dostopa do tehnologije za državljane in vloge novih tehnologij pri spodbujanju inovacij, kot tudi pomembnosti

1 http://www.uzuvrh.hr/userfiles/file/Dokument%20za%20savjetovanje-POV-AP%202014-2016-finalno.pdf, preuzeto 6. 11. 2013

11 krepitve zmožnost državljanov za uporabo tehnologij.2 User-friendly budget reports, proračuni za državljane, proračuni za mlade in podobni so dokumenti, ki državljanom približajo rezultate in pogoje dela javne uprave, brišejo meje, ki jih na področjih poklicne dejavnost ustvarja birokratski aparat in tako omogočajo državljanom, da aktivno sodelujejo v procesih političnega odločanja. Naš Proračun za mlade je v taki obliki tudi ena izmed prvih takšnih publikacij na tem območju. Želimo, da tudi druge države EU približajo to področje mladim in jim nudimo enega od načinov, kako to storiti.

1. KAJ je proračun za mlade? Če vprašate uslužbence katere koli občinske uprave ali predstavnike izvršilnih organov, boste najverjetneje dobili naslednji odgovor ...veliko, veliko vlagamo v mlade ljudi, vendar pri tem ne boste dobili točnega zneska, finančnega razmerja med vlaganji v druge skupine, ali točnih informacij, ampak oceno, ki bi lahko nastala na različne načine, vendar nobena od teh ocen ni niti objektivna niti točna. Če vprašate za naložbe v določene programe, ki so v veliki meri opredeljeni s funkcionalnimi in/ali "polprogramskimi" klasifikacijami iz proračuna, potem boste dobili odgovor, ki ga lahko tudi sami razberete iz proračuna, če boste sploh kdaj želeli prebrati ta dokument. Če vprašate, koliko mladih sodeluje v nekem programu, na koga se dejansko nanaša ta program, boste težko dobili pravilen odgovor. Poskušali smo izvedeti, koliko so "težke" investicije v mlade ljudi in predložili obrazec za zbiranje podatkov o "vlaganjih za mlade", ki naj bi predstavljal pot do sistematičnega spremljanja naložb v mlade. Cenjene uslužbenke občinskih uprav, ki so tudi same udeleženke v projektu, torej tiste, ki so najbolje obveščene o vseh postopkih in načinih nastanka proračuna, tiste, katerim so te informacije jasne, saj se z njimi srečujejo vsak dan, so se zelo potrudile, da bi zbrale vse informacije, čeprav večine niso uspele poenotiti. Kako naj bo potem proračun občine jasen mladim, kako naj si mladi ustvarijo sliko o tem, koliko je truda, oskrbe in javnih prihodkov namenjenih mladim?

Ko smo vprašali uradnike ali oni ali občinska uprava informira mlade3, smo dobili odgovor: Mi smo transparentni, vse je na spletu! Toda mladi še vedno ne razumejo, ali pa sploh ne vedo, kje naj začnejo, kako poiskat zanesljive informacije v množici vsakodnevnih objav na spletnih straneh svojih mestih/ občin.

Namen izdelave tega dokumenta je mladim predstaviti mozaik in strukturo dejavnikov, od katerih je odvisno investiranje v javnem sektorju. Namen zbiranja podatkov o vlaganjih za mlade je seznaniti mlade z možnostmi vplivanja na spremembe že obstoječih odločitev, ki se nanašajo nanje ter na sprejemanje novih odločitev. Cilj je tudi ugotoviti, kateri skupini mladih so namenjena vlaganja, katere potrebe mladih zadovoljujejo, komu je namenjen posamezni program ali aktivnost. Vse aktivnosti težijo k doseganju naslednjih ciljev: kdaj mladi vedo, kaj obstaja, verjamemo da bodo zvedeli tudi kako vplivati na odločitve, ki so ali niso v skladu z dejanskimi potrebami.

Proračun za mlade je dokument, ki je namenjen mladim, katerega smisel je pregledno informirati mlade o vlaganjih lokalnih skupnosti v mlade. Kaj pomeni transparentno? Jasno, objektivno (resnično), primerno uporabniku (razumljivo), sodobno ... Ker gre za mlade, katerih večina ni seznanjena s postopki, klasifikacijami in "jezikom" proračunskega poročanja, je cilj tega dokumenta tudi poučiti mlade o postopkih in zakonski ureditvi v zvezi s sprejemanjem političnih odločitev.

Proračun je, z drugimi besedami, izraz politične volje, sestavljen v skladu z zakonom in potrebam državljanov. Cilj proračuna je jasno prikazati način porabe sredstev, zbranih od občanov; tako imenovanih javnih prihodkov. Eden od namenov obstoja mestnih/občinskih uprav je imeti nadzor in upravljanje z zbiranjem in razporejanjem javnofinančnih prihodkov. Predpostavka je, da, če so mladi seznanili s postopki in zakonsko ureditivijo, in če razumejo pomen in kontinuiteto ali dis-kontinuiteto politične volje v svoji skupnosti, potem lahko zasnujejo možnosti za vplivanje na tiste odločitve, ki niso v skladu z dejanskimi potrebami mladih. Ko je ta predpogoj izpolnjen, se mladim odpirajo možnosti za delovanje in sodelovanje v procesih političnega odločanja.

Zakonodaja, ki zagotavlja udeležbo državljanov pri političnem odločanju je zelo podobna v večini držav EU, temveč tudi zelo različna v praksi.

Način izvajanja zakonodaje, pravilnikov in aktov je odvisen od številnih dejavnikov: miselnosti lokalne skupnosti, politične tradicije, vrste in načina dela občinskih uprav (ali je birokratski aparat moderen ali 2

http://www.uzuvrh.hr/stranica.aspx?pageID=198, preuzeto 6. 11. 2013

3

V nekaterih drugih projektih ali pri vsakdanjem delu

12

1. Sodelovanje mladih pri procesih političnega odločanja in Proračun za mlade

zastarel), odvisno od dejavnosti in organiziranosti mladih, od volje načina dela zaposlenih v javni upravi, politične volje trenutne oblasti, od participatorne klime, glede na sodelovanje mladih in državljanov na splošno v javnem življenju skupnosti, v kateri živijo, od posameznikov in družbenih organizacij, od socialne kohezije in solidarnosti državljanov, od stopnje razvitosti skupnosti in dr.

Izkušnje pri delu z mladimi v Primorsko-goranski županiji in Republiki Hrvaški so pokazale, da mladi niso seznanjeni s postopki in procesi, ki v prvi vrsti zagotavljajo demokratično odločanje na lokalni ravni.

Zato je cilj tega projekta okrepiti, znanje in veščine mladih, potrebne za aktivno vključevanje. Katalog 1 prispeva k tem prizadevanjem. Primer delavnice in delo ter udeležba mladih v 1. modulu projekta Mladi v skupnosti brez meja je eden od načinov za informiranje in svetovanje mladim, o postopkih in protokolih, ki omogočajo aktivno sodelovanje pri političnem odločanju, glede na vsebino in pomen upravnih aktov (proračun in Strategija za mlade EU), skozi neformalno izobraževanje za mlade in z mlade.

Upamo, da bodo tudi drugi sledili našemu vzoru in razvijali tudi druge metode, ki bodo to področje še bolj približale mladim. Proračun za mlade je korak k jasnemu, preglednemu in primernemu informiranju mladih.

Projekt smo zasnovali kot niz aktivnosti, ki se izvajajo v štirih izobraževalnih modulih, od septembra 2013 do junija 2014, katerim bodo sledila (ali so bila izvedena že prej) srečanja z mladimi v skupnosti in delovne naloge, ki jih bodo udeleženci izvajali samostojno v svojih občinah. Vsaka dejavnost se izvaja z uporabo pridobljenih veščin in znanja na realnih problemih in potrebah mladih, ki pripravlja udeležence za uspešno sodelovanje pri vključevanju v procese političnega odločanja. Na ta način se zagotavlja izvedljivost projekta, saj mladi, ki sodelujejo pri iniciativah, skozi aktivnosti, ki se izvajajo v štirih mestih/občinah, ustvarjajo spremembe na lokalni ravni. Mladi in ostali udeleženci so dojemljivi za probleme, lažje in hitreje se doseže razumevanje med sodelujočimi in ponudijo se konkretne rešitve teh problemov.

Cilji 1. modula: • seznaniti udeležence z vsebino in funkcijo proračuna, zakonodajo, protokoli in procesi glede sprejemanja proračuna • seznaniti mlade s strukturo organizacij (javnih, civilnih, lokalnih institucij, državnih, regionalnih, političnih, verskih in druge v njihovih skupnostih) in s potenciali za delovanje mladih v okviru obstoječih virov • seznaniti udeležence s fazami izdelave proračuna, kakor tudi z možnostmi spreminjanja le-tega, • krepitev mladih in drugih udeležencev z znanjem in veščinami, ki omogočajo vključevanje v procese političnega odločanja pri oblikovanju politik • osveščanje vseh zainteresiranih strani za težave mladih • omogočiti približevanje deležnikov v procesu političnega odločanja (mladih na eni strani in njihovih zahtev, uradnikov in političnih predstavnikov, ki sprejemajo politične odločitve, na drugi strani) • omogočiti mladim in drugim deležnikom, da se kreativno izrazijo (likovno in pisno), da bi v sinergiji ustvarili osnutek dokumenta, ki je primeren za mlade - proračun za mlade • odstraniti ovire v komunikacijskem kanalu med mladimi, občinskimi uslužbenci in političnimi predstavniki • spodbujati participacijo/sodelovanje mladih v procesih političnega odločanja in sodelovanje na splošno.

V Crikvenici je potekal 1. modul projekta s ciljem usposabljanja udeležencev za izvajanje strukturiranega dialoga, zlasti na lokalni ravni, katerega cilj je bil ozavestiti vse deležnike v procesu političnega odločanja ter povečati participacijo mladih v njih. Udeleženci so se na tem modulu naučili "brati" proračun in ga prilagajali jeziku mladih. Pridobili so jezikovne kompetence v lastnem in tujem jeziku (ob upoštevanju, da sta jezika projekta slovenski in hrvaški), kompetence ustvarjalnega, inovativnega in podjetniškega izražanja in razmišljanja, kot tudi aktivnega državljanstva.

Na 1. modulu je sodelovalo 36 udeležencev, od katerih 24 mladih, 8 političnih predstavnikov, in 4 zaposleni na občinah (gradova) Opatije, Crikvenica, Ajdovščina in Kidričevega.

Program dela modula je v prilogu.4

4

Glej Prilogo 1: Program dela 1. modula v Crikvenici

13

2. Kako smo se učili o procesiih izdelave proračuna mest Udeleženci so bili ob prihodu razdeljeni v skupine po njihovih vlogah v procesih političnega odločanja mesta/občine, iz katerih prihajajo. Tako so bili razdeljeni v šest skupin po šest članov, v katerih so bili zastopani člani predstavniških teles delavcev, uradniki in mladih iz vseh štirih občin. Po tem ključu so bili nastanjeni, da bi se na ta način vzpostavila boljša komunikacija, z ozirom na to, da se prej med sabo niso poznali. Glede na to, da večina mladih udeležencev do sedaj ni sodelovala pri procesih političnega odločanja, in večina ni aktivnih članov civilnih in/ali političnih skupin, in do sedaj niso sodelovali v nobenem projektu za mlade, ki jih financira EU, je ta modul vključeval tudi dodatne aktivnosti, s katerimi smo mlade seznanili s strukturo in načeli etike dela, ki se uporabljajo v neformalnem mladinskem delu, pravili obnašanja, ki so običajni pri neformalnem izobraževanju mladih, kot tudi metodami dela. Vsebino tega modula so izbrali mladi na delavnicah in sestanki pred tem srečanjem.

Poleg tega so uradniki in člani koordinacije projekta pred začetkom projekta dobili nalogo poskušati najti informacije o vlaganjih v programe in projekte za mlade v proračunih svojih občin, glede na priloženi obrazec. Obrazec je strukturiran po področjih delovanja za mlade, skladno s Strategijo za mlade EU.5

Slika 1: Skupine sodelujočih Skupine so na začetku programa, v četrtek zvečer, dobile nalogo, katere izvedba je potekala skozi celoten program. Vseh šest skupin je imelo nalogo, ki je potekala v več fazah, imenovano Simulacija procesa sprejemanja političnih odločitev – proračuna. Za izvedbo tega je bil pripravljen delovni list Simulacija procesa sprejemanja proračuna. Naloga in delovni list sta v prilogi.6

2.1. AKTIVNOSTI IN NALOGE: Simulacija procesa sprejemanja političnih odločitev 2.1.1. Naloga: Prijava projekta na javni razpis občine za program zadovoljevanja potreb mladih V četrtek zvečer (14. 11. 2013) je bil predstavljen prvi del naloge in razdeljeni so bili delovni listi za pomoč pri strukturiranju projekta. To so standardizirana merila upravičenosti projekta, ki se lahko uporabijo v vsakem okolju, za vse vrste projektov.

Udeleženci so imeli nalog pripraviti in prijaviti projekt na javni razpis občine za zadovoljevanje potreb mladih. Na realizaciji naloge so udeleženci delali deloma tudi med pavzami, po zaključku delavnic, predvidenih v programu in na koncu delavnic. Rezultate dela v skupinah so predstavili pred vsemi na koncu prvega dela, ob koncu dneva ter na koncu modula. Poleg tega so se udeleženci seznanili z načrtom dela, splošnimi pravili obnašanja, pravili komunikacije in drugimi pravili obnašanja za čas trajanja projekta.

5

Glej Prilogo 2: Primjer ispunjenog obrasca proračuna (ulaganja) za mlade

6

Glej Prilogo 3: Zadatak i radni list simulacije

14

1. Sodelovanje mladih pri procesih političnega odločanja in Proračun za mlade

Udeležence je pozdravil tudi predsednik Gradskog vijeća Grada Crikvenice Lovorko Gržac kot gostitelj, ter predsedniki Mladinskih svetov Grada Opatije in Crikvenice, ki so pobudniki ideje in nosilci projekta.

Uvodni del je posnela lokalna televizija.

Cilj te aktivnosti in naloge je: • seznaniti mlade s procesi sprejemanja odločitev, ki se nanašajo na programe javnih potreb, povezanih s postopki in s finančnimi potrebami občanov, za katere se razpisujejo javni pozivi ali razpisi ter seznaniti druge udeležence s percepcijo mladih o teh postopkih • seznaniti mlade z osnovnimi elementi pisanja projektov • seznaniti udeležence s problemi mladih iz štirih mest/občin.

Slika 2: Delo v mešanih skupinah 2.1.2. Naloga: Predstavitev projekta in ocena strokovnega odbora V petek (15. 11. 2013), poleg rednega programa so predstavniki skupin predstavili svoje projekte, ampak posebno nalogo je imel strokovni odbor, izbran za ocenjevanje prispelih prijav. Težave, ki so jih skupine predstavile, so združene okrog dveh glavnih problemov, ki zadevajo mlade: zagotoviti podporo za mlade in za reševanje problema brezposelnosti mladih in prostor za mlade, ki se na Hrvaškem težko in počasi rešuje - ali obstaja potreba po klubih, centrih za mlade, ki so predpogoj za programe za mlade. Kako je v projekt vključena Občina Ajdovščina, posebej je predstavljen njihov primer delovanja Mladinskega centra, ki je hkrati tudi mladinski hotel.

Skupine so predstavile sledeče projekte: •

klub mladih brezposelnih

•

ustvarjalnica

•

klub mladih

•

kreativno učenje

•

rekreacijska učna pot (ekološka)

•

aktiviranje mladih brezposelnih.

15

Slika 3: Predstavitev projektov Strokovni odbor je ocenjeval projekte skladno s kriteriji, opredeljenimi v javnem razpisu, vsak član individualno, ampak morali so sprejeti tudi skupno odločitev. Člani odbora so bili izbrani z metodo naključnega izbora (žrebanje imen iz klobuka), v skladu po merilih procesa in strokovnosti - po en predstavnik občinskih uslužbencev, en politični predstavnik in tri mlade osebe. Zavedajoč se dejstva, da se bodo, če se izbere ta metoda, med izbranimi člani pojavili tudi predstavniki skupin, zato se je simuliral problem, ki je realen in mogoč v praksi, še posebej v manjših krajih, kot so tisti, iz katerih prihajajo sodelujoči v projektu. Problem morebitnega nasprotja interesov je bil rešen s kratko skupinsko razpravo o optimalni rešitvi. Mladi so razpravljali in se odločali, kako izključiti tiste člane, ki so povezani in predstavnike nekih drugih skupin, tako da se je skozi razpravo razvila neka dodana vrednost. Člani strokovnega odbora so dobili delovne liste za ocenjevanje projektov, kamor so vpisovali točke za vsak projekt.7 Strokovni odbor je imel nalogo, da na koncu programa predloži "županom" poročilo/predlog za financiranje.

7

Glej Prilogo 4: Radni list za procjenu projekata za povjerenstvo i gradonačelnika

16

1. Sodelovanje mladih pri procesih političnega odločanja in Proračun za mlade

Slika 4: Delo strokovnega odbora 2.1.3. Naloga: Odločitev "županov" Župani so bili izbrani z metodo naključnega izbora iz skupine mladih iz vsakega mesta/občine po eden.

Imeli so nalogo, da s pomočjo metode igranja vlog predstavijo "svojo" odločitev, skladno s kriteriji, po katerih bi sprejel odločitev dejanski župan. Cilj te igre je bila predstaviti vsem udeležencem, kdo so ključni akterji v procesih političnega odločanja, kot tudi v predhodnih procesih. Udeleženci so imeli nalogo, da pripravijo simulacijo seje mestnega/občinskega sveta, ki se je izvedla na koncu modula, v soboto na koncu programa. Župani so dobili delovne liste in tabelo za ocene, v katere so vpisali svojo odločitev.

Slika 5: Sestanek "županov/županij" 2.1.4. Naloga: Zasedanje občinskega sveta, glasovanje o proračunu V soboto, na koncu programa, so bile skupine razdeljene v dve glavni skupini, in prostor je bil razdeljen (kot je v občinskih svetih to običajno) na levo in desno stran. Župani so imeli nalogo predstaviti "lasten predlog" z igranjem vlog. Vsi mladi so na zelo zabaven način predstavili svoj izbor, samo eden župan je izjavil: Funkcija župana je častna dolžnost, jaz ne spreminjam odločitve strokovnega odbora, saj je njihova odločitev strokovna, kar je v postopkih in procesih za odločanje politična odločitev in vloga odbora. Župani so imeli nalogo predstaviti tudi skupno odločitev, da bi s tem prikazali način odločanja v koaliciji, ki je najpogostejša v večini mest/občin.

Udeleženci so v vlogi svetnikov postavljali vprašanja o predlogih župana (aktualna ura) in na koncu glasovali o predlaganem proračunu. Skozi razpravo in vprašanja so se izoblikovali problemi, ki predstavljajo dva različna pristopa in politične možnosti - kaj je prioriteta? Zaposlovanja mladih ali zagotavljanje prostora?

Udeleženci so bili z reševanjem in sodelovanjem pri tej nalogi seznanjeni z enim delom procesa in protokola za sprejemanje odločitev, prav tako pa tudi z razmerami, v katerih se znajdejo nekateri udeleženci, ter iz te neformalne perspektive z mozaikom vseh teh procesov.

17 Ker je ta naloga potekala vzporedno z dejavnostmi, predvidenimi v programu, so imeli udeleženci priložnost intenzivno sodelovati, ter na različne načine in z različnimi metodami spoznavanja tega pomembnega področja - postopki in zakonodaje glede sprejemanja političnih odločitev, ali kako od ideje priti do mesta v proračunu.

Slika 6: Rezultati glasovanja

2.2. AKTIVNOSTI IN NALOGE: Kaj je proračun? (predavanje in likovno-grafična delavnica) V formalnem programu dela je bilo predvideno nekoliko aktivnosti, za katere so predvidene različne metode: • učenje o proračunu, primerjava postopkov in zakonodajnih predpisov v zvezi s sprejemanjem proračuna, kot del prve naloge, ki je potekala v več fazah skozi celoten program. Uporabljene metode: moderirana razprava, vprašanja in odgovori, skupno učenje, brainstorming, sporazumevanje v dveh jezikih • učenje o področjih delovanja za mlade, v skladu s Strategijo za mlade EU, za kar so udeleženci dobili gradivo, z izdelavo temeljnega obrazca za strukturiranje in izbor vizualne podobe proračuna za mlade • uporabljene metode: skupinsko delo, predstavitev rezultatov skupinskega dela, brainstorming, metode analize in evalvacije, likovne in grafične tehnike (za izdelavo plakatov s flomastri in barvicami) s pomočjo trenerjev (umetniki / grafični oblikovalci).

Uvodno o proračunu V uvodnem delu so udeleženci izvedeli, kaj je proračun, kako nastane in kako ga je mogoče spremeniti, od česa je odvisna višina proračuna, in dejstvo, da ga je mogoče spremeniti. Vsebina je bila razdeljena na več tem: Uvod; Kaj je proračun?; Nivoji proračun; Fiskalno leto ; Funkcije proračuna; Cilji ekonomske politike; Proračunska načela; Struktura proračuna; Od kje prihaja denar: Prihodki; Kam gre denar: odhodki; Kaj so odhodki in kako jih je mogoče spremljati; Manjki in presežki; Račun financiranja; Rebalans; Konsolidirani proračun države; Sprejetje lokalnih proračunov; Kdo so uporabniki; Lokalni javnofinančni prihodki; Odhodki lokalnih skupnosti; Javni dolg; Primerjava velikosti države Slovenije in Hrvaške (v luči javne porabe); Proračunski postopek; Povezanost strateškega planiranja in priprave proračuna; Strateško planiranje.

18

1. Sodelovanje mladih pri procesih političnega odločanja in Proračun za mlade

Kaj smo se naučili?

Udeleženci so izmenjali delijo svoje izkušnje in znanja o procesu sprejemanja političnih odločitev, oziroma o proračunu kot temeljnem dokumentu, iz katerega je najbolj nazorno razvidna politična volja.

Opozoriti je treba, da so se udeleženci soočali z različnimi stališči, ki so jih predstavili mladi, uradniki in politični predstavniki o istih vlaganjih, glede na načine zadovoljitve potreb mladih. Opažena je bila tudi razlika med praksami udeležencev iz Slovenije in Hrvaške, zlasti kar zadeva zadovoljstvo z vlaganji v mlade. Še posebej to velja za nadzor in spremljanje izvajanja prijavljenih projektov, pristojnosti župana in drugo. Udeleženci so izmenjali izkušnje in tako lahko primerjali, kako se ustvarja proračun v štirih mestih/občinah. Pomembno je omeniti, da večina mladih ni bila seznanjena s postopki in zakonskimi določbami o proračunu, in tisti, ki so bili seznanjeni, so lahko primerjali svoje izkušnje in znanja z udeleženci iz drugih mest /občin. Da bi lahko vsi spremljali usposabljanje, smo zagotovili prevode vseh gradiv iz hrvaškega v slovenski jezik, prisotna pa je bila tudi prevajalka, ki je simultano prevajala, kadar je bilo potrebno.

Delavnica je bila strukturirana v skladu z glavnim ciljem - primerjava prakse štirih enot lokalne samouprave (mesta / občine). V tem delu programa so bili glavni vir informacij strokovnjaki s tega področja in občinski uradniki, mladi pa so sodelovali na način, da so postavljali vprašanja in opisali primere iz lastnih izkušenj. Glede na obsežnost področja, se je delo odvijalo na način, da se je udeležence spodbujalo, da opišejo svoje izkušnje in jih delijo z drugimi, da bi vsi udeleženci lahko primerjali ugotovitve iz svojih okolij z drugimi. Zatem je strokovnjak strukturirano obrazložil vse ključne razsežnosti nastajanja proračuna (od česa je odvisno, kdo odloča, kako se lahko spreminja.) Namen tega dela programa je bil seznaniti mlade z zakonskimi določbami, ki se nanašajo na sprejetje proračuna, kakor tudi s postopki in možnostmi za sodelovanje v procesih političnega odločanja. Strokovnjak je z dobrimi primeri iz prakse nazorno prikazal ne-sodelovanje občanov v teh procesih, vključno z mladimi. Poleg tega so udeleženci imeli priložnost, da pojasnijo številna vprašanja v neposredni komunikaciji s političnimi predstavniki svojih občin. Čeprav je to zelo zahtevno in težko področje za večino udeležencev, ki so se prvič srečala s to problematiko, jih je večina osvojila osnove in izrazila zadovoljstvo z načinom, na katerega je strokovnjak predstavil problematiko. Vsa gradiva, s poudarkom na tiste teme, za katere se je izkazalo, da je potrebno podrobnejše pojasnilo, so povzeta v Malem katalogu izrazov za mlade 2, ki bo dostopen na internetnih straneh Sveta mladih občine Opatije, kot tudi na drugi internetnih straneh za mlade v partnerskih mestih/občinah .

Sledil je uvod v proračun, ki bi mladim moral zagotoviti osnovno sliko o tem, kaj je proračun in kako nastane, da bi vedeli, kako vplivati na vsebino le-tega. Izkušen strokovnjak za izvajanje usposabljanja na temo strateškega načrtovanja in priprave proračuna na evropski in državni ravni, je to usposabljanje štel za izziv, saj je bila njegova naloga več kot zahtevna.

Slika 7: Uvod v proračun

Slika 8: mr. sc. Denis Buterin o proračunu

19

3. Kaj je proračun in kako nastane?8 Proračun je dokument, s katerim se ocenjujejo prihodki in prejemki ter potrjujejo odhodki in izdatki za eno leto, v skladu z zakonom.

Državni proračun sprejme Hrvatski sabor oziroma slovenski Državni zbor.

Proračun ima tri glavne funkcije: • prikazuje najbolj pomembne cilje države v fiskalnem letu • služi kot sredstvo, s katerim država vpliva na stanje gospodarstva v državi • služi kot sistem kontrole zbiranja in porabe proračunskih sredstev.

Na Hrvaškem, pa tudi v Sloveniji, je sprejetje državnega proračuna eden izmed najpomembnejših finančnih in političnih dogodkov v letu. Minister za finance (u Hrvaškoj) in njegova najožja skupina sodelavcev si prizadevajo za obveščanje javnosti o proračunu, da bi bili vsi državljani seznanjeni z njegovimi cilji, ter tudi s tem, s kolikšnimi sredstvi država razpolaga.

Državni proračun je osnovan, na podlagi vladnih smernic Smjernice ekonomske i fiskalne politike, ki odražajo osnovne smernice proračuna za obdobje treh let.

Pred sejo vlade o proračunu, na Ministrstvu za finance (u Hrvaškoj) poteka srečanje z novinarji, na katerem je glavni komunikator minister za finance, sodelujejo pa tudi državnimi uradniki, ki so pripravili proračun (Zakon o proračunu, Narodne novine br. 87/08. i 136/12.).9 Praksu u Sloveniji ćemo prikazati na primjeru zakonskog okvira za izradu lokalnih proračuna.

Temeljno vprašanje, ki si ga vsak državljan postavlja (če ni strokovnjak za proračun), in prav tako tudi mladi, je: Ali je proračunski postopek zapleten, kot pogosto izgleda v medijih, ali enostaven in ne dopušča prostora za vpliv državljanov na njegovo vsebino?

Termin proračun (angl. budget, nem. Haushalt, franc. budget, ital. bilancio) izhaja iz srednjeveške angleške besede francoskega izvora bougette, kar je pomanjševalnica besede bouge - usnjena torba ali torbica.

V angleški parlamentarni terminologiji je ta termin označeval usnjeno torbo, v kateri je minister za finance v parlament prinesel predloge prihodkov in izdatkov države za naslednje obdobje - zato se uporablja kot naziv za plan prihodkov in odhodkov v določenem časovnem razdobju. V Hrvaškoj se poleg izraza budžet uporablja tudi izraz "proračun". Izrazi, ki se pogosto slišijo v javnosti, vezani na proračun: rebalans, proračunska sredstva, splošna država, državni proračun, konsolidiran proračun splošne države.

V Republiki Hrvaški poznamo 3 nivoje proračuna: državni proračun, proračuni izvenproračunskih uporabnikov in proračuni enot lokalne samouprave in uprave. Vsi trije proračuni sestavljajo celoto proračun splošne države. Proračun splošne države ne gre skozi isti administrativni postopku kot državni proračun, vendar je pomemben, kot pokazatelj, koliko prihodkov je država zbrala in kako jih je potrošila.

Enostavno administrativno definicijo državnega proračuna daje Zakon o proračunu (Narodne novine - NN br. 87/08. i 136/12.), v skladu s katerim je državni proračun dokument, s katerimi se ocenjujejo prihodki in prejemki ter potrjeni odhodki in izdatki za eno leti, v skladu z zakonom, in ki ga sprejme Hrvatski sabor. O Sloveniji na primeru zakonskega okvira za izdelavo proračuna občin.

Fiskalno leto Ko govorimo o proračunskem načrtu, govorimo v okviru tega o oceni prihodkov in prejemkov ter odhodkov, ki jih mora odobriti parlament.

Proračun se običajno sprejme decembra, pred začetkom (fiskalnega) leta, na katerega se nanaša. Fiskalno leto je obdobje dvanajstih mesecev, za katere država načrtuje prihodke in odhodki. Na Hrvaškem fiskalno leto traja od 1. januarja do 31. decembra in se ujema s koledarskim letom. V Veliki Britaniji se fiskalno leto začne 1. aprila in bo traja do 31. marca naslednjega koledarskega leta.

8

Avtor poglavja: mr. sc. Denis Buterin

9

Podatki o slovenskih procedurah so prikazani kasneje v poglavju o lokalnih proračunih

20

1. Sodelovanje mladih pri procesih političnega odločanja in Proračun za mlade

Funkcije državnega proračuna Proračun ima tri glavne funkcije: • prikazuje najbolj pomembne cilje države v fiskalnem letu • služi kot sredstvo, s katerim država vpliva na stanje gospodarstva v državi • stabilizacijsko, razporejevalno in distribucijsko funkcijo.

Alokacijska funkcija ali dodelitev javnih dobrin državljanom pomeni, da se nekatera javna dobra ne morejo, zaradi nedokončanosti, zagotoviti na trgu (npr. državna obramba, gradnja avtoceste in podobno). Zato se določena količina denarja iz zasebnega sektorja preusmerja državi, da bi lahko zagotavljala javna dobra ter izbrala želeno kombinacijo javnega dobra, ki ga bo dala na razpolago (kdo bo uporabnik, za kaj in kako).

Prerazdelitev bogastva (dohodka) pomeni, da se sredstva preusmerjajo od bogatejšega k revnejšemu prebivalstvu (npr. prek socialnih pomoči), od mlajših generacij k starejšim (pokojnine) ter iz visoko razvitih okolij v nižje razvita (različne vrste dotacij).

Stabilizacijski cilj pomeni nenehno skrb države, da zagotovi želeno stopnjo zaposlenosti in nizko stopnjo inflacije.

Proračunska načela • • • • • •

načelo uravnoteženosti načelo enega leta načelo enotnosti in pravilnosti načelo univerzalnosti načelo specifikacije načelo transparentnosti.

Skladno z zgoraj navedenim, kadar imamo govora o prihodkih in odhodkih, velja osnovno pravilo, da mora biti proračun uravnotežen, torej, da je vsota prihodkov enaka vsoti odhodkov. Z izpolnjevanjem zgoraj navedenih splošnih ciljev in zlasti opredeljenih ciljev, država troši "javna sredstva". Narava teh sredstev zahteva od države, da se drži racionalnega načrta finančnega delovanja, torej, da ohranja proračun uravnotežen.

Struktura proračuna Državni proračun vključuje: • Bilanca prihodkov in odhodkov (prihodki iz poslovanja in prihodka od prodaje nefinančnih sredstev, odhodki iz poslovanja in pridobitev nefinančnih sredstev) • Račun financiranja (prihodki iz finančnih sredstev in zadolževanja, odhodki za finančna sredstva in vračanje posojil).

Od kod država zbira denar?

Glavni prihodki iz poslovanja in prihodki državnega proračuna, so: • davčni prihodki (dohodnina, davek na dobiček, davek na nepremičnine, davek na blago in storitve - DDV, trošarine in podobno, in carin in carinskih pristojbin) • prispevki (zdravstveno zavarovanje, pokojninsko in invalidsko zavarovanje, prispevki za zaposlovanje) • drugi prihodki (pomoči, prihodki od nepremičnin, upravne takse, prihodki iz lastne dejavnosti, globe in donacije).

Odhodki državnega proračuna Proračunski izdatki se delijo na: ODHODKI IZ POSLOVANJA • za zaposlene • materialni stroški

21 • • • • •

finančni odhodki subvencije dane pomoči socialni prejemki ostali odhodki.

ODHODKI ZA NABAVO NEFINANČNIH SREDSTEV • • • • •

odhodki za nakup neproizvedenih sredstev odhodki za pridobitev osnovnih sredstev odhodki za nakup plemenitih kovin strateške zaloge odhodki za dodatna vlaganja v nefinančna sredstva.

KAKO SPREMLJATI IZDATKE IZ PRORAČUNA? • • • •

po funkcijski klasifikaciji po organizacijski kvalifikaciji po programih glede na vir financiranja.

Proračunski odhodki so lahko razvrščeni organizacijsko, funkcijsko, ekonomsko, lokacijsko in programsko. Organizacijska klasifikacija je prikaz odhodkov in izdatkov, skladno s strukturo državne ureditve, razdelana na oddelke in poglavja. Ekonomska klasifikacija vključuje prihodke in prejemke od vrstah virov ter stroške in odhodke skladno z njihovim ekonomskim namenom. Funkcionalna klasifikacija je nabor dejavnosti, funkcij in državnih programov, skladno z njihovih namenom. Lokacijska kvalifikacija je prikaz odhodkov in prihodkov skladno s teritorialno organizacijo Republike Hrvaške in programska klasifikacija je prikaz programov in njihovih sestavnih delov. Organizacijska klasifikacija pomeni, da se odhodki prikazujejo skladno z administrativnimi enotami, ki pridobivajo sredstva iz proračuna (Ministrstvo za obrambo, Ministrstvo za delo in socialo itd.).

Funkcionalna klasifikacija prikazuje sredstva, porabljena za posebne namene, kot so obramba, izobraževanje, zdravstvo, javni red in varnost, itd. Samo dejstvo, da je nek znesek dodeljen nekomu na ministrstvu še ne pomeni, da se v instituciji dejansko potroši za ta namen. Ministrstvo za obrambo na primer lahko daje razne socialne pomoči bivšim uslužbencem vojske. V tem primeru je treba znesek funkcionalno zavesti kot socialni transfer, ne pa kot sredstva za obrambo. Zato lahko spremljanje zgolj administrativnega proračuna zavede poslance pri presojah in odločitvah o dodelitvi proračunskih sredstev.

MANJKO IN VIŠEK V PRORAČUNU • Kakšni so ukrepi, ko pride do manjka? Ali lahko pride do presežka? Če so proračunski odhodki večji od prihodkov, se država odloči za zadolževanje v državi ali v tujini. Pri tem se je mogoče zadolžiti za točno tak znesek, kot je potreben za pokritje prekomernih odhodkov.

Vendar pa se lahko zgodi, da se pojavi nepričakovano velik priliv sredstev v proračun in ta proračunski preseže je mogoče porabiti na primer za odplačilo zunanjih ali domačih dolgov.

Vse take transakcije (najemanje in odplačevanje posojil), ki vplivajo na primanjkljaj ali presežek državnega proračuna se vodijo v delu proračuna, ki ga imenujemo račun financiranja.

Torej, poleg prvega dela proračuna, ki zajema prihodke in odhodke, državni proračun vsebuje tudi drugi del - račun financiranja. Račun financiranja izkazuje kreditiranje in zadolževanje proračuna države in je sestavljen iz: a) priliv sredstev - sredstva, za katera se je država zadolžila (npr. pri Svetovni banki, Evropski banki za obnovo in razvoj in podobno) b) plačila - sredstva, s katerimi država odplačuje dospeli notranji in zunanji dolg (glavnice in obresti) c) stanje preseška.

Poraba presežka ni neposredno prikazana v računu financiranja. Poraba (morebitnega) presežka iz

22

1. Sodelovanje mladih pri procesih političnega odločanja in Proračun za mlade

prejšnjega leta, se predpiše v zakonu o izvrševanju proračuna, katerega se sprejme vsako leto skupaj s predlogom proračuna za naslednje leto.

Zato račun financiranja prikazuje, za koliko se vlada namerava zadolžiti v fiskalnem letu, koliko sredstev bo namenila za poplačilo neporavnanih dolgov ter presežek sredstev.

Torej, če se seštejejo prihodki in odhodki proračuna v enem fiskalnem letu, in če so izdatki večji od prihodkov, je v Proračunu primanjkljaj (država nima dovolj sredstev za vse, kar se je načrtovala izvesti). Če država nima dovolj sredstev za pokrivanje svojih izdatkov, se lahko odloči za instrumente javnega dolga (krediti ali državne obveznice).

Ampak prej ali slej mora država vrniti izposojena sredstva in odplačevanje dolga bo prikazano v računu financiranja. Lahko se zgodi tudi, da so proračunski prihodki v določenem obdobju večji od odhodkov v istem obdobju, kar pomeni, da je v proračun presežek (presežek denarnih sredstev). Način koriščenja presežka mora biti v skladu z 10. členom Zakona o proračunu, ki ga določi zakon o izvrševanju proračuna, ki se sprejme skupaj s predlogom proračuna za naslednje leto.

S tem je zaključena zgodba o enem razdelku (proračunu) naše denarnice.

RAČUN FINANCIRANJA Prihodki iz finančnih sredstev države in prejeti krediti in posojila izdatki za finančna sredstva in za odplačilo posojil in kreditov NETO FINANCIRANJE

Proračun lokalnih skupnosti Državljanom Republike Hrvaške je z Ustavo zagotovljena pravica do lokalne samouprave in uprave, ki vključuje pravico do odločanja o lokalnih potrebah in interesih. Zato je Republika Hrvaška razdeljena na gradove in općine (enote lokalne samouprave) in županije (enote regionalne samouprave). Lokalne skupnosti sestavljajo tisto tretjo raven proračuna, s pomočjo katere država zbira in troši sredstva. Skladno z določil Zakona o proračunu so enote lokalne in področne (regionalne) samouprave občina, mesto in županija, katerih organi opravljajo funkcije, izvršujejo naloge, in zagotavljajo programe, predpisane z zakonom, za katere so zagotovljena sredstva iz proračunov in finančnih načrtih uporabnikov. Na Hrvaškem ima vsaka lokalna skupnost svoj proračun in zato prihodke in izdatke. Republika Hrvaška ima 20 županija (in mesto Zagreb), 429 općina, 126 gradova. Vendar pa je pomembno, da se vsi proračuni lokalnih enot vodijo na ravni države kot enotni proračun - proračun lokalnih skupnosti. Enote lokalne samouprave so gradovi in općine, medtem ko so področne (regionalne) samoupravne enote županije.

Slovenski sistem lokalne samouprave je enostopenjski, izvajajo ga občine in mestne občine kot osnovne samoupravne enote. Skladno z Ustavo Republike Slovenije, občina je samoupravna lokalna skupnost (enota lokalne samouprave), ki pokriva območje enega ali več naselji, ki so povezana s skupnimi potrebami in interesi prebivalcev. V skladu s slovenskim Zakonom o lokalni samoupravi, mora imeti občina vsaj 5.000 prebivalcev, vendar pa so imajo tudi tiste, ki geografskih, mejnih, državnih, zgodovinskih ali gospodarskih razlogov, status občine, kljub temu, da imajo manj kot 5.000 prebivalcev.

V delokrog občine spadajo posli lokalnega značaja, ki jih občina lahko opravlja samostojno in ki zadevajo prebivalce občine. Drugi tip lokalnih enot so mestne občine (mestna občina). Kraj (mesto), lahko pridobi status mestne občine (slovensko mestna občina), če ima več kot 10.000 prebivalcev in je geografsko, gospodarsko in kulturno središče območja, ki ga zajema. Ampak ta status lahko občina tudi dobi zaradi zgodovinskega pomena. Na občino lahko država prenese nekatere svoje pristojnosti, ki vplivajo na razvoj občine. Slovenija je od februarja 2011 razdeljena na 212 občin, od katerih ima 11 status mestne občine. Poleg razdelitve na občine, kot enote lokalne samouprave, je Slovenija razdeljena še na 58 upravnih enot (ki se lahko primerjajo z upravo državnih uradov v županijah na Hrvaškem), ki izvajajo decentralizirane funkcije državne uprave in posegajo v samoupravne funkcije občine.

Kako se sprejema lokalni proračun?

Za Republiko Hrvaško • do 30. 6. - Ministrstvo za finance na podlagi smernic Vlade RH oblikuje navodila za izdelavo lokalnih proračunov

23 • do 15. 9. – Na podlagi teh navodil upravni organi za financiranje enot lokalne oblasti sprejemajo in oblikujejo navodila za svoje proračunske in izvenproračunske uporabnike. Proračunski in izvenproračunski uporabniki izdelujejo predloge za finančne načrte in jih predložijo upravnemu organu za finance • do 15. 10. – Upravni organ za finance proučuje predloge in usklajuje finančne načrte z ocenjenimi prihodki ter proračunskimi navodili za občane ter oblikuje proračunska navodila za naslednje in projekcije za naslednji dve leti in jih predloži izvršilnemu organu (direktor občinske uprave/ župan) • do 15. 11. – Izvršilni organ obravnava predlog proračuna in ocene in jih predlaga predstavniškem organu najkasneje do 15. 11.

• predstavniško telo sprejema proračun za naslednje leto in napovedi/ocene za naslednji dve leti, pravočasno do konca tekočega leta, ki omogoča uporabo proračuna od 1. januarja dalje • direktor občinske uprave/župan predloži proračun Ministrstvu za finance v času petnajst dni od začetka njegove veljavnosti.

Za Republiko Slovenijo - na lokalni ravni10 Upravljanje s sredstvi proračuna je skladu s 2. členom Zakona o javnih financah, ki se uporablja za financiranje državnih in občinskih organov, kot tudi z drugimi upravnimi akti na lokalni ravni ter v skladu z Ustavo, enako kot na Hrvaškem.

Temeljna ekonomska izhodišča in predpostavke za pripravo predloga proračuna so zakonski in ekonomski pogoji, od katerih so najpomembnejši: • Zakon o javnih financah (Uradni list RS, br. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02, 56/02 - ZJU, 110/02 - ZDT-B, 127/06-ZJZP, 14/07-ZSDPO, 109/08 i 49/09),11 • Zakon za uravnoteženje javnih financ (Uradni list RS, št. 20/12), • Dogovor o dodatnih ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju za uravnoteženje javnih financ v obdobju 1. 6. 2013 i 31. 12. 2014. (Uradni list RS, št. 46/13), • Zakon o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07, ZLS-UPB2, 27/08 Odl. US: U-I-21/07-18, 76/08 - ZLS-O, 100/08 Odl. US: U-I-427/06-9 i 79/09), • Zakon o financiranju občin (Uradni list RS, br. 123/06 , 101/07 Odl. US i 57/08),12 • Uredba o dokumentih razvojnega načrtovanja in postopkih za pripravo predloga državnega proračuna in proračunov samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 44/07), • Odredba o funkcionalni klasifikaciji javnofinančnih izdatkov (Uradni list RS, št. 43/00), • Pravilnik o programski klasifikaciji izdatkov občinskih proračunov (Uradni list RS, št. 3. 57/05, 88/05-popr., 138/06 in 108/08), • Navodilo o pripravi finančnih načrtov posrednih uporabnikov državnega in občinskih proračunov (Uradni list RS, br. 91/00 i 122/00), • Zakona o računovodstvu (Uradni list RS, št. 23/99), • Pravilnik o enotnem kontnem načrtu za proračun, proračunske uporabnike in druge osebe javnega prava (Uradni list RS, št. 54/02, 117/02, 58/03, 134/03, 34/04, 75/04, 117/04,141/04, 117/05, 138/06,120/07 i 124/08), Za razvojne programe: • Uredba o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ (Uradni list RS, št. 60/06), • Zakon o spremljanju državnih pomoči (Uradni list RS, št. 37/04)13 itd.

10 Celotno poglavje, ki govori o zakonodaji in postopkih sprejemanja lokalnih proračunov je prilagojeno poročilu, ki ga je napisala Zdenka Frank, uslužbenka Občine Kidričevo, udeleženka projekta. Zahvaljujemo se Zdenki za veliko pomoč pri pripravi tega poglavja.

11 V nadaljevanju ZJF 12 V nadaljevanju ZFO 13 V nadaljevanju ZSDrP

24

1. Sodelovanje mladih pri procesih političnega odločanja in Proračun za mlade

Smernice daje, enako kot na Hrvaškem, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem financiranja lokalnih skupnosti občinam, v skladu s 18. členom Zakona o javnih financah (Uradni list RS št. 26/11 – UPB1), predvsem poglavja Primerna poraba občin, dohodnina in finančna izravnava. Osnova za planiranje proračuna so tudi Globalni makroekonomski okviri razvoja Slovenije UMAR.

Predviden terminski načrt priprave občinskega proračuna je sledeči: • avgust (8.) - Posredovanje navodila neposrednim uporabnikom občinskega proračuna (občinski svet, nadzorni odbor, župan, občinska uprava, režijski obrat) ter posrednim uporabnikom proračuna (zavodom, katerih ustanovitelj ali soustanovitelj je občina, Medobčinski upravi, ostalim stalnim pogodbenim izvajalcem) • september (9.) - Predložitev predlogov finančnih načrtov in NRP za finance pristojnemu organu občine • september (9.) - Obdelava prejetega gradiva in usklajevanje predloga proračuna v organu občine, pristojnem za finance z uporabniki • september (9.) - Razprave na odborih • druga polovica oktobra (10.) - Posredovanje gradiva za sejo Občinskega sveta in sklic seje občinskega sveta • november (11.) - Javna razgrnitev in razprave • konec novembra (11.) in začetek decembra (12.) - Priprava predloga proračuna za 2. obravnavo na seji občinskega sveta in sprejem.

Na podlagi 13. člena ZJF župan predloži občinskemu svetu: • predlog občinskega proračuna (odlok, splošni del, posebni del, načrt razvojnih programov z obrazložitvami) • program prodaje občinskega finančnega premoženja za prihodnje leto, ki je potrebna zaradi zagotavljanja prejemkov proračuna, z obrazložitvami • predloge finančnih načrtov za prihodnje leto javnih skladov in agencij, katerih ustanovitelj je občina, z obrazložitvami • predloge predpisov občine, ki so potrebni za izvršitev predloga občinskega proračuna.

Letni program prodaje občinskega finančnega premoženja prikazuje, kaj namerava občina v prihodnjem letu prodati, in sicer upoštevaje 80.č člen ZJF. Kupnina od prodaje kapitalskih naložb je namenski prihodek občinskega proračuna, saj se lahko na podlagi 74. člena ZJF uporabi za odplačilo dolgov v računu financiranja ali za nakup novega stvarnega in finančnega premoženja. Predlog letnega programa prodaje predlaga občinskemu svetu župan. Program prodaje vsebuje okviren seznam naložb namenjen prodaji z navedbo odstotnega deleža v lasti občine in odstotnega deleža predvidenega za prodajo v posameznem proračunskem letu ter navedbo skupnega zneska, ki ga bo predvidoma mogoče iztržiti s prodajo kapitalskih deležev. Ta program vsebuje tudi podrobnejšo obrazložitev prodaje vsakega posamičnega kapitalskega deleža.

Odvisno od ocenjenih prihodkov župan predlaga tudi predloge predpisov občine, ki so potrebni za izvršitev predloga občinskega proračuna. Če občina v predlogu proračuna predvideva povečanje določenih prihodkov, ki imajo podlago v spremembi predpisa, potem mora občinskemu svetu hkrati s predlogom proračuna predložiti tudi predlog predpisa, s katerim bo omogočena realizacija predvidenih prihodkov.

Letni program prodaje občinskega finančnega premoženja je dokument, ki ga sprejme občinski svet tudi poleg odloka o proračunu občine.

Dokumenti predloženi občinskemu svetu na podlagi ZJS in ZSDPO14 • kadrovski načrt z obrazložitvami • letni načrt pridobivanja in razpolaganja z nepremičninami občine.

14 Zakon o javnih uslužbencih, Zakon o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin

25 Skladno članku 80. ZJF15, kupnina, najemnina in odškodnina za občinske nepremičnine se uporabi samo za gradnjo, nakup in vzdrževanje nepremičnin v lasti občine. Pri tem je zajeto tudi nepremično premoženje pri neposrednih in posrednih uporabnikih proračuna ali drugih pravnih oziroma fizičnih osebah. S tem je preprečeno, da bi občina zmanjševala svoje nepremično premoženje in porabljala sredstva za druge namene. Ravnanje s nepremičnim premoženjem občin ureja ZSPDPO, ki se uporablja od 4.9.2007 dalje. Na podlagi 11. člena občinski svet na predlog župana sprejema letni načrt pridobivanja in razpolaganja z nepremičnim premoženjem občine. Občinski svet lahko odloči, da letni načrt pridobivanja in razpolaganja z nepremičnim premoženjem do določene vrednostjo sprejme župan. Letni načrt pridobivanja in razpolaganja z nepremičnim premoženjem občine je dokument, ki ga sprejme občinski svet poleg odloka o proračunu občine.

Postopek za sprejem proračuna (iz poslovnika) Predlog proračuna občine mora župan predložiti občinskemu svetu najkasneje v 30 dneh po predložitvi državnega proračuna Državnemu zboru. Župan pošlje vsem članom občinskega sveta predlog proračuna občine z vsemi sestavinami, ki jih določa zakon ter skliče sejo, na kateri bo občinski svet opravil splošno razpravo (prva obravnava) o predlogu proračuna občine.

Na seji občinskega sveta župan predstavi predlog proračuna občine.

Predstavitev občinskega proračuna obsega: • temeljna ekonomska izhodišča in predpostavke za pripravo predloga proračuna • opis načrtovanih politik občine • oceno bilance prihodkov in odhodkov, finančnih terjatev in naložb ter računa financiranja v prihodnjih dveh letih • okvirni predlog obsega finančnega načrta posameznega neposrednega uporabnika v prihodnjih dveh letih • predstavitev načrta razvojnih programov • predstavitev nabav in načrta delovnih mest.

Predstavitev ni časovno omejena. Župan lahko določi, da posamezne dele proračuna predstavijo zaposleni v občinski upravi.

Na seji občinski svet opravi razpravo o predlogu proračuna in sprejme sklep, da se da predlog proračuna v javno razpravo ter določi rok, do katerega lahko vsi zainteresirani vpogledajo v predlog proračuna in občinski upravi posredujejo svoje pripombe. Predlog proračuna mora biti v javni razpravi najmanj 15 dni. V času javne razprave mora biti zagotovljen vpogled v predlog proračuna na sedežu občine oziroma drugih prostorih, ki jih določi občinski svet.

Sklep, da je proračun v javni razpravi, se objavi na krajevno običajen način.

V času poteka javne razprave predlog proračuna obravnavajo delovna telesa občinskega sveta, sveti ožjih delov občine ter zainteresirana javnost. Pripombe in predloge se posredujejo županu. Pripombe in predloge pa lahko posredujejo županu tudi sami občani.

V petnajstih dneh po poteku roka za javno razpravo pripravi župan predlog proračuna občine za drugo obravnavo ter ga posreduje vsem članom občinskega sveta skupaj s sklicem seje, na kateri bo občinski svet obravnaval predlog proračuna.

Na vabilu za sklic seje mora biti navedeno, do katerega roka je možno vlagati amandmaje na predlog proračuna. Člani občinskega sveta lahko vložijo amandmaje v pisni obliki najkasneje tri dni pred sejo občinskega sveta. V uvodni obrazložitvi predloga proračuna za drugo obravnavo župan pojasni, katere pripombe iz javne razprave je prejel, pojasni, katere je vključil v predlog proračuna za drugo obravnavo in katerih ni upošteval, ter utemeljitve, zakaj jih ni upošteval. Z utemeljitvami, zakaj določenih pripomb iz javne razprave ni sprejel, mora župan pisno seznaniti tudi investitorje, če niso člani občinskega sveta.

Nadalje župan pojasni, katere amandmaje je sprejel in katere je možno upoštevati. Župan lahko na seji vloži svoje amandmaje. Po obrazložitvi župana lahko predlagatelji umaknejo svoj predlog in se morajo o tem izjasniti. Če predlagatelj amandmaja ne umakne, se izvede razprava po amandmajih. Glasovanje se izvede po vsakem amandmaju posebej. Vsak amandma mora upoštevati načelo proračunskega 15 Zakon o javnih financah

26

1. Sodelovanje mladih pri procesih političnega odločanja in Proračun za mlade

ravnovesja. Predlagatelj amandmaja mora navesti natančno, iz katere postavke proračuna se zagotovijo sredstva in za kaj se namenijo. Če predlagatelj ne pojasni, kako se bo zagotovilo proračunsko ravnovesje, župan amandma umakne iz razprave in odločanja.

Najprej se glasuje o amandmajih, ki jih je vložil župan, nato pa o amandmajih, ki so jih vložili drugi predlagatelji. Ko je končano glasovanje o amandmajih, župan ugotovi, ali je proračun medsebojno usklajen ter glede prihodkov in odhodkov in drugih obveznosti. Če je proračun usklajen, občinski svet glasuje o proračunu kot celoti. Če proračun ni sprejet, določi občinski svet rok, v katerem mora župan predložiti nov predlog proračuna.

Nov predlog proračuna obravnava občinski svet in o njem odloča po določbah, ki veljajo za hitri postopek za sprejem odloka. Če proračun ni sprejet pred začetkom leta, na katerega se nanaša, sprejme župan sklep o začasnem financiranju, ki traja največ tri mesece. Če tudi v tem roku ni sprejet proračun občine se začasno financiranje lahko podaljša na predlog župana s sklepom občinskega sveta. Sklep o začasnem financiranju obravnava občinski svet po določbah, ki veljajo za hitri postopek. Župan lahko med letom predlaga rebalans proračuna občine. Rebalans proračuna občine sprejema občinski svet po določbah tega poslovnika, ki veljajo za hitri postopek.

Sprejet proračun, sklep o začasnem financiranju in rebalans proračuna morajo biti ustrezno javno objavljeni.

Kdo so uporabniki lokalnega proračuna?

• institucije, katerih ustanovitelj je lokalna enota (proračunski uporabniki) • izvenproračunski uporabniki lokalnih proračunov (pravne osebe, v katerih imajo lokalne enote odločilen vpliv na upravljanje) • občani - skladno z upravnimi akti uresničevanje pravic, pomoči in podobno ali v programih javnih potreb v sklopu družbenih dejavnosti.

Prihodki lokalnih skupnosti • • • • • • •

davčni prihodki pomoči nedavčni prihodki kapitalski prihodki davčni prihodki predstavljajo več kot 50% prihodkov od začetka krize se delež davčnih prihodkov zmanjšuje zvišuje se delež pomoči in kapitalskih prihodkov (zaradi velikega števila enot, katerih gospodarska moč je šibka).

Odhodki lokalnih skupnosti • • • • • •

neprofitna stanovanja financiranje izvršnih in zakonodajnih lokalnih teles odhodki za izobraževanje odhodki za ekonomske zadeve rekreacija, kultura in religija socialno varstvo, varstvo okolja, zdravstvo, javni red in varnost.

27

Kaj je torej proračun?

• načrt finančne aktivnosti za določeno časovno obdobje, ki vključuje vse načrtovane prihodke in prejemke ter odhodke in izdatke proračunskega obdobja • politični dokument, s katerim se opisujejo ukrepi in pričakovanje javne politike v določenem okolju • javni dokument, preko katrega država komunicira z javnostjo, kot tudi dokument, ki predstavlja poseben načrt aktivnosti usmerjenih v konkretne ukrepe v določenem okolju • sredstvo za zadovoljevanje potreb in doseganje volje državljanov (davčnih zavezancev) • sredstva za izpolnitev letnih javnih potreb iz razpoložljivih javnih sredstev (operativnih, strateških, razvojnih ciljev) • način dokazovanja fiskalne odgovornosti z udeležbo javnosti (transparentnost, kontinuiteta, odgovornost) • izkaz političnih ciljev oblasti (verodostojnost, zmogljivost, kakovost političnega programa in vodstva politike).

Strateško planiranje Strateški načrt je dokument, ki ima za cilj sprejeti osnovne odločitve in določanje ključnih aktivnosti, katerih izvajanje bo odgovorilo na vprašanja: • Kdo smo, kaj delamo zdaj in zakaj?

• Kaj želimo biti in delati v prihodnosti?

• Kako bomo to dosegli?

KORAKI V PROCESU STRATEŠKEGA PLANIRANJA: • • • • • •

definiranje vizije in misije analiza stanja doseganje splošnih in posebnih ciljev planiranje načina izvedbe razvoj pokazatelja uspešnosti razvoj sistema sledenja.

ZAKAJ PLANIRATI STRATEŠKO? • Uvedba strateškega načrtovanja - ena od ključnih sestavin srednjeročnega proračunskega okvira • Srednjeročni proračunski okvir - osnovne institucionalne rešitve in orodja za krepitev strateške razdelitve sredstev pri proračunskem načrtovanju.

• Programi potrjeni v proračunu morajo odražati posebne cilje iz strateških načrtov, načini za doseganje pa proračunske aktivnosti in projektov - s tem se dosega povezava med strateškim načrtom in proračunom.

• Strateški načrt, ki je narejen tako, da se je pri planiranju zanemarjal fiskalni okvir, je neizvedljiv!

• Dobro organiziran proces strateškega načrtovanja predvideva, da so finančna sredstva omejena in omogoča izvršni oblasti, da definira najpomembnejše cilje, nato pa da se zagotovi ustrezna sredstva, ki so potrebna za doseganje teh ciljev skozi proračunski postopek.

• Povezovanje strateškega in proračunskega načrtovanja je neizbežno, saj se skozi odločitve o proračunskim razporeditvah pregledno prikažejo strateške prioritete in cilji.

Strateško planiranje in proračun • Ne-povezovanje strateškega načrtovanja s finančnim načrtom vodi k neučinkovitemu procesu, ki izhaja iz nemožnosti izvajanja načrta in ustvarjanja načrtovanih sprememb.

• V finančnem načrtu so jasno opredeljeni finančni viri in razporeditev sredstev v skladu s prioritetam.

• Brez finančnega načrta strateški načrt nima povezave z realnimi potrebami, kar postavlja pod vprašaj njegovo izvedbo.

28

1. Sodelovanje mladih pri procesih političnega odločanja in Proračun za mlade

Zakaj združiti strategijo in proračun?

• omogoča se učinkovito finančno upravljanje v skladu z ugotovljenim prioritetami • izboljšuje se obveščenost prebivalstva o uporabi proračunskih sredstev • omogoča se izdelava sistemov načrtovanja, ki vodijo do želenih rezultatov.

Zaključek • • • • •

Pomembno je poznati proračunske procese.

Pomembno je vedeti, kako se pride do sredstev.

Pomembno je vedeti, kdo in kako uporablja proračunska sredstva.

Moramo vedeti, česa si želimo.

Vedeti moramo, kako to doseči.

Na koncu je proračun samo sredstvo za dosego strateških ciljev.16

16 Glej Prilogo 5: Vježba za strateško planiranje

29

LITERATURA 1.

Kastelec, S.: Public expenditure in Slovenia: past trends and current issues, Banka Slovenije, Ljubljana, 2005

2.

Smjernice ekonomske i fiskalne politike za razdoblje 2013-2015, Ministarstvo financija RH, Zagreb, 2012

3.

Ott, K. et al.: Proračunski vodič za građane, IJF, Zagreb, 2009

4.

Fiscal burden of taxable persons by taxes and social contributions, Slovenia, 2012, Statistical Office of the Republic of Slovenia

5.

Statistical Data Warehouse, European Central Bank

6.

Godišnji izvještaj o primjeni fiskalnih pravila za 2012 godinu, Narodne novine 98/13, Zagreb, 2013

7.

World Development Report 2013, http://econ.worldbank.org

8.

The Power of Making It Simple: A Government Guide to Developing Citizens Budgets, http://internationalbudget. org/wp-content/uploads/Citizen-Budget-Guide.pdf

9.

Open Government Partnership, http://www.opengop.org/vpartnership.org

10. Uvod u strateško planiranje i upravljanje, Državna škola za javnu upravu, Zagreb, 2012 11. Uloga proračuna u strateškom planiranju, Državna škola za javnu upravu, Zagreb, 2012 12. Ott, K., Bronić, M., Petrušić, M.: Otvorenost proračuna hrvatskih županija, gradova i općina, IJF, Zagreb, 2013

30

1. Sodelovanje mladih pri procesih političnega odločanja in Proračun za mlade

4. AKTIVNOST in NALOGE - Spoznavanje s področji delovanja iz EU strategije za mlade in Izdelava vizualne in grafične podobe Proračuna za mlade Trenerja Ivona Pierobon in Bernard Blaškovič mag. umet., tudi mladi, univerzitetno izobražena umetnika sta delo na tem modulu vzela kot izziv, saj se še nikoli nista srečala s tako vrsto delovnih nalog. Zato je imel ta modul še posebno dodano vrednost z Glejka izkustva trenerjev in udeležencev.

Trenerja sta izpostavila temeljna pravila o tem, kako oblikovati vizualno podobo ter na primerih prikazali pomembne elemente, na katere je treba biti pozoren. Ker so mladi kot skupina člani sodobne digitalne vizualne generacije, generacija "novih medijev", je bila to glavna predpostavka, s katero so bile načrtovane te aktivnost, ki temeljijo na rezultatih raziskav tudi drugih projektov (Informiranje, posvetovanje in mobilnost mladih, ki je bila izvedena s strani Skupnosti regionalnih info-centrov Republike Hrvaške, Naj se slišijo lokalni glasovi, ki jo je izvedel Regionalni info-center za mlade z Reke, ter drugih raziskav in izkazanih potreb mladih). Rezultati navedenih projektov kažejo, da je primeren grafično-vizualni dizajn eden od ključnih dejavnikov, ki lahko reši probleme motivacije in primernosti pošiljajo sporočila mladim na različnih področjih. Komunikacijski kanali in vsebina samega sporočila lahko pripomorejo in pritegnejo mlade; vrsta grafičnega dizajna je bistvenega pomena za razvozlavanje besedila in s tem tudi za razumevanje in informiranje mladih. To so predpogoji za sodelovanje v procesih političnega odločanja in sodelovanje mladih pri procesih, ki jih bodo motivirali, da se ukvarjajo s tem. Pod to predpostavko, smo menili, da bo Proračun za mlade, ki je namenjen mladim, bolj dostopen in bolj primeren za mlade, če bodo sami izdelali vizualno podobo tega dokumenta. Sicer v praksi do sedaj obstajajo proračuni za prebivalstvo, ki so res da bolj razumljivi za državljane od proračunskega načina obveščanja, vendar v izdelavi proračunov državljani niso nikoli sodelovali. O izgledu in vsebini najpogosteje odločajo občinski uslužbenci, ki so sicer strokovnjaki, ampak ne vzamejo v obzir Glejka občanov. Crikvenica je prvo mesto, ki je uvedlo prakso sestavljanja Proračuna v malem, z namenom približevanja dela mestne uprave prebivalcem, zato je bila Crikvenica izbrana za gostiteljico tega modula.

Slika 9: Uvodni nagovor mladih trenerjev o grafičnem in vizualnem oblikovanju

4.1. Aktivnost in naloga: Vizualno-grafična podoba 4.1.1. Naloga: Izdelava grafične podobe Proračuna za mlade Prva naloge je bila izdelava grafične podobe Proračuna za mlade s tehniko infografike, ki so jo sodelujoči navdušeno sprejeli; skupine so izdelovale predloge vizualne podobe proračuna za mlade, po zaključenem delu so predstavniki predstavili in obrazložili svoje izdelke. Udeleženci so glasovali o najboljši rešitvi, za tem pa so trenerji komentirali predlagane rešitve v skladu s kriteriji stroke in estetike in sporočilom, ki ga želimo predati.

31 4.2. Aktivnosti In naloge: Vsebina in vizualna podoba po področjih delovanja za mlade 4.2.1. Naloga: Izbor vsebine in grafična priprava obrazca za izdelavo Proračuna za mlade Udeleženci so imeli na razpolago delovno gradivo: • kopije mestnih/občinskih proračunov • kopije zbranih podatkov po področjih investiranja • povzetek in pomožna vprašanja za razpravo - podpora za izbor vsebine za Proračun za mlade.

Udeleženci so v teku kreativne likovno-grafične delavnice sodelovali pri izdelavi vizualne podobe Proračuna za mlade, načina prikazovanja številčnih podatkov, izbora vsebin podatkov, ki so pomembni za mlade, in pri tem ustvarili obrazec za pripravo Proračuna za mlade. Natančne numerične podatke, ki so sestavni del tega dokumenta, in končno pripravo za objavo dokončavajo udeleženci v svojih občinah in bodo objavljeni po delavnici.

Naloga sodelujočih na delavnici je bila, da glede na področja, ki predstavljajo vsebino dokumenta, izberejo, kateri podatki so pomembni za mlade. Za potrebe dela na delavnici, pod mentorstvom mladih grafičnih oblikovalcev in umetnikov, so udeleženci kreirali načrt Proračuna za mlade. V nadaljevanju je pripravljalno gradivo s problematikami, ki bi lahko vodile do izbora vsebine.

Po tem delu so udeleženci dobili nalogo, da znotraj izbrane skupine izberejo in izdelajo grafično podobo in ter izberejo vsebino, po področjih delovanja glede na Strategijo za mlade EU. Vsaka skupina je dobila eno področje (izobraževanje, socialna vključenost, zdravje in blagostanje, kultura in ustvarjalnost ter participacija, prostovoljstvo in mladi po svetu (mobilnost). Po zaključku dela po skupina je vsaka skupina predstavila svoje področje. Udeleženci so pokazali veliko stopnjo motiviranosti in entuziazma, kot tudi voljo za sodelovanje pri izdelavi Proračuna za mlade.

Slika 10: Izdelava grafične podobe za Proračun za mlade

32

1. Sodelovanje mladih pri procesih političnega odločanja in Proračun za mlade

Slika 11: Grafične rešitve Proračuna za mlade štirih skupin

33 Na koncu delavnice so sodelujoči glasovali o predloženih izdelkih, ki so jih predstavljali po skupinah, trenerja pa so podajala ideje za izboljšave ponujenih rešitev.

Slika 12. Izbrana rešitev Strokovnjaki za grafično oblikovanje bodo njihove ideje vizualno, grafično in estetsko obdelali in pripravili za izpolnjevanje podatkov iz proračuna občine, v kateri živijo, kot tudi vsebine, ki so pomembne za mlade in jih bodo mladi izbrali.

Delo na senzibilizaciji in spoznavanju mladih in drugih udeležencev s postopki v zvezi z oblikovanjem proračuna se je nadaljevalo tudi po koncu modula. Udeleženci iz posameznih občin so imeli nalogo, da pripravijo in izdelajo izbor vsebine (iz proračunov občin in drugih materialov), ki se bo predstavil v modelu ikonografike, z vizualno podobo, ki so jo sami izbrali.

Slika 13. Uspešno je zaključen prvi modul

34

1. Sodelovanje mladih pri procesih političnega odločanja in Proračun za mlade

Rezultati tega modula so: • prepoznavanje in razumevanje osnovnih postopkov in vsebine proračuna • mladi so informirani in seznanjeni s procesi sprejemanja odločitev v zvezi s programi javnih potreb, povezanih s postopki, povezanih s finančnimi potrebami občanov, za katere se razpisujejo javni razpisi • mladi so spremenili pogled na politične predstavnike in izražajo bolj pozitiven odnos do sodelovanja v procesih političnega odločanja. Drugi udeleženci so spremenili pogled na mlade, upoštevajoč da mladi potrebujejo podporo in izrazili pripravljenost za nudenje te podpore • mladi so spoznali osnovne elemente načrtovanja in prijave projekta; rezultat aktivnosti so štirje načrti projektov mladih za mlade • načrt Proračuna za mlade, ki so ga oblikovali mladi udeleženci posamezne občine za svojo občino.

4.3. Aktivnosti in naloge: Vrednotenje Delo na prvem modulu je bilo evalvirano skozi razne aktivnosti, z uporabo nekaterih metod: Na začetku modula su udeleženci vpisali svoja pričakovanja v drevo pričakovanj z obzirom na vedenje (kaj se bodo naučil), čustva (kako se bodo počutili) in socialne interakcije (kakšni bodo odnosi med sodelujočimi, kakšno bo vzdušje in podobno).

Prav tako ob zaključku modula so udeleženci na drugem koncu drevesa zapisali uresničena pričakovanja.

Slika 14: Drevo pričakovanj Slika 15: Pogovor o pričakovanjih na začetku modula Rezultati vrednotevanja V četrtek so udeležence pričakali plakati na stenah prostora, namenjenega za izvedbo aktivnosti, v katere so vpisali svoje ocene - en plakat, na katerem je bilo narisano "drevo pričakovanj", kamor so udeleženci vpisovali svoja pričakovanja o tem srečanju, in drugi plakat imenovan "oblački lastnega prispevka", na katerega so udeleženci vpisali, kaj bodo sami prispevali k delavnici, in sicer katera svoja znanja in veščine ter kompetence bodo delili z drugimi in tako prispevali h kakovosti dela. Trenerji so preučili pričakovanja in oceno prispevkov ter na podlagi navedenih ocen in stanja strukturirali delo na delavnicah.

35 Ob koncu programa, v soboto, so udeleženci dobili ocenjevalne liste, s pomočjo katerih so ocenjevali izvedene aktivnosti na podlagi običajnih meril: metode, dinamika, strokovnost trenerjev, primernost in količina vsebine, kakovost nastanitve, hrana, prostor, imeli pa so tudi možnost, da sami podajo predloge za izboljšanje dela. Ocenjeno je bilo delo za vsako aktivnost posebej, torej za 1. del Uvod v proračun in za 2. del Oblikovanje vizualne podobe Proračuna za mlade ter izbor vsebine po področjih ločeno. Ocenjevalo se je delo trenerjev, družbene interakcije in aktivnosti.

Da povzamemo, rezultati evalvacije dveh sklopov.17 Tabela 1. Delo trenerjev Delo trenerjev:

1.

2.

Na tej delavnici so spoznali nekaj novega.

90%

82%

Trenerji so strokovnjaki na tem področju.

85%

84%

Metode dela so bile primerne za sodelujoče.

90%

85%

Trenerji so bili v veliko pomoč.

85%

79%

Družbene interakcije:

1.

2.

Atmosfera je bila dobra.

89%

89%

Zadovoljstvo s sodelovanjem.

90%

82%

Uspeli izraziti, kar so želeli.

89%

85%

1.

2.

Vsebina aktivnosti je relevantna za participacijo mladih.

89%

89%

Dobro sem informiran o ciljih.

89%

82%

Pričakovanja sodelujočih so se izpolnila.

85%

85%

Cilji delavnice so jasni.

89%

89%

Cilji delavnice so doseženi.

86%

81%

Lahko bodo uporabili pridobljeno znanje.

85%

92%

Delavnica motivira za nadaljnje učenje.

85%

78%

Zahtevnost delavnice je primerna.

85%

77%

Sodelovalo je povprečno 27 udeležencev.

Tabela 2. Družbene interakcije

Sodelovalo je povprečno 27 udeležencev.

Tabela 3. Aktivnosti Aktivnost (cilji)

Sodelovalo je povprečno 27 udeležencev.

17 1. Kaj je proračun, 2. Izdelava vizulano/grafične podobe

36

1. Sodelovanje mladih pri procesih političnega odločanja in Proračun za mlade

Tabela 4. Predlogi za izboljšave Kako bi ocenili delavnice?

Skupaj

1.

2.

Zagotovil/-a bi boljšo informiranost pred delavnico

10

70,00%

30,00%

Razširil/-a bi vsebino delavnice

13

38,46%

61,54%

Posodobil/-a bi vsebino delavnice

10

40,00%

60,00%

Aktivnosti bi spremenil/-a tako, da bi bile bolj stimulativne

8

25,00%

75,00%

Upočasnil/-a bi tempo delavnice

13

61,54%

38,46%

Skrčil/-a bi vsebino delavnice

10

50,00%

50,00%

Bolj jasno bi izpostavil/-a cilje delavnice

11

36,36%

63,64%

Izboljšal/-a bi metode dela na delavnici

10

40,00%

60,00%

Zmanjšal/-a bi zahtevnost delavnice

8

62,50%

37,50%

Pospešil/-a bi tempo delavnice

7

42,86%

57,14%

Navedite kako? ... podala bi več informacij, primerov ... daljši časovni roki!

Kako bi drugače izboljšali delavnico? ... vse je bilo ok, samo dobila sem vtis, da bi bilo treba vse bolj jasno pojasniti vizualna podoba ... navedel bi več vizualnih primerov za posamezno delavnico ... več nalog, več dni, manjka še en dan ... bilo je super ... delovni jezik slovenski in hrvaški jezik, ne angleški ... bilo je dobro ... vizualno ... več prostega časa ... čas ... več vizualizacije ... da bi se odmerjen čas prilagajal nalogi in ne v naprej pripravljenem času ...

Kaj je najmanj pomembno na delavnici? ...Mislim, da je bilo vse pomembno …časovna organizacija ...pomembno je vse … ni tega … delo v skupinah ... predavanja…prostor…predavanje Kaj je najpomembnejše na delavnici? ... Mislim, da je najpomembnejše, da smo dobili veliko novih informacij ... informacije, podano strokovno znanje ...timsko delo, mogočnost izražanja lastnega mišljenja ... učenje o proračunu ... sodelovanje ... med sosedski odnosi ... nova informacije ... kreativnost, nove ideje ... dobivanje odgovorov ... konkretne informacije o proračunu ... sodelovanje ... razprava in izmenjava izkušenj ... delavnice ... izmenjava izkušenj in nova znanja ... delo v skupinah ... druženje ...

Tabela 5. Organizacija, namestitev, hrana Organizacija, namestitev, hrana

+/-

Hrana je bila... dobra, odlična, super Hrana je bila...hotelska, užitna, lahko bi bila boljša ...

cca 78% cca 7%

Prostor za izvedbo delavnice je bil ... dober, odličen, super, primeren, ok, urejen, soliden, zakon ...

Prostor je bil ... hladen.

cca 85%

Namestitev je bila ... dobra, v redu, odlična, ok, urejena, primerna, zanimiva ...

Namestitev je bila ... zadovoljiva.

cca 95% 5%

13%

Sodelovalo je povprečno 27 udeležencev.

4.4. Izobraževalno gradivo za delo na 1. modulu Za pomoči pri realizaciji programa so bila pripravljena številna gradiva, ki so nastala na podlagi izkazanih interesov mladih po dodatnih pojasnili s tega področja. Poleg pomoči za reševanje naloge Simulacija procesa političnega odločanja, so bili pripravljeni: • delovni listi v hrvaškem in angleškem jeziku18 • 10 splošnih pravil obnašanja na delavnicah in 10 splošnih pravil komuniciranja s sogovorniki19 • Evalvacijski list za oceno modula (na koncu programa) in plakati za vrednotenje ("drevo pričakovanj in feedbacka", "oblački lastni prispevek") • kopije proračunov vseh občin (za vsako skupino) • tabele "vlaganja v mlade" iz proračuna občine, ki so jih izpolnjevali zaposleni na občinah v 18 Glej Prilogo 1: Program dela 1. modula 19 Glej Prilogo 6 (Dokument pravila) in Prilog 7 (Značilnost aktivnega poslušanja)

37 pripravljalni fazi projekta, da bi se lahko začel postopek zbiranja podatkov o vlaganjih v mlade, ter spremenila perspektiva o potrebah približevanja te problematike mladim (vsaka skupina je prejela kopije gradiva)20 • pomoć za određivanje sadržaja Proračuna za mlade (područja)21 • katalog pojmov za mlade v slovenskem in hrvaškem jeziku za vse udeležence22 • natisnjena predstavitev Uvod u proračun, ki sta jo pripravila Denis Buterin in Ida Kružić Injac, strokovnjaka z Ministrstva za finance, kot delovni list s pripadajočimi tabelami za vajo o strateškem planiranju, v hrvaškem in slovenskem jeziku (ki so jo udeleženci dobili v sklopu drugega dela programa v petek).

5. NEFORMALNO DRUŽENJE Da bi se zagotovil udeležencem prostor in čas za zabavo, kot pomemben Glejk neformalnega učenja, so gostitelji v četrtek zvečer zagotovili prostor za druženje za vse udeležence v lokalni kavarni, v petek zvečer so pa so udeleženci imeli na voljo organiziran prevoz in spoznavanje Reke.

Ena skupina mladih je s svojimi gostitelji šla na Reko, kjer so obiskali tipična mesta za zbiranje za mladih.

Druga skupina, ki je želela ostati v Crikvenici, je dobila prostor v hotelu, kjer so se udeleženci lahko družili. Koliko je program zainteresiral sodelujoče, priča dejstvo, da so udeleženci, ki so ostali v hotelu, nadaljevali z izdelovanjem in razvijanjem idej za projekte in proračuna za mlade, kadar pa se je vrnila skupina z Reke, se jim je večina pridružila in nadaljevala z druženjem z novimi prijatelji v kreativnem razpoloženju.

V suboto so mladi z štiri mest obiskali obresti Crikvenice.

6. Vidljivost projekta Projekt je bil večkrat omenjen in predstavljen v lokalnih medijih in na spletnih straneh kot je razvidno v Dodatku 3 na koncu tega priročnika.

20 Glej Prilogo 2: Primer izpolnjenega obrazca Proračuna za mlade 21 Glej Prilogo 8: Delovno gradivo za izdelavo Proračuna za mlade (področja) 22 Glej Dodatek 1: Mali katalog pojmova za mlade

38

1. Sodelovanje mladih pri procesih političnega odločanja in Proračun za mlade

PRILOGE Priloga 1: Program dela 1. modula v Crikvenici Priloga 2: Primer ispunjenega obrasca proračuna (vlaganja) za mlade Priloga 3: Naloga in delovni list simulacije Priloga 4: Radni list za procjenu projekata za povjerenstvo i gradonačelnika Priloga 5: Vaja za strateško načrtovanje Priloga 6: Splošna pravila obnašanja Priloga 7: Lastnosti aktivnega poslušanja Priloga 8: Delovno gradivo za izdelavo proračuna za mlade

PrilogA 1: Program dela 1. modula V Crikvenici Četrtek, 14.11.2013. Čas 17.00 - 18.00 17.45 18.00 - 19.00 19.00 - 20.00 20.00

Aktivnost Prihod, prijava v hotel Namestitev v sobe Pozdravni nagovor gostiteljev – župan, predsednik sveta mladih Spoznavanje s tematiko modula (naloge) Svečana večerja

Prostor Recepcija Dvorana Dvorana Restavracija

Petek, 15.11.2013. Čas 7.00 - 9.00 9.00 - 10.30 10.30 - 10.45 10.45 - 12.30 13.00 - 14.00 14.00 - 15.00 15.00 - 16.30 16.30 - 16.45 16.45 - 18.30 19.00 - 20.00 20.30

Aktivnost Zajtrk Kaj je proračun? (trener in udeleženci) Odmor Kako nastane proračun? (trener in udeleženci) Kosilo Delavnica - uvodno, katere informacije so pomembne za interese mladih?

Delavnica – Izdelava proračuna za mlade (trener in udeleženci) Odmor Delavnica – Izdelava proračuna za mlade (trener in udeleženci) Večerja Odhod na Reko – koncert Dubioza kolektiv Odhod z Reke v Crikvenico

Prostor Restavracija Dvorana Dvorana Restavracija

Dvorana I/Dvorana II Dvorana I/Dvorana II Restavracija Recepcija

Sobota, 16.11.2013. Čas 7.00 - 10.00 10.00 - 11.15 11.15 - 11.30 11.30 - 12.30 12.30 - 13.00 13.00 - 14.00 14.00

Aktivnost Zajtrk Delavnica – Izdelava proračuna za mlade (trener in udeleženci) Odmor Delavnica – Izdelava proračuna za mlade (trener in udeleženci) Delitev nalog - zaključevanje proračuna za mlade Kosilo Skupno fotografiranje Odjava iz hotela in odhod

Prostor Restavracija Dvorana I/Dvorana II Dvorana I/Dvorana II Dvorana I/Dvorana II Restavracija Ispred hotela Recepcija

39

PrilogA 2: Primer ispunjenEga obrasca proračuna (vlaganja) za mlade Prosimo vas, da izpolnite te tabele oziroma da jih prilagodite vašim proračunom/budgetom.

Podatki iz teh tabel bodo podlaga za oblikovanje "user-friendly budget reporta for youth" – proračuna za mlade, iz katerega bodo vidna vlaganja v mlade. Na delavnicah bodo mladi izbirali vizualno identiteto tega poročila, način, vsebino, razpored in prioritete, ki bodo vidni v dokumentu, ki bo jasno in transparentno prikazal mladim: •

Strukturo proračuna (obseg in vsebino področja in aktivnosti, ki se lahko štejejo kot vlaganja za mlade).

•

Komunalnih investicij (ceste, odvodnja) za te potrebe ne bomo obravnavali, ker je to predpogoj za funkcioniranje skupnosti, za katero menimo, da je enako pomembna za vse državljane. V kolikor menite, da je določeno vlaganje pomembno in ga v tabeli ni, vas prosimo, da ga navedete v nadaljevanju. Cilj je ta, da se dogovorimo o področjih, aktivnostih, ki jih štejemo za "vlaganja za in v mlade".

•

Višino vlaganja – za te potrebe so nam pomembni podatki o vlaganjih zaradi strukture vlaganja.

Naš cilj je, da pripravimo prilagojeno različico za mlade, tako da na delavnici lahko primerjamo z zakonom predpisani način poročanja proračuna in „označene/prilagojene“ aktivnosti in programe oziroma vlaganja za mlade.

Cilj 1. Modula je seznaniti udeležence s procesi in orodji, zakonskimi normativi za sprejem proračuna gradov/občin, kot ključnega dokumenta, ki zajema procese, ki so ključnega pomena za delovanje demokracije.

Cilj je izdelava obrazca za izdelavo proračuna za mlade, ki bo osnova za izdelavo brošure "proračun za mlade" – bodisi v digitalnem tisku, ali v tiskani obliki.

Glede na ostale stroške projekta – obstajajo predvidena sredstva za ta namen, vendar bomo zneske obravnavali po končanem modulu, ko bomo imeli vse potrebne elemente te publikacije.

Struktura in način poročanja večine proračuna so takšni, da ne omogočajo podrobnega vpogleda v dejanska vlaganja v mlade, ter se pogosto napačno (bolj ali manj od dejanskega) berejo podatki o financiranju programov in projektov, ki se nanašajo na mlade. Zaradi tega Vas prosimo, da v tabele vnesete podatke, ki se nanašajo na celoten proračun, delež v javnih potrebah (po dejavnostih) ter ostala vlaganja, vendar samo tista, ki se nanašajo na mlade.

Moramo pripomniti, da mladi zajemajo starost od 15 do 29 let, kar pomeni, da gre za mlade družine, mlade delavce, mlade nezaposlene, študente in srednješolce. Zavedamo se, da dosedanji način poročanja proračuna ne omogoča ločenega prikazovanja vlaganj v otroke in mlade ter da je zaradi tega zahtevno izpolnjevati te tabele, kot tudi druga poročila podobnega tipa. Upamo, da bo ta raziskava kazala na potrebo po okrepitvi programskih proračunov, iz katerih bodo ti podatki bolj razvidni.

Prosimo vas, da navedete vlaganja v tem trenutku - Proračun za 2013 , ne glede na to, ali načrtujete določeno spremembo do konca fiskalnega leta.

1.

Struktura vlaganja v programe javnih potreb v predšolski vzgoji in izobraževanju (ločeno za ustanove, ki ste jih ustanovili in zunajinstitucionalno podporo)

2.

Struktura vlaganja v programe javnih potreb v osnovnošolski vzgoji in izobraževanju (ločeno za ustanove, ki ste jih ustanovili in zunajinstitucionalno podporo)

3.

Struktura vlaganja v programe javnih potreb v srednješolskem izobraževanju (ločeno za ustanove, ki ste jih ustanovili, druge ustanove za srednješolsko izobrazbo na vašem področju ter zunajinstiucionalno podporo)

4.

Struktura vlaganja v programe javnih potreb v visokem izobraževanju ter izobraževanju odraslih (štipendije, donacije, podpore, sofinaciranje šolnin za podiplomske specialistične in doktorske študije in podb. ter zunajinstitucionalno podporo)

5.

Struktura vlaganja v programe javnih potreb v kulturi (nanaša se na programe, ki so predvsem ali večinoma namenjeni mladim – mladi kot uporabniki, nosilci projekta ali kot publika)

6.

Struktura vlaganja v programe javnih potreb na področju športa in rekreacije (nanaša se na programe, ki so predvsem ali večinoma namenjeni mladim – mladi kot uporabniki (športniki in podobno), nosilci projektov (voditelji, trenerji), ali kot publika

7.

Struktura vlaganja v objekte, ki jih uporabljajo otroci in mladi: športne in šolske športne dvorane, zunanja igrišča za košarko ali rokomet, nogometna igrišča, bazeni, kinodvorane, gledališča, zabaviščne centre, centre za mlade kot so to info centri za mlade in podob.

8.

Struktura vlaganja v programe javnih potreb na področju zdravstva in socialnega varstva

9.

Struktura ostalih vlaganj ( neomenjeno, npr. rezerva župana in drugo)

10. Struktura - ostali programi (odbori, sveti in podobno pri čemer mladi sodelujejo) 11. Sodelovanje mladih v skupnosti 12. Neformalno delovanje mladih: povezano s problemi, ki se nanašajo na mlade in v katerih sodelujejo mladi.

Opomba: v kolikor so vaše javne potrebe drugače strukturirane – oziroma imate samo predšolsko izobrazbo, ali katero drugo delitev, prilagodite tabele, ali obvezno označite, na katero starost se nanaša vlaganje.

2.106.840,00

5.569.460,00

17

Broj neupisane djece/odbijene djece prilikom upisa

30.800,00

30.800,00

Ostali

7.707.100,00

43.800,00

115.000,00

7.548.300,00

Ukupno:

7,16%

0,04%

0,11%

7,02%

% proračuna

23,87%

0,14%

0,36%

% javnih potreba 23,38%

100,00%

0,57%

1,49%

97,94%

% predškolskog

Potreban iznos za prioritetni problem (upišite koji? ):

Planirano rješavanje problema nedostaka kapaciteta ustanove u dokumentima JLS : 1. Razvojni programi: planirana izgradnja novog vrtića: da - ne 2. Suradnja s drugim osnivačima (sufinaciranje i sl.): da - ne 3. Suradnja s MZOS: da - ne 4. EU fondovi :da - ne 5. Ostalo: upišite što? (npr. uklanjanje arhitektonskih barijera za djecu s teškoćama)________

0,00

Druge JLS

Napomena

1.

Grad

Naziv udruge i sl.

Darovi Sv. Nikole

Kratki naziv programa/projekt

1 tjedan

Vremensko trajanje

500

Broj obuhvaćene djece (korisnici) 25.000,00

Ukupna vrijednost programa

Su/financirani dio iz proračuna

% proračuna

% javnih potreba

% predškolskog

Evaluacija: da/ne

Procjena rezultata: od 1. - 5. upišite br.

1.2. Izvaninstitucionalna potpora u predškolskom odgoju i obrazovanju (odnosi se samo na su/financirane programe i projekte koje su u javnim potrebama predškolskog odgoja i obr., bez troškova ustnaova kojima ste osnivači, dodajte redove u slučaju potrebe)

246

Broj djece u ustanovama drugih JLS (izdane suglasnosti)

12.840,00

115.000,00

1.979.000,00

Roditelji

30.960,00

5.538.500,00

JLS

Ukupan br. djece Broj djece do 6 godina u upisane u vrtić JLS

Dopunski programi Kapitalna ulaganja Ukupno

Osnovni troškovi

Financiranje

1.1. Vrtići kojima ste osnivači: za 2013. godinu

izvaninstitucionalnu potporu)

1. Struktura ulaganja u programe javnih potreba u predškolskom odgoju i obrazovanju (zasebno za ustanove kojima ste osnivač i

40 1. Sodelovanje mladih pri procesih političnega odločanja in Proračun za mlade

Br. objekata

Br. razrednih odjela

40

Br. učenika

746 redovnih učenika + 50 učenika u glazbenoj školi 1

Br. ŠS dvorana

266.000 10.000 276.000

Roditelji

Da

Rad u jednoj smjeni:

20.000 70.000

50.000

Ostali

Da

67

Druge JLS

Potreban iznos za prioritetni problem (upišite koji?):____________

% proračuna

% javnih % osnovnoškolskog Napomena potreba 1.298.017 1,21% 4,02% 52,70% 1.000.958 0,93% 3,10% 40,64% 164.000 0,15% 0,51% 6,66% 2.462.975 2,29% 7,63% 100,00% Planirano rješavanje problema (ako ih ima) vezano uz: Izgradnja nove škole: ne Izgradnja ŠS dvorane: da Rad u jednoj smjeni: ne Produženi boravak od 1. - 4. razreda: ne Uspostavljena suradnja s MZOS-om: da - sufinanciranje dvorane EU fondovi: da - financiranje dvorane Ostalo, npr. uklanjanje arhitektonskih barijera za učenike s teškoćama______

Ukupno:

1.

2.

3.

Odluka; broj glasila

Vrsta potpore

Iznos/god.

Br. potpora

Br. prijavljenih

Br. odbijenih

Trajanje (upišite mjesece)

2.1.1. Ostali programi grada/županije regulirani odlukama i drugim aktima koji nisu navedeni: npr. stipendiranje učenika (navedite naziv programa/odluke, iznos i broj korisnika) ____ _____________________________________________________________

5

188.674 698.632 41.000 928.306

1.059.343 36.326 93.000 1.188.669

Osnovni troškovi Dopunski programi Kapitalna ulaganja Ukupno

JLS

Decentralizirane

Financiranje

Produženi boravak:

2.1. Osnovne škole kojima ste osnivači (za 2013. godinu)

Br. računala u školama

2. Struktura ulaganja u programe javnih potreba u osnovnoškolskom odgoju i obrazovanju (zasebno za ustanove kojima ste osnivač i izvaninstitucionalnu potporu):

41

Grad Crikvenica

2.

Dječja reduta Dan obitelji Dan igara Dječji tjedan Za osmijeh djeteta u bolnici Darovi Sv. Nikole

1 tjedan

1dan 1 dan 1 dan 1 tjedan 1 tjedan

Vremensko trajanje

500

1000 200 400 500 70 25.000,00

4.000,00

Broj Ukupna obuhvaćene vrijednost djece (korisnici) programa

0,02%

0,00%

Su/financirani dio iz proračuna

0,08%

0,01%

% proračuna

0,88%

0,14%

% javnih potreba

% osnovnoškolskog Evaluacija: da/ne

Procjena rezultata: od 1-5 upišite br.

Decentralizirane

Br.škola/objekata:

Financiranje

Osnovni troškovi Dopunski programi Kapitalna ulaganja Br.učenika:

Br. razd. odjela:

JLS

Ostali

da - ne

Br. ŠS dvorana: Rad u jednoj smjeni:

Roditelji

3.1. Srednje škole kojima ste osnivači (za 2012. godinu) Ukupno:

% proračuna

% javnih potreba

% srednjoškolskog

Napomena

Br. računala u Planirano rješavanje problema (ako ima) vezano uz: školama: 1. Izgradnja nove škole: da - ne 2. Izgradnja ŠS dvorane: da - ne 3. Rad u jednoj smjeni: da - ne 4. Novi programi : da - ne 5. Uspostavljena suradnja s MZOS-om: da - ne , što? _____________ 6. EU fondovi : da - ne ; što?_____________________ 7. Ostalo, npr. uklanjanje arhitektonskih barijera za učenike s teškoćama______ Potreban iznos za prioritetni problem (upišite koji? ):____________

Druge JLS

3. Struktura ulaganja u programe javnih potreba u srednjoškolskom obrazovanju (zasebno za ustanove kojima ste osnivač, druge ustanove za srednjoškolsko obrazovanje na vašem području te izvaninstiucionalnu potporu)

Društvo "Naša djeca"

1.

Naziv udruge Kratki naziv i sl. programa/projekt

2.2. Izvaninstitucionalna potpora osnovnoškolskom odgoju i obrazovanju (dodajte redove u slučaju potrebe)

2.1.2. Ostalo nerazvrstano: ________________

42 1. Sodelovanje mladih pri procesih političnega odločanja in Proračun za mlade

od 3000 - 6.000,00

Mjesečna stipendija

8 učeničkih 19 studentskih + 2 djece pog.branitelja 10

Br. potpora

10

46

Kratki naziv programa/projekta

Vremensko Br. obuhvaćenih trajanje učenika

Ukupna vrijednost programa

Su/financirani dio iz proračuna

% proračuna

Da - ne Da - ne

% srednješkolskog Evaluacija:

Procjena rezultata: upišite br. od 1-5

10 mjeseci

Trajanje (upišite mjesece) 10 mjeseci

1.

2.

3.

Odluka; broj glasila

Vrsta stipendije

4.1.2. Stipendije (dodajte retke ako je potrebno) Iznos/god.

Br. stipendija

Br. prijavljenih

Br. odbijenih

Trajanje (upišite mjesece)

4.1.1. Ostali programi grada/županije regulirani odlukama i drugim aktima koji nisu navedeni, npr. stipendiranje učenika: (navedite naziv programa/odluke, iznos i broj korisnika)_________________________________________________________________________________

4. Struktura ulaganja u programe javnih potreba u visokom obrazovanju te obrazovanju odraslih - mladih do 29. godine (stipendije, donacije, potpore, sufinanciranje školarina za poslijediplomske specijalističke i doktorske studije i sl. te izvaninstitucionalnu potporu):

1.

2.

Naziv udruge, ustanove i sl.

0

19

Br. odbijenih

% javnih potreba

Br. prijavljenih

3.2. Izvaninstitucionalna potpora srednjoškolskom odgoju i obrazovanju (dodajte redove u slučaju potrebe)

3.1.3. Ostalo nerazvrstano: ________________

Učenici 5.000,00/ studenti /8.000,00

Mjesečna stipendija

1.Pravilnik o stipendiranju nadarenih učenika studenata 2.Pravilnik o stipendiranju nadarenih sportaša

Iznos/god.

Vrsta potpore

Odluka; broj glasila

3.1.2. Ostali programi grada/županije regulirani odlukama i drugim aktima koji nisu navedeni: npr. stipendiranje učenika (navedite naziv programa/odluke, iznos i broj korisnika)_________________________________________________________________________________

3.1.1. Ostali programi grada/županije regulirani odlukama i drugim aktima koji nisu navedeni: npr. stipendiranje učenika: (navedite naziv programa/odluke, iznos i broj korisnika)_________________________________________________________________________________

43

Vrsta potpore

Iznos/god.

Br. potpora

Kratki naziv programa/ projekta

Vremensko trajanje

Broj Ukupna obuhvaćene vrijednost djece (korisnici) programa

Su/financirani dio iz proračuna

% proračuna

% srednjoškolskog

Br. odbijenih

Evaluacija: Procjena da/ne rezultata: upišite br. od 1. do 5.

Trajanje (upišite mjesece)

1.

2.

3.

Programi za Br. korisnika korisnike od od 15-29* 15-29 (naziv)

Ukupni proračun ustanove

Su/financirani dio iz proračuna

% ukupnog proračuna

% javnih potreba

% kulture

da - ne

Evaluacija

Procjena rezultata: upišite br. od 1-5

1.

ŠRD "LOVRATA" DRAMALJ

Naziv udruge, ustanove i sl.

Natjecat. i rekreativna djel. u ribolovu

1 godina

Kratki naziv Vremensko programa/projekta trajanje

200

22.450,00

Br. obuhvaćenih Ukupna korisnika vrijednost programa

10.000,00

Su/financirani dio iz proračuna

0,01%

% proračuna

0,03%

% javnih potreba

18,18%

% tehničke

da - ne

Evaluacija:

Procjena rezultata: upišite br. od 1-5

5.1.1. Izvaninstitucionalna potpora tehničkoj kulturi (odnosi na su/financirane programe i projekte koje su u javnim potrebama u tehničkoj kulturi - za mlade te su/financiranje Zajednice tehničke kulture ako postoji)

1.

Naziv ustanove Kratki opis djelatnosti i sl.

5.1. Programi javnih potreba u tehničkoj kulturi - za ustanovu kojoj ste osnivač

5. Struktura ulaganja u programe javnih potreba u kulturi i tehničkoj kulturi (odnosi se na programe koji su prvenstveno ili većinom namIjenjeni mladima - mladi kao korisnici, nositelji projekta ili kao publika)

2.

1.

Naziv udruge, ustanove i sl.

% javnih potreba

Br. prijavljenih

4.2. Izvaninstitucionalna potpora visokom obrazovanju te obrazovanju odraslih (dodajte redove ako je potreba):

4.1.4. Ostalo nerazvrstano: ________________

1.

2.

3.

Odluka; broj glasila

4.1.3. Potpore za studente (su/financiranje) za usavršavanje, školarine, prijevoz, natjecanja i sl. (dodajte retke ako je potrebno)

44 1. Sodelovanje mladih pri procesih političnega odločanja in Proračun za mlade

ŠRD "TUNERA" JADRANOVO LOVAČKO DRUŠTVO "KOTOR" KLUB PODVODNIH AKTIVNOSTI

PŠRD "ARBUN" CRIKVENICA

ŠRK "OSLIĆ" SELCE

Natjecat. i rekreativna djel. u ribolovu Natjecat. i rekreativna djel. u ribolovu Natjecat. i rekreativna djel. u ribolovu Gospodarenje i uređenje lovišta, lov, zaštita prirode Organizirani razvoj podvodnih djelatnosti 260

139

42

29

1 godina

1 godina

1 godina

278

1 godina

1 godina

79.600,00

25.000,00

43.500,00

55.000,00

73.000,00

10.000,00

5.000,00

10.000,00

10.000,00

10.000,00

0,01%

0,00%

0,01%

0,01%

0,01%

Muzej grada Crikvenice

2.

muzejska djelatnost

knjižnična djelatnost

nema

1.knjižni fond za mlade 15000 svezaka

Programi za korisnike od 1529 (naziv)

Nema izdvojenih podataka

290 korisnika

Br. korisnika od 15-29*

1.953.610

1.358.800

Ukupni proračun ustanove

1.640.610

1.114.700

Su/financirani dio iz proračuna

1,81%

1,26%

% ukupnog proračuna

0,03%

0,02%

0,03%

0,03%

0,03%

6%

4,21%

% javnih potreba

da - ne

da - ne

da - ne

da - ne

48,67%

33,85%

ne

da - ne

% kulture Evaluacija

18,18%

9,09%

18,18%

18,18%

18,18%

da - ne

Procjena rezultata: upišite br. od 1. do 5.

3.

Centar za kulturu "Dr. I. Kostrenčić"

Glazbenoscenska, izdavačka i galerijska djelatnost

701.335 606.735 0,65% 2,17% 17,47% glazbenoscen. prog. i kulturne manifest.

Izdavač. i likovni programi *Napomena: broj korisnika do 29 godina odnosi se: za knjižnice- broj članova od 15 do 29; za muzeje - prosječan broj posjetitelja od 15 do 29 za programe koji su za mlade (edukativne izložbe, teme i sadržaji adekvatni dobi i sl.); za kazalište - prosječan broj mladih u publici, za programe koji su namijenjeni dobi, itd.

Gradska knjižnica Crikvenica

1.

Naziv ustanove Kratki opis djelatnosti i sl.

5.3.1. Ustanove u kulturi kojima ste osnivači (muzeji, galerije, kina, knjižnice) za 2013.

5.3. Programi javnih potreba u kulturi - za mlade (programi koji su svojim sadržajem i temama namjenjeni mladima)

5.1.2. Ostalo: ________________

6.

5.

4.

3.

2.

45

14.

13.

12.

11.

10.

9.

8.

7.

6.

5.

4.

3.

2.

1.

manifestacije

očuvanje običaja i tradicije mesopusta

očuvanje običaja

očuvanje kulturne baštine, običaja

očuvanje kulturne baštine

Kratki naziv programa/projekta

očuvanje kult. baštine i čakavskog dij. očuvanje klapske KLAPA "KALA" pjesme unaprjđenje UDRUGA "KUŠAC" kvalitete života očuvanje nar.

KUD "MARTIN običaja, okuplj. djece MATETIĆ" i mladeži očuvanje LIMENA GLAZBA glazb. tradicije, "SELCE" sudjelovanje na manifestacijama očuvanje umjet.

KUD "VATROSLAV nasljeđa nošnje, LISINSKI" glazba koncerti GLAZBENA promicanje klapskog UDRUGA "KAŠTEL" pjevanja KUD "NEVEN" tamburaška sekcija, SELCE mješoviti zbor očuvanje nar.

KUD "JELENA" običaja, tradicije i DRAMALJ kulture

UDRUGA ZA NARODNE OBIČ.

"DUGA" KARNEVAL. UDR. "KIRCI" UDRUGA ZA NAR. OBIČAJE "GORNJI KRAJ" UDRUGA ZA NAR. OBIČAJE "MATKOVIĆI" TZ GRADA CRIKVENICE KATEDRA ČAKAVSKOG SABORA "KOTOR"

Naziv udruge, ustanove i sl. *

1 godina

1 godina

1 godina

1 godina

1 godina

1 godine

1 godina

1 godina

1 godina

120

50

22

70

35

50

17

8

71

30

1 godina

1 godina

70

18

50

Br. Korisnika**

1 godina

1 godina

1 godina

Vremensko trajanje

100.000,00

50.000,00

32.700,00

125.000,00

170.000,00

70.000,00

10.000,00

25.600,00

8.000,00

5.600,00

10.000,00

10.000,00

8.000,00

Ukupna vrijednost programa

45.000,00

45.000,00

10.000,00

45.000,00

45.000,00

45.000,00

2.000,00

20.000,00

5.000,00

750.000,00

3.000,00

3.000,00

3.000,00

3.000,00

Su/financirani dio iz proračuna

0,04%

0,04%

0,01%

0,04%

0,04%

0,04%

0,00%

0,02%

0,00%

0,70%

0,00%

0,00%

0,00%

0,00%

% proračuna

0,14%

0,14%

0,03%

0,14%

0,14%

0,14%

0,01%

0,06%

0,02%

2,32%

0,01%

0,01%

0,01%

0,01%

% javnih potreba

5.3.2. Izvaninstitucionalna potpora u kulturi (odnosi se na su/financirane programe i projekte koje su u javnim potrebama u kulturi - za mlade):

0,97%

0,97%

0,22%

0,97%

0,97%

0,97%

0,04%

0,43%

0,11%

16,23%

0,06%

0,06%

0,06%

0,06%

da - ne

da - ne

da - ne

da - ne

da - ne

da - ne

da - ne

da - ne

% kulture Evaluacija:

Procjena rezultata: upišite br. od 1 do 5

46 1. Sodelovanje mladih pri procesih političnega odločanja in Proračun za mlade

30.000,00

64.000,00

11.000,00

10.000,00

65.000,00

70.500,00

20.000,00

30.000,00

8.000,00

8.750,00

3.000,00

5.000,00

5.000,00

5.000,00

0,03%

0,01%

0,01%

0,00%

0,00%

0,00%

0,00%

0,09%

0,02%

0,03%

0,01%

0,02%

0,02%

0,02%

0,65%

0,17%

0,19%

0,06%

0,11%

0,11%

0,11%

Ukupno u proračunu

% javnih potreba

% za mlade

Br. korisnika

Evaluacija

Procjena rezultata upišite br.od 1-5

Osnovni troškovi* 2.883.000,00 8,9% da - ne Dopunski programi** da - ne Kapitalna ulaganja*** 300.000,00 0,9% da - ne Održavanje objekta**** 200.000,00 0,6% da - ne Napomena: * osnovni troškovi: održavanja škola sporta i redovna natjecanja u kojima sudjeluju mladi; redovni paušali i sl.; ** dopunski program: izvanredna natjecanja, sportske manifestacije i sl.; kapitalna ulaganja u sport (ulaganja u izgradnju igrališta, dvorane i sl.); **** održavanje objekata: redovno održavanje objekata.

Financiranje

6.1. Financiranje (zakonsko) prema prijedlogu sportskog saveza grada/županije

6. Struktura ulaganja u programe javnih potreba u sportu i rekreaciji (odnosi se na programe koji su prvenstveno ili većinom namIjenjeni mladima - mladi kao korisnici (sportaši i slično), nositelji projekata (voditelji, treneri) ili kao publika)

** Napomena: broj mladih posjetitelja i sl.

UDRUGA MLADEŽI očuvanje nar. običaja 1 godina 62 "JADRANOVO" i kulture 16. očuvanje kult.

1 godina 35 UDRUGA MLADEŽI baštine i običaja "SV. JELENA" mjesta 17. očuvanje kult.

1 godina 40 UDRUGA MLADEŽI baštine i običaja "SELCE" mjesta 18. edukacija članova 1 godina 30 UDRUGA "LIRAC" kroz tečajeve i rad.

1 godina 80 unaprjeđenje 19.

DRUŠTVO života u okviru svih CRIKVENIČANA djelatnosti 20.

CRIKVENIČKA promicanje rock 1 godina 30 ROCK SCENA kulture, organiza. koncerata 21.

DJEČJI PJEVAČKI dječji pjevački zbor, 1 godina 50 ZBOR nastupi, koncerti *Napomena: ustanove kojima nije osnivač JLS, udruge, umjetnici i sl.

15.

47

14.

13.

12.

11.

10.

9

8.

7.

6.

5.

4.

3.

2.

1.

JUDO KLUB BALANCE VATERPOLO KLUB CRIKVENICA PLANINARSKO DR. STRILEŽ BOĆARSKI KLUB SV. JAKOV STOLNOTENISKI KLUB CRIKVENICA RUKOMETNI KLUB "MORNAR" DRAMALJ KUGLAČKI KLUB CRIKVENICA BOĆARSKI KLUB GORNJI KRAJ CRIKVENIČKI PLIVAČKI KLUB ŠAHOVSKI KLUB CRIKVENICA STOLNOTENISKI KLUB JADRANOVO ŽENSKI ODBOJKAŠKI KLUB JEDRILIČARSKO DRUŠVO "VAL" BICIKLISTIČKI KLUB CRIKVENICA

Naziv udruge, ustanove i sl. *

redovna djelatnost kluba redovna djelatnost kluba redovna djelatnost kluba redovna djelatnost kluba redovna djelatnost kluba redovna djelatnost kluba redovna djelatnost kluba redovna djelatnost kluba redovna djelatnost kluba redovna djelatnost kluba redovna djelatnost kluba redovna djelatnost kluba redovna djelatnost kluba redovna djelatnost kluba 1 godina

1 godina

1 godina

1 godina

1 godina

1 godina

1 godina

1 godina

1 godina

1 godina

1 godina

1 godina

1 godina

1 godina

Kratki naziv Vremensko programa/projekta trajanje

6.2. Ostale potpore u sportu - za mlade

40

70

73

25

15

50

52

40

70

58

45

188

63

67

Br. korisnika**

33.000,00

210.000,00

168.100,00

189.320,00

25.000,00

252.000,00

102.000,00

102.400,00

139.950,00

307.081,00

122.000,00

89.100,00

134.000,00

373.275,20

Ukupna vrijednost programa

30.000,00

145.000,00

149.373,89

60.000,00

15.000,00

108.370,00

86.000,00

45.000,00

126.745,05

102.932,15

56.000,00

10.000,00

55.000,00

15.000,00

Su/financirani dio iz proračuna

0,03%

0,13%

0,14%

0,06%

0,01%

0,10%

0,08%

0,04%

0,12%

0,10%

0,05%

0,01%

0,05%

0,01%

% proračuna

0,09%

0,45%

0,46%

0,19%

0,05%

0,34%

0,27%

0,14%

0,39%

0,32%

0,17%

0,03%

0,17%

0,05%

% javnih potreba

0,89%

4,33%

4,46%

1,79%

0,45%

3,23%

2,57%

1,34%

3,78%

3,07%

1,67%

0,30%

1,64%

0,45%

% kulture

da - ne

da - ne

da - ne

Evaluacija: Procjena rezultata: upišite br. od 1 do 5 da - ne

48 1. Sodelovanje mladih pri procesih političnega odločanja in Proračun za mlade

KOŠARKAŠKI KLUB CRIKVENICA NOGOMETNI KLUB CRIKVENICA RUKOMETNI KLUB SELCE RUKOMETNI KLUB CRIKVENICA ATLETSKI KLUB "JADRAN" CRIKVENICA BOĆARSKI KLUB SELCE

redovna djelatnost kluba

redovna djelatnost kluba redovna djelatnost kluba redovna djelatnost kluba redovna djelatnost kluba 142 57

1 godina

70

67

124

1 godina

1 godina

1 godina

1 godina

43.000,00

696.834,00

167.200,00

555.000,00

350.000,00

40.841,05

592.226,13

94.795,66

588.945,41

389.205,20

0,04%

0,55%

0,09%

0,55%

0,36%

0,69%

5,60% 0,66% 1,86% 0,20%

0,58% 0,07% 0,19% 0,02%

1,22%

17,67%

2,83%

17,57%

11,61%

0,07%

0,13%

1,83%

0,29%

1,82%

1,21%

Upišite iznos ukupne Sportski objekt Vanjsko igralište Klub za mlade Nova škola Novi vrtić Drugo, upišite što?______ investicije 2012.

1.348.033,71 kn 2011.

11.003.075,00 kn 2010.* Napomena: akoste izgradili, npr. sportsku dvoranu ili adaptirali neki objekt namjenjen mladima prije 2009., molimo da to istaknete, kao i visinu ulaganja.

7.1. U prethodnim tablicama ste prikazali ulaganja iz proračuna za 2012. godinu prema djelatnostima/programima. Sada Vas molimo da prikažete značajnija ulaganja u objekte u kojima borave, koriste ili su namijenjeni mladima od 15 do 29 god., u prethodnim razdobljima

7. Ulaganja u objekte koje koriste djeca i mladi: sportske i školske sportske dvorane, vanjska igrališta za košarku ili rukomet, nogometna igrališta, bazenE, kina, kazališta, zabavne centre, centrE za mlade poput infocentara za mlade, učeničkE domovE i sl.

6.3. Ostalo nerazvrstano: ________________

** Napomena: ovisno o vrsti programa: broj sudionika manifestacije broj polaznika sportske škole ili broj posjetitelja na manifetaciji; sve se odnosi na broj mladih u dobi od 15 do 29 god.

redovna djelatnost 1 godina 60 73.600,00 23.000,00 kluba- boćanje 0,02% 21. redovna djelatnost 1 godina 62 145.000,00 ŽENSKI RUKOMETNI kluba - ženski 187.853,06 KLUB "MURVICA" rukomet 0,17% 22.

BOĆARSKI KLUB redovna djelatnost 1 godina 40 68.375,00, 22.000,00 SVETA JELENA kluba - boćanje 0,02% 23.

PRIMORSKA ŠKOLA redovna djelatnost 1 godina 70 65.000,00 62.217,40 RUKOMETA kluba 0,06% 24.

SAVATE KLUB redovna djelatnost 1 godina 50 17.900,00 6.600,00 "REFUL" kluba 0,01% * Napomena: udruge, klubovi koji nisu članovi sportskog saveza, ili nisu u planu rada SS osigurana sredstva za njihove programe.

20.

19.

18.

17.

16.

15.

49

Ukupno u proračunu

% javnih potreba

% za mlade

Broj korisnika da - ne

Evaluacija/analiza

Procjena rezultata : upišite br. od 1 do 5

Iznos

Trajanje

2.

1.

Program "Sretniji Grad" Psihološko savjetovalište "Elan"

Naziv udruge, ustanove i sl. *

program podizanja kvalitete života edukativni i socijalni program za ranjive skupine 1 godina

1 godina

Kratki naziv programa/ Vremensko projekta trajanje

10.000

4.000

Br. Korisnika** Ukupna vrijednost programa

8.3. Programi i potpore u zdravstvu koje ne proizlaze iz upravnih akata

1.

2.

Naziv programa

Su/financirani dio iz proračuna

Broj korisnika

% proračuna

% javnih potreba

Evaluacija/analiza

da - ne

% kulture Evaluacija: Procjena rezultata: upišite br. od 1-5 da - ne

Procjena rezultata: upišite br. od 1 do 5

8.2. Navedite nazive programa za mlade (od 15 do 29) u zdravstvu koja se financiraju u proračunu, a koji su obuhvaćeni upravnim i zakonskim aktima (dodajte redak ako je potrebno)

Kapitalna ulaganja*** Napomena: * Osnovni troškovi su troškovi predviđeni upravnim aktima/odlukama grada, kao npr. Odlukom o socijalnoj skrbi sl. te troškovi osnivača ustanova u zdravstvu; **Dopunski programi - periodični programi u zdravstvu, izvanredni troškovi i sl. ; *** Kapitalna ulaganja u zdravstvo - nabava medicinske opreme, ulaganja u gradnju objekata i sl.

Dopunski programi**

Osnovni troškovi*

8.1. Financiranje -zdravstvo

8. Struktura ulaganja u programe javnih potreba u zdravstvu i socijalnoj skrbi u 2013. godini

2003. godine izvršeno je ulaganje u objekt velike sportske dvorane u iznosu od 3.606.858,27 kuna 2006. godine izvršeno je ulaganje u objekt osnovne škole i vrtića u Selcu u iznosu 1.333.120,57 kuna 2008. godine izvršeno je ulaganje u objekt osnovne škole i vrtića u Dramlju u iznosu 572.347,16 kuna 2011. godine izvršeno je ulaganje u objekt koji će biti u funkciji kulture 2012. godine izvršeno je ulaganje u objekt škole i vrtića u Jadranovu u iznosu od 1.348.033,71 kuna 2013. godine planirano je uložiti još 5.700.296 kuna i to je većinom već tijekom ove godine realizirano

50 1. Sodelovanje mladih pri procesih političnega odločanja in Proračun za mlade

% javnih potreba

% za mlade

Broj korisnika

Evaluacija/analiza

Procjena rezultata: upišite br. od 1 do 5

64.500 160.600 92.500

Stambena zajednica Stipendije socijalno ugrož.

Sufinanciranje prijevoza

1 godina 10 mjeseci 10 mjeseci

Trajanje

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

Naziv udruge, Kratki naziv programa/ Vremensko ustanove i projekta trajanje sl. *

6 24 50

Su/financirani dio iz proračuna

Broj korisnika

Br. Korisnika** Ukupna vrijednost programa

8.6. Programi i potpore u socijalnoj skrbi koje ne proizlaze iz upravnih akata:

Iznos

Naziv prava

% proračuna

da - ne da - ne

% javnih potreba

Evaluacija/analiza

% kulture

da - ne da - ne da - ne da - ne da - ne da - ne da - ne da - ne

Evaluacija:

Procjena rezultata: upišite br. od 1-5

Procjena rezultata: upišite br. od 1 do 5

8.5. Navedite vrste prava koja su sadržana u osnovnim i dopunskim programima namijenjena mladima od 15 do 29 (oni koji su sadržani u upravnim i zakonskim aktima iz socijalne skrbi, dodajte redak ako je potrebno)

Osnovni troškovi*: da - ne Dopunski programi** Kapitalna ulaganja*** Održavanje objekata**** Napomena: * Osnovni troškovi - financiranje koje proizlazi iz upravnih i ostalih zakonskih akata grada/županije (npr. Odluka o socijalnoj skrbi i sl.) i troškovi ustanova u socijalnoj skrbi kojima je JLS osnivač; Dopunski programi - periodični programi u socijalnoj skrbi, izvanredni troškovi, i sl. ; *** Kapitalna ulaganja - ulaganja u opremu i objekte ustanova i udruga u socijalnoj skrbi;**** održavanje objekata - redovno održavanje objekata kojima ste osnivači

Ukupno u proračunu

8.4. Financiranje socijalna skrb

51

Vijećnici

2

Oblik

Broj

11. Sudjelovanje mladih u zajednici

Vijećnici s funkcijom

51.000,00

Savjet mladih

Odbori, koji?

Ostalo, što?

Iznos u proračunu

Naziv tijela i odbora

Članovi političkih stranaka 2

Članovi MO-a

Članovi MO-a s funkcijom

518,00 predsjedniku, 294,00 članu

Iznos pojedinačne naknade

10. StrukTura - ostali programi (odbori, savjeti i slično u čijem radu sudjeluju mladi)

Procjena rezultata: upišite broj od 1 do 5

Članovi odbora, vijeća, ...

2

1

Dužnosnici, čelnici

Prosječan broj sjednica/sastanaka za koji se isplaćuje naknada 10

da - ne da - ne da - ne da - ne

3.

1.

2.

3.

Ostalo, što?

Ukupno Ured gradonačelnika (pričuva) - udio za mlade:

da - ne da - ne

1.

2.

Evaluacija:

Ukupno Ured gradonačelnika (pričuva) - udio za mlade:

Br. korisnika

Naziv zahtjeva

Vrsta

9. Struktura ostalIH nespomenutIH ulaganja (npr. pričuva gradonačelnika i drugo) - mladi do 29

52 1. Sodelovanje mladih pri procesih političnega odločanja in Proračun za mlade

0 0 0

Problem

0

0

Pritužbe mladih - broj Prema županijskoj skupštini ili gradskom vijeću 0 0

Neosnovane pritužbe

0

Riješene pritužbe

13. Vjerujemo da ste izgubili dosta vremena ispunjavajući ovaj upitnik. Kako bi podaci o ulaganjima u mlade bili jasniji i dostupniji građanima, a posebno mladima, molimo Vas da predložite način na koji bi se mogao postići ovaj cilj. Tražitelji podataka, bilo da se radi o građanima ili institucijama imaju vrlo neujednačene zahtjeve, za zadovoljavanje kojih je potrebno dosta vremena. Ako imate prijedloge kako riješiti ovaj problem, kao npr. unaprjeđenje proračunskog izvještavanja ili internog načina vođenja evidencije, molimo Vas da nam ih iznesete. Prikupljene prijedloge ćemo objediniti te Vama ih poslati na uvid, kako bi olakšali te unaprijedili uvid građana u stvarna ulaganja u mlade.

Prema upravnim odjelima

Prema županu/gradu

12.2. Broj pritužbi koje su mladi uputili izvršnom i predstavničkom tijelu

Broj Organiziranih peticija Prosvjeda PritužbI građana

12.1. Broj organiziranih i/ili individualnih zahtjeva/problema koji su uputili mladi

12. Neformalno djelovanje mladih: vezano uz probleme koji se tiču mladih i AKTIVNOSTIMA u kojima sudjeluju

53

54

1. Sodelovanje mladih pri procesih političnega odločanja in Proračun za mlade

PRILOGA 3: NALOGA IN DELOVNI LIST SIMULACIJE SIMULACIJA PROCESA SPREJEMANJA ODLOČITEV O AKTIVNOSTIH, KI VPLIVAJO NA POTREBE MLADIH - Kako se je naš projekt znašel v proračunu občine?

Ta naloga je "ogrevanje" za naslednji modul - metode zagovarjanja interesov mladih (izdelava kampanije).

Simulacija v štirih fazah: 1.

2.

3.

4.

priprava in izvedba projekta/aktivnosti, predstavitev pred strokovnim odborom ocenjevanje na strokovnem odboru ocenjevanje "župan" glasovanje na seji občinskega sveta.

NALOGA (četrtek zvečer) - OSNOVATI/RAZVITI PROJEKTE, KI ZAGOVARJAJO INTERESE MLADIH Merila ("pogojih razpisa za zadovoljevanje javnih potreb v predmetnem sektorju"): •

1.

Projekt mora biti usmerjen k mladim (15-30 let), usmerjen k izpolnjevanju/zadovoljevanju/ uresničevanju nekaterih potreb mladih v skupnosti, mora odgovoriti na vprašanje, kako vemo, da je to prav ta dejavnost ustreza natanko ti potrebi mladih? Kateri so cilji projekta?

•

v skladu z zakonom

•

Namenjen mora biti dejanskim uporabnikom, mladim, oziroma eni izmed ciljnih skupin mladih ( odgovoriti mora na vprašanje, koliko bo uporabnikov, neposrednih in posrednih): • • • •

realen - v skladu s proračunskimi zmožnostmi, ali predvideva realne dejanske stroške (materialne, izvedbene, administrativne, potne in ostale stroške), ali predvideva morebitne alternativne vire financiranja izvedljiv - predvideti izvajalce aktivnosti, možnost izvedbe, terminski plan za izvedbo, da bi odgovorili na vprašanje, kdo bo aktivnosti izvajal in kako. Izvajalci aktivnosti so lahko mladinske pobude, društva , zavodi in inštitucije, posamezniki predvideti metode spremljanja in vrednotenja - odgovoriti na vprašanje, kako vemo, da smo uresničili cilj, zadovoljili potrebe mladih? predvidena tveganja? Odgovoriti na vprašanje, katere so morebitne ovire pri izvedbi?

Vsaka skupina izbere člana, ki v imenu skupine predstavlja projekt - 6 skupin, 6 idej, 6 projektov, kateremu se bo uspelo prebiti v proračun?

Skupina ima lahko ime in/ali barvo, projekt je obvezno poimenovati!

Rok: četrtek zvečer , do konca prvega dela (v petek pred kosilom) Čas za predstavitev : 3 minute Tehnika: ppp, plakat, video, igre, namigi ... (mora biti zapisano) Komisija ocenjuje in se razvršča projekte do dopoldanskega odmora.

55

PrilogA 4: Radni list za procjenu projekata za povjerenstvo I GRADONAČELNIKA Tablica procjene za stručno povjerenstvo: Ime grupe: Ime projekta: Pitanja/kriteriji:

Odgovori:

Bodovi: od 1 do 5

Kome je namijenjen, kojoj ciljnoj skupini? (broj korisnika, indirektnih i direktnih) Koju potrebu zadovoljava, kako to znaju?

Je li u skladu sa zakonom?

Ciljevi projekta?

Je li realan? (troškovi, sponzori)?

Je li izvediv? (je li jasno tko su nositelji, koliko traje, je li nositelj kapacitiran za izvedbu?)

Predviđa li evaluaciju?

Predviđa li rizike?

Ukupno: Konačna rang lista povjerenstva / The final rank: Ime projekta i grupe / Name of project and group: 1.

2.

3.

4.

5.

6.

Bodovi/points:

Gradonačelnikova lista / mayor’s list (x4) Ime projekta i grupe / the name of project and group 1.

2.

3.

4.

5.

6.

Bodovi/points

Potpis/signature:

______________________________ Objedinjena gradonačelnikova lista / unified mayor’s list Ime projekta i grupe / the name of project and group 1.

2.

3.

4.

5.

6.

Bodovi/points

Tri razloga / three reasons: 1.

2.

3.

Potpis / signature:

1._______________________ 2._______________________ 3._______________________

56

1. Sodelovanje mladih pri procesih političnega odločanja in Proračun za mlade

PrilogA 5: Vaja za strateško načrtovanje Razdelite se v majhne delovne skupine.

POGOJI ZA UČINKOVITO STRATEŠKO NAČRTOVANJE Na primeru analizirajte svoje institucije in lastne izkušnje (na primer, na podlagi procesa strateškega načrtovanja, pri katerem ste doslej sodelovali), ki je bil (so bili) izmed prej navedenih pogojev ključnega pomena za uspeh, oziroma neuspeh procesa.

OPIS PRVEGA DELA VAJE: Razvrstite po pomenu navedene pogoje za strateško načrtovanje in argumentirajte vrstni red, ki ste ga določili: •

sodelovanje oseb, ki so v položaju, da sprejemajo odločitve

•

obstoj potrebnih resursov

•

vzpostavitev delovne skupine za načrtovanje

•

jasno definiranje časovnega okvira

•

definiranje ciljev samega procesa.

NAČELA IN PROCES STRATEŠKEGA NAČRTOVANJA Strateško načrtovanje je pristop, proces in metoda, ki ponuja množico orodij za upravljanje z razvojem v javnem in zasebnem sektorju in ki se uporablja predvsem zaradi pomoči instituciji, da bolje opravi delo. Identifikacija daje odgovor na vprašanje kje smo? – z uporabo programskih orodij se izvaja analiza stanja in se opredeljujejo ključni akterji, ključni problemi. Prav tako se opravlja prepoznavanje možnosti za reševanje problemov. Možnosti se prepoznajo na relativno splošni ravni.

OPIS DRUGEGA DELA VAJE: •

vsaka delovna skupina bo izdelala EN strateški program za ENO določeno institucijo, ali oddelek po lastni izbiri

•

vsaka skupina mora določiti institucijo, ki pripravlja strateški program, ter izbrati glavne teme oz. področje, s katerim se bo ukvarjal strateški program. Tema mora biti usmerjena na določeno področje politike, ki je lahko tudi podlaga za financiranje iz pomoči EU ali bilateralnih virov pomoči.

POVEZANOST STRATEGIJE I PRORAČUNA Strateški planovi stvaraju poveznicu između postojećih strateških dokumenata i proračuna. Strateškim planom se definiraju pravci djelovanja ministarstva, odnosno tijela državne uprave, odnosno jedinica lokalne (regionalne) samouprave, dok se proračunom definiraju programi i osiguravaju sredstva potrebna za njihovu provedbu, a time posredno i provedbu strateškog plana.

OPIS TRETJEGA DELA VAJE: •

vsaka skupina bo poskusila izračunati koliko lahko stane uresničitev njenega strateškega načrta.

•

po predavanju o proračunu, mora vsaka skupina oceniti ali je njen strateški načrt lahko izvedljiv. Kateri koraki so pomembni, da strateški načrt dobi svoje mesto v proračunu?

•

ob predpostavki, da je strateški načrt sprejet in da se bo njegova uresničitev financirala iz proračuna, ali se lahko pričakujejo odstopanja med strateškim načrtom in programom v proračunu?

Izberite predstavnika, ki bo predstavil izvide skupine.

57

PrilogA 6: SPLOŠNA PRAVILA OBNAŠANJA •

pravilo kroga - vsi udeleženci/-ke, vključno s trenerji, sedijo v krogu in na ta način ima vsak v skupini enake možnosti izražanja in da se medsebojno vidijo in slišijo

•

pravilo poslušanja - dokler nekdo govori, drugi poslušajo

•

pravilo zaupnosti - kar udeleženci / -ke povedo med delavnico, mora ostati na delavnici (to še posebej velja v primerih, ko udeleženci z drugimi delijo osebne izkušnje)

•

ne dovoljeno uporabljati žaljivega govora na delavnici

•

toleranca do mnenj drugih (brez zasmehovanja, norčevanja)

•

pravilo sodelovanja - na delavnici ni opazovalcev, vsi sodelujejo enakopravno

•

pravilo spoštovanja dogovorjenega časa – pomembno je spoštovati dogovorjene časovne okvire, kar pomeni, da morajo trenerji in udeleženci / -ke-priti pravočasno in da med delavnico ni odhodov, razen če se vnaprej dogovorijo. Enako velja za čas odmorov, udeleženci / -ke se morajo pravočasno vrniti z odmorov

•

pravica do "naprej" - če nekdo izmed udeležencev ne želi sodelovati ali podati mnenja v zvezi z neko temo, ima pravico reči'' naprej''

•

med delavnico so mobilni telefoni izklopljeni / na tiho

•

kajenje je dovoljeno le med odmori

PrilogA 7: Lastnosti aktivnega poslušanja •

ne prekinjati sogovornika/co z npr.: Zakaj si…?, Lahko bi…!, Moral/la bi…! in ne omenjati svojih doživetij, npr.: Jaz tudi

•

gledati sogovornika/co v oči

•

ne ugrabljati besed nenadoma in iz "zasede"

•

poslušati z zanimanjem in potrpežljivo

•

pustiti tišino in pavze sogovorniku/ci za razmišljanje

•

reflektirati tisto, kar se sliši

•

poskušati razumeti položaj sogovornika/ce in sočustvovati z njim/njo

•

ne vsiljevati svojih nasvetov

•

opogumljati sogovornika/co z gesto in mimiko

•

dajati podporo s svojo prisotnostjo v smislu Slišal/la sem te.

PrilogA 8: Delovno gradivo za izdelavo proračuna za mlade Vsebina Proračuna za mlade: •

uvod (namen, cilji, udeleženci)

•

kaj je proračun? Kako nastaja? Procesi in protokoli za sprejemanje proračuna

•

investiranje v mlade po področjih iz Strategije za mlade EU: •

•

področja delovanja za mlade skladno s Strategijo za mlade EU: •

izobraževanje - formalno in neformalno

•

področje zaposlovanja in podjetništva

•

zdravje in dobro počutje

•

področje socialne vključenosti

•

kultura in kreativnost

•

participacija mladih

•

volonterske aktivnosti

•

mladi in svet

prikaz proračuna občine/mesta: • • •

podatki o mladih v občinah (mestih) vlaganja in dodatne informacije o uporabnikih, aktivnostih in dr. po področjih imenik organizacij pomembnih za mlade.

58

1. Sodelovanje mladih pri procesih političnega odločanja in Proračun za mlade

Izbor vsebine in način prikazovanja vlaganja za mlade po področjih Proračun občin - kaj prikazati?

Primerjava "vlaganj v mlade" štirih mest/občin v EU (v EUR) Mesto/občina u EU

Skupni proračun

Javne potrebe

Ocena - mladi

Število prebivalcev

Ajdovščina SI

21.815.175

8.211.733

7.185.561

18.958

Crikvenica HR

14.198.610

4.249.722

3.824.749

11.348

Kidričevo SI

9.778.563

3.966.019

4.561.346

6.670

Opatija HR

21.752.696

4.144.520

3.993.866

11.759

Mladi od 15 do 29

Primeri vprašanj za razpravo: 1.

Kako prikazati celoten proračun? Kako prikazati strukturo proračuna skladno z dosedanjim načinom poročanja?

Kateri so odhodki za javne potrebe? Struktura prihodkov po oddelkih.

2.

Ali so v prikazani v postavkah in stroških oddelka, ki je zadolžen za posamezno področje, dejavnost ali samo stroški financiranja stroškov? Treba je poenotiti in/ali posebej prikazati ...

3.

Ali so pri osnovnošolskem izobraževanju v financiranje zajete tudi plače za zaposlene v šolah (učitelje) ali ne? Ker pri nas jih ni ... prevelika razlika!

4.

Kako bi mladi želeli, da se prikaže proračun za njihovo mesto/občino?

5.

Katere elemente bo vseboval: skupni proračun, javne potrebe, ocena za mlade skupno ...? Ali želijo mladi posebno tabelo za uporabnike storitev in potencialne uporabnike?

6.

Katera vsebina: da se nazorno prikažejo vlaganja po oddelkih in potem ta tabela? Ali da se prikaže ta "proračunska tabela" in potem posebej po področjih?

7.

Za vsa področja in vrste organizacij navesti vlaganja mesta/občine, kaj in koliko se investira? Tabela in našteti po vrstah ...

8.

Za vse navesti ali se uporabljajo sredstva iz skladov EU in programi za financiranje ...

9.

Z vsako območje navesti vrsto organizacij, kontakte, če niso v občini, navesti tiste, na katere se mladi lahko obrnejo, da bi zadovoljili potrebe (naziv, kontekst, kratko storitve, ki so zanimivi za mlade). Link na naslov na koncu ali že v tekstu ...

Sledijo primeri prikazov in vprašanja za razpravo po področjih: 1. Izobraževanje (formalno in neformalno) 1.1. Vzgojno-izobraževalne potrebe in interesi predšolskih otrok (0-6 let) in tistih, ki imajo mlade starše (mlade družine), ki imajo otroke predšolske starosti Mesto/Občina u EU

Skupni proračun

Javne potrebe

Predšolski DV

Dopolnilni

Število vključenih otrok

Število nevključenih otrok

Ajdovščina SI

21.815.175

8.211.733

2.728.786

124

978

256

Crikvenica HR

14.198.610

4.249.722

999.355

18.428

246

17

Kidričevo SI

9.778.563

3.966.019

1.323.171

500

254

104

Opatija HR

21.752.696

4.144.520

1.337.540

61.932

470

67

Primeri vprašanj za razpravo: 1.

Kako prikazati vlaganja v predšolsko vzgojo - informacije, ki so namenjene mladim družinam. Katere podatke, skupno investiranje, število vključenih otrok, številko otrok, ki niso vključeni, število zaposlenih, potrebe in plani za nov vrtec ...

2.

Kaj je pomembno, da mladi vedo? - Kolikšna je soudeležba staršev in mesta/občine pri financiranju? cca. 70:30 ... ali?

Ali je mogoče dobiti podatke o tem, koliko je mladih staršev, ki imajo otroke predšolske starosti v vrtcih, kakšne so možnosti? (poskušaj dobiti podatke ter poskušati uvesti analitiko za spremljanje).

3.

Kaj mladi želijo, da se prikaže: - Skupna cena vrtca - udeležba financiranja staršev/občine; število otrok v skupinah, koliko otrok ni vključenih, ali so organizirane jaslice za otroke (starost od 6 mesecev do 3 let) ... kolikšna je cena glede na povprečno plačo; ali se financirajo zasebni/alternativni vrtci? Ali obstajajo? Kateri dodatni programi so na voljo?

Ali obstajajo društva, ki delujejo na tem področju (npr. "Društvo Naša djeca"), za prostočasne dejavnosti ... Kateri so problemi staršev, ki imajo predšolske otroke? (predlog za projekte)

59 1.2. Vzgojno-izobraževalne potrebe in interesi šoloobveznih otrok (od 7. do 15. leta) oziroma potrebe staršev, ki imajo šoloobvezne otroke Mesto/Občina u EU

Skupni proračun

Javne potrebe

Osnovnošolski Osnovnošolski minimalni standard standard dopolnilnih dejavnosti

Število učencev

Ajdovščina SI

21.815.175

8.211.733

1.640.526

265.483

1606

Crikvenica HR

14.198.610

4.249.722

192.446

135.574

746+50

Kidričevo SI

9.778.563

3.966.019

1.906.324

99.571

482

Opatija HR

21.752.696

4.144.520

193.804

481.421

570

Primeri vprašanj za razpravo: 1.

Kaj mladi želijo in kako prikazati investicije v to področje? Posebej za vsako šolo, posamezno ... Podatki, primeri ...

2.

Ali je v Sloveniji program podaljšanega bivanja osnovni ali dodatni program? Kaj točno se financira iz decentraliziranih enot in kaj iz mesta/občine? Za vse .. Kakšno je delež sofinanciranja staršev v dopolnilnih programih? Koliko učencev je v podaljšanjem bivanju? Ali imajo celodnevni pouk ali podaljšano bivanje? Cca. 70:30 ali?

3.

Kaj želijo mladi, da se prikaže? ... Koliko država vlaga za minimalne potrebe, ali to zadostuje? Koliko je v dopolnilnih programih? Kako vplivajo in sodelujejo starši? Ali se spodbuja prostovoljstvo? Koliko je staršev, ki so sami mladi? (najverjetneje imajo otroke, ki obiskujejo nižje razrede osnovne šole) ... Katere dopolnilne programe potrebujejo?

Katere imajo? (Navesti!) Kako se financirajo dopolnilni programi? Obstaja medsektorsko sodelovanje? Ali se uporablja šola kot točka dogajanj (ali se izvajajo interesne dejavnosti v šoli)? ... Kaj bi mladi v mestih/občinah želeli?

Ali obstaja klub ali center za mladi, ali obstajajo mladinski delavci (v Ajdovščini da, kaj pa ostali?)?

1.3. Vzgojno-izobraževalne potrebe in interesi mladih srednješolcev (od 15 do 18 let) in potrebe mladih po vseživljenjskem učenju Mesto/Občina v EU

Skupni proračun

Javne potrebe

Ajdovščina SI

21.815.175

Crikvenica HR

Srednješolski standard

Srednješolski standard dopolnilnih dejavnosti

Število učencev

8.211.733

?

?

14.198.610

4.249.722

?

Kidričevo SI

9.778.563

3.966.019

?

Opatija HR

21.752.696

4.144.520

26.852

Primeri vprašanj za razpravo: Kaj mladi želijo prikazati za to področje: ... Kako se financira srednješolsko izobraževanje? Zakaj občine/mesta ne financirajo dopolnilnih programov srednjih šol? Koliko je srednjih šol na področju Ajdovščine, Crikvenice, Opatije (4), Kidričevega? Kdo je ustanovitelj, kdo financira katere stroške? ... Kakšno je mnenje srednješolcev? Kakšen vpogled imamo v težave, ki jih imajo srednješolci? Ali obstaja organizirano preživljanje prostega časa srednješolcev na šoli, ali obstajajo programi za srednješolce društev v občini? Kdo plačuje prevoz dijakov? ... Štipendije za srednješolce? V mestih/občinah?

Katere? Koliko? Ali so potrebne? Obstajajo v Sloveniji druge štipendijske sheme? Ali obstajajo štipendije za deficitarne poklice? Kdo izdela analizo in na podlagi katerih podatkov se ugotavljajo deficitarni poklici? Ali obstajajo podatki o razlogih za predčasno zapuščanje šole? ... Ali se spodbuja prostovoljstvo in participacija učencev? Ali sodelujejo učenci pri svetovanju mladim?

1.4. Izobraževalne potrebe in interesi mladih v visoko šolstvu (od 18. leta in naprej) in potrebe mladih po vseživljenjskem učenju Mesto/Občina v EU

Skupni proračun

Javne potrebe

Štipendije

Aktivnosti

Število studentov

Ajdovščina SI

21.815.175

8.211.733

3.000

25.000

5

Crikvenica HR

14.198.610

4.249.722

?

?

39

Kidričevo SI

9.778.563

3.966.019

?

?

Opatija HR

21.752.696

4.144.520

52.899

24.812

34 (162+10)

Predlog vprašanj za razpravo: Podatki, primeri: Število študentov? Kateri so problemi študentske populacije? Kdo financira študij? Ali obstajajo podpore za študente? Koliko je študentov v mestih/občinah? Kdo jim plača prevoz? Ali se študenti vračajo v občino? Prihajajo med vikendom, poleti? Po študiju? Ali obstaja verodostojen sistem sledenja tem trendom? Ali so aktivni? Kakšne možnosti za nadaljevanje šolanja imajo tisti mladi, ki izstopijo iz sistema rednega šolanja? Srednješolskih in visokošolskih?

60

1. Sodelovanje mladih pri procesih političnega odločanja in Proračun za mlade

2. Področje zaposlovanja in podjetništva • • •

predlogi vprašanj za razpravo podatki o interesih mladih podatki o brezposelnosti v mestih/občinah, primerjave v regijah in na državnem nivoju, npr.:

Brezposelnost mladih v splošni populaciji na Hrvaškem in PGŽ Skupaj v HR

341.847

PRIMORSKO-GORANSKA skupaj brezposelni

18.969

PRIMORSKO-GORANSKA mladi

7.772

15-19

690

20-24

2.152

25-29

2.669

30-34

2.260

Skupaj mladi v RH

150.517

Brezposelni v Crikvenici in Opatiji po starosti Leto

2013

Grad

CRIKVENICA

OPATIJA

15-19

20

21

20-24

64

68

25-29

77

87

30-34

61

73

Skupaj

221

249

Dob

Mladi brezposelni v Sloveniji Starost

Število oseb

do 17 let

144

18 do 24 let

9.227

25 do 29 let

16.948

30 do 39 let

27.652

Skupaj

53.971

Brezposleni v Ajdovščini Starost

Število oseb

do 17 let

0

18 do 24 let

82

25 do 29 let

151

30 do 39 let

259

40 do 49 let

234

50 do 59 let

413

60 in več let

22

Skupaj

1.161

Mladi brezposelni v Ajdovščini (Slovenija) Starost

Število oseb

do 30 let

260

do 35 let

141

Skupaj

401

61 Za vsa področja in vrste organizacij navesti vlaganja mesta/občine, kaj in koliko se investira? Tabela in našteti po vrstah ...

2.1. Javne organizacije/ustanove: državne in zunanje javne podpore mladim za hitrejšo zaposlitev in lajšanje vstopa na trg dela, spodbujanje podjetništva in podobno: •

programi (podporni ukrepi) nacionalne politike (ministrstva): spodbude za zaposlovanje, spodbude za pridobivanje delovnih izkušenj, subvencije za pridobitev kvalifikacij in podobno, programi subvencioniranja EU na tem področju; zavodi za zaposlovanje, ministrstva, agencije in podobno: •

podpore na Hrvaškem (npr. EU Jamstva za mlade: odgovor na brezposelnost mladih)

V letnem poročilu o rasti in razvoju (2013) je Evropska unija izpostavila, da morajo države članice mladim zagotoviti uspešen prehod iz izobraževanja na trg dela in aktivno delati na razvoju in izvajanju programov in shem na področju izobraževanja, zaposlovanja in socialne vključenosti mladih. Shema Jamstvo za mlade temelji na podlagi priporočila, da je treba vsaki osebi, mlajši od 25 let, zagotoviti delovno mesto, prakso, pripravništvo ali nadaljnje izobraževanje v štirih mesecih po tem, ko zapusti izobraževalni sistem, tj. po zaključku formalnega izobraževanja ali v primeru brezposelnosti.

Priporočljivo je, da je program sestavljen iz podpornih ukrepov in prilagojen nacionalnim, regionalnim in lokalnim razmeram.

Z vstopom v Evropsko unijo je Republika Hrvaška sprejela Jamstvo za mlade kot ključni element za izboljšanje položaja mladih na trgu dela in zagotavljanja njihove prihodnosti ter zmanjšanje vedno večjega števila mladih brezposelnih.

Hrvaški zavod za zaposlovanje začel z izvajanjem Jamstva za mlade 1. julija 2013, in sveženj ukrepov za mlade Mladi i kreativni dopolnil z dodatnimi 11 ukrepi, predvsem za mlade do 29 let. Ukrepi so namenjeni spodbujanju kompetenc in pripravi mladih na zaposlovanje, zlasti za krepitev in vključevanje mladih v podjetništvu in razvoj organizacij civilne družbe, kot vseh bolj značilnih deležnikov na trgu dela.

Jamstvo za mlade se je v Evropski uniji uradno pričelo izvajati s 1. januarjem 2014, ko so tudi Republiki Hrvaški bila dana na voljo finančna sredstva za zaposlovanje mladih, mlajših od 25 let, in dodatni ukrepi, ki se izvajajo in so financirani iz Evropskega socialnega sklada (ESS ) in iz državnega proračuna.

SUBVENCIJE ZA ZAPOSLOVANJE/SAMOZAPOSLOVANJE: "Uz pola – pola do prvog posla" – potpora za zapošljavanje mladih osoba bez radnog staža "Pola-pola" - potpora za zapošljavanje "Pola–pola za uključivanje" – potpora za zapošljavanja osoba s invaliditetom NOVO! "Pola – pola i za osobe romske nacionalne manjine" – potpora za zapošljavanja osoba romske nacionalne manjine NOVO! "Tvoja inicijativa – tvoje radno mjesto" – potpora za samozapošljavanje "Zajedno smo jači" – potpora za zapošljavanje upravitelja zadruge "Rad i nakon ljeta"- potpora za zapošljavanje u turizmu NOVO! "Rad i nakon stručnog osposobljavanja"– potpora za zapošljavanje NOVO! "Mladi u socijalnom poduzetništvu" - sufinanciranje zapošljavanja u socijalnim poduzećima NOVO! PODPORA ZA USPOSABLJANJE: "Učim uz posao" – potpora za usavršavanje novozaposlenih osoba MERILA ZA USPOSABLJANJE IN IZOBRAŽEVANJE MLADIH: "Znanje se isplati" – obrazovanje nezaposlenih "EU i zanimanja budućnosti" - programi usavršavanja i obrazovanja mladih NOVO! "I mladi uče za posao" - programi školovanja i osposobljavanja nezaposlenih mladih osoba za i kod poznatog poslodavca NOVO! "Učenjem do poduzetnika" - osposobljavanje i obrazovanje mladih NOVO! "Programi opismenjavanja mladih" - obrazovanje nezaposlenih NOVO! STROKOVNO USPOSABLJANJE: "Rad i staž i prijevoz" - stručno osposobljavanje za rad bez zasnivanja radnog odnosa NOVO! JAVNA DELA ZA MLADE: "Radom za zajednicu i sebe" – su/financirano zapošljavanje u javnom radu NOVO! "Komunalni javni radovi" – su/financiranje zapošljavanja u komunalnom javnom radu NOVO! "Pomoć sebi i drugima" – zapošljavanje kroz pojedinačne projekte javnih radova "Mladi za mlade"- pomagači u nastavi - javni radovi za mlade NOVO! "Mladi za EU" – suradnici na EU projektima u nevladinom sektoru i organizacijama socijalnih partnera - javni radovi za mlade NOVO! "Mladi za zajednicu" - mini javni radovi NOVO! UKREPI ZA OBDRŽANJE DELOVNIH MEST: "Stalni sezonac" – sufinanciranje troška produženog osiguranja i naknade radniku NOVO! Vir: HZZ, 2013. Povzeto www.hzz.hr

62

1. Sodelovanje mladih pri procesih političnega odločanja in Proračun za mlade

Primeri vprašanj za razpravo: Kako je v Sloveniji? Ali obstajajo podpore za mesta/občine? Kako obveščati mlade o državnih podporah? Ali jih uporabljajo mladi? Katere podpore obstajajo? Ali jih uporabljajo mladi? Našteti podpore na nacionalni ravni ... na mednarodni ravni? Povezave ... ali obstajajo podatki, koliko se uporabljajo v vseh štirih občinah/mestih ... kako se to spremlja? Ali se uporabljajo EU programi za mladi - prva zaposlitev, prakse, izmenjave in podobno?

•

organizacije civilne družbe, ki zagotavljajo podporo za zaposlene in brezposelne mlade: socialno podjetništvo, zavodi in podobno, prostovoljstvo, tečaji, delavnice z vsebino, ki spodbuja hitrejše zaposlovanje in lajša vstop na trg dela; Ali obstajajo take podpore? Naštej katere so? Delavnice? Usposabljanje?

•

zasebni, gospodarski sektor: štipendije vezane na zaposlovanje, zagotavljanje strokovnih praks, subvencije za zaposlovanje in podobno; Ali fakultete, šole sodelujejo s privatnim sektorjem? - vzajemno štipendiranje? Ali vlagajo zasebna podjetja v človeški kapital? Primeri iz okolice!

•

druge organizacije in modeli, ki zagotavljajo podporo zaposlovanju mladih za hitrejše zaposlovanje in lažji vstop na trg dela: podjetniški inkubatorji, poslovne cone, gospodarske zbornice, obrtne zbornice in podobno. Ali obstajajo takšni modeli, ali obstaja analiza, koliko mladih se je samozaposlilo in kako koristijo možnosti takšnih modelov, našteti modele in možnosti, ki jih dajejo mladim? Ali ima občina/mesto take programe? Ali sodeluje v takih programih?

3. Zdravje in dobro počutje Podatki o investicijah v izboljšanje zdravja in dobro počutje mladih (primeri). Katero mesto/občina vlaga v to, za mlade zelo pomembno področje delovanja? Navesti razpoložljivost sredstev na tem področju, povezave, institucije, na katere se lahko mladi obrnejo ...

Javne ustanove v zdravstvu, ne glede na ustanovitelja (privatne, državne, EL(R)S): •

bolnišnice, zdravstveni domovi, centri za rehabilitacijo, zdravilišča, itd. Ali imajo mladi dostop do osnovnih zdravstvenih uslug? Kako je urejeno za tiste namene, ki niso v mestu/občini? Našteti take ustanove s kontakti.

•

zavodi in inštituti za izboljšanje zdravja; Ali obstajajo, ali imajo programe za mlade? Svetovalnice? Ali jih mladi poznajo? Ali jih uporabljajo?

•

oddelki za preventivo in zdravljenje bolezni mladih (npr. Oddelki za preventivo in zdravljenje odvisnosti ali Pristojni zavodi za javno zdravstvo? Ali obstajajo v občini? Ali obstaja potreba po njih? Ali jih uporabljajo mladi?

Ali obstajajo programi za mlade? Svetovalnice? Če ne, navesti najbližje, kamor se lahko mladi obrnejo.

•

ekipe preventivne medicine za dijake in študente, mladinske svetovalnice (ginekološke, psihološke in podobno), Ali obstajajo redni preventivni pregledi? Ali mladi hodijo na preglede, kdo jih financira? Ali obstajajo statistični podatki o boleznih mladih? Če obstajajo, koliko se jih uporablja? Navesti najbližjo, s kontakti, če je ni v občini, navesti kratko, katere storitve je možno dobiti.

•

lekarne, ali je dovolj lekarn (navesti koliko), ali obstaja dežurstvo, kje je najbližja dežurna lekarna (24 ur)?

•

institucije z organizirano prehrano dijakov in študentov ter zaposlenih ("menze") in podobno ...Obstaja možnost, da študenti kosijo na osnovni, srednji šoli v mestu/občini? Ali obstaja v okviru podjetja organizirana prehrana.

Organizacije civilne družbe, ki spodbujajo zdrav življenjski slog: Ali obstajajo podatki o zdravstvenem stanju mladih? Bolezni? Vedenjske motnje (nasilje, odvisnosti, motnje prehranjevanja, itn.)

Ali obstaja institucija, ki je pripravila študijo, ali se načrtuje sodelovanje v mesta/občine, države in civilne družbe za izboljšanja stanja na tem področju?

•

športni klubi in druge organizacije za šport in športno rekreacijo; športna zveza, Hrvaški/slovenski olimpijski odbor in dr.

•

športna zveza, zavod za šport, navesti njihovo vlogo in katere vse dejavnosti opravljajo, kakšne so možnosti za amaterske športnike - navesti klube in športne objekte, jih lahko uporabljajo vsi mladi, ali so plačljivi, koliko?

Ali obstajajo podatki, koliko mladih je vključenih v te organizacije - če ne, zakaj? Kateri športni objekti obstajajo in kako jih je možno uporabljati, če jih ni, kje mladi zadovoljujejo te potrebe? Navesti najbližje? Kakšni so občinski plani, če ne?

•

organizacije civilne družbe, ki spodbujajo mladino k zdravemu načinu življenja (planinska društva, skavti, družbe, ki se ukvarjajo z alternativnimi načini življenja – tečaj joge, pravilna prehrana in podobno; organizacije, ki lajšajo življenje mladih z zdravstvenimi in drugimi težavami in dr.); Ali obstajajo taka društva?

Našteti vse s kontakti, če jih ni, katera so najbližja? Ali ima potrebe?

•

organizacije civilne družbe, ki nudijo podporo pri zdravljenju zasvojenosti, motnjah prehranjevanja ter vedenjskih motnjah (nasilje in dr.); Ali obstajajo organizacije na tem področju? Navedite vse, če ni, navedite najbližje, ali obstajajo podatki o potrebah (zdravstveni zavodi, ambulante preventivne medicine).

63 Vzgojno-izobraževalne ustanove in druge organizacije, ki v okviru svoje osnovne dejavnosti nudijo aktivnosti, ki spodbujajo k zdravemu načinu življenja – šolska športna društva, univerzitetne športne zveze in podobno. Ali obstajajo, katere, kako so organizirane?

Druge organizacije in modeli, ki spodbujajo zdrav način življenja skozi razne projekte, akcije ali aktivnosti, npr. projekt Mreža zdravih gradova, akcija Gradovi i općine prijatelji djece, razni kampi (športni in drugi). Ali obstajajo takšni ali podobni projekti na ravni občin? Če ne, nekaj podobnega? Ali obstajajo športni tabori? Druge vrste organiziranega bivanja v naravi (letovanja, zimovanja za mlade)?

4. Področje družbene vključenosti Primeri vprašanj in podatkov: Podatki o investicijah na področju socialne vključenosti mladih, primeri, Koliko občina vlaga v to področje dejavnosti?

Navesti razpoložljivost sredstev na tem področju, povezave, institucije, na katere se lahko mladi obrnejo ...

Vrste organizacij in aktivnosti: •

javni zavodi, katerih dejavnosti je socialna skrb, humanitarne dejavnosti in zavzemanje za človekove pravice, kot so centri za socialno delo, domovi za namestitev zapuščenih otrok in mladih, mladinska zavetišča, ustanove za mlade brez skrbnikov in podobni, katerih ustanovitelji so organi državne uprave (pri ministrstvih) in lokalne/regionalne oblasti; Našteti vse te institucije na ravni občine, s kontakti, na kratko navesti glavne storitve, ki so pomembne za mlade; če jih ni, navedite vse najbližje, kjer lahko mladi dobijo te usluge?

•

organizacije in programi, ki so ustanovljeni in delujejo za zadovoljevanje stanovanjskih potreb mladih, kot so stanovanjske zadruge, in spodbujajo izgradnjo stanovanj (gradnja "državnih stanovanj za samske mlade in mlade družine"); Ali obstajajo takšni programi za mlade, stanovanjske skupnosti, zadruge, ali financira občina takšne programe, na primer država subvencionira gradnjo stanovanj - imajo mladi morebitne prednosti, ali obstajajo podatki koliko mladih potrebuje stanovanja, kako je urejen najem stanovanj?

•

organizacije in programi, ki nudijo organizirano bivanje zaradi zagotavljanja enakega pristopa izobraževanju za potrebe mladim, ki se šolajo (domovi za dijake ali študente) in podobno. Kakšni so programi za tako oskrbo, ali sodeluje tudi občina (dijaški in študentski domovi)? Kakšna so merila, da bi lahko dobili mesto v takšnem domu, ali obstaja potreba po tem?

•

organizacije civilne družbe, katerih dejavnost zajema socialno skrb, humanitarno dejavnost in zavzemanje za človekove pravice, npr. Rdeči križ, razna društva, ustanove, fundacije s tega področja in podobno;

•

organizacije civilne družbe, ki ponujajo začasno nastanitev mladim (zavetišča, dnevno bivanje in podobno). Ali obstajajo take organizacije na ravni občine, ali se pojavljajo take potrebe, kako se rešujejo?

•

zasebne gospodarske organizacije (podjetja, samostojni podjetniki) – socialno odgovorno gospodarstvo (podjetja, ki vlagajo v potrebe skupnosti), v kateri koli obliki in obsegu (z vlaganji v obliki donacij, razpisov, štipendij in druge oblike aktivnosti, ki izboljšuje družbeno vključenost mladih); Ali obstajajo takšni razpisi, ali vlagajo zasebna podjetja v mlade iz občine? Navesti "bele" primere, podjetja, ki donirajo za potrebe mladih (za organizacijo dogodkov, štipendiranje in podobno);

•

druge organizacije in modeli, ki izboljšujejo te potrebe - klubi/centri za mlade, zavetišča za mlade, skupnosti za mlade brez ustreznih skrbnikov.

Ali obstajajo organizacije s takšno dejavnostjo, ali obstaja potreba po njih? Ali obstaja zatočišče za mlade, ki so žrtve nasilja, na koga se lahko obrnejo?

5. Kultura in kreativnost Primeri vprašanja za razpravo in podatkov: Podatki o vlaganjih v izboljšanje aktivnosti za mlade s tega področja, kot tudi omogočanje dostopnosti kulture za mlade, primeri, koliko in kako mesto/občina vlaga v to področje dejavnosti? Navesti dostopnost virov s tega področja, povezave, institucije, na koga se mladi lahko obrnejo ...

Vrste takšnih organizacij in aktivnosti so: •

kulturne ustanove, ki v okviru dejavnosti izvajajo programe, ki spodbujajo kulturo vseh državljanov, zlasti mladih, ne glede na njihove ustanovitelje (država, JL(R)S, zasebno), ter z dejavnostmi v kulturi (muzejska, gledališka, založniška in druge), kot so muzeji, galerije, gledališča, kulturni centri, kino, knjižnice/čitalnice, multimedijski centrih in podobno

•

dostopnost kulture - Našteti vse ustanove na področju mesta/občine, s kontakti, spletnimi stranmi, navesti programe za mlade, ki jih imajo. Koliko imajo uporabnikov? Ali lahko mladi organizirajo neke aktivnosti sami v sodelovanju s temi institucijami? Ali so dostopne mladim (vpisnine, urniki, programov za mlade?). Koliko mladih je pasivnih a koliko jih aktivno sodeluje pri oblikovanju teh programov?

64

1. Sodelovanje mladih pri procesih političnega odločanja in Proračun za mlade

•

organizacije civilne družbe, katerih dejavnost je osredotočena na kulturo in spodbuditi ustvarjalnost mladih ter splošno organizacijo prostega časa mladih. Navedite vse, ki obstajajo, kontakte, katere vrste dejavnosti se izvajajo. ALI OBSTAJAJO PROSTORI, V KATERI SE MLADI LAHKO ORGANIZIRAJO?

•

ostale organizacije, ki spodbujajo dostopnost kulture in ustvarjalnosti, kot so mladinski klubi/ centri ter mednarodni programi kulturne izmenjave mladih in podobno. Ali obstaja klub za mlade?

Kako se kreira program? Kdo financira? Financira občina mladinske delavce? Ali obstaja usposabljanje za vodje aktivnosti? Ali je omogočen dostop vsem?

•

gospodarske organizacije in posamezniki, ki spodbujajo dostopnost kulture in ustvarjalnosti. Ali obstajajo subvencije, razpisi in sponzorstva zasebnih podjetij? Navesti dobre primere.

6. Sodelovanje (participacija) mladih Primeri podatkov in vprašanj za razpravo.

Podatki o vlaganjih v izboljšanje PARTICIPACIJE MLADIH, primeri. Koliko občin investira v to za mlade še posebej pomembno področje delovanja? Navesti dostopnost virov s tega področja, povezave, institucije, na koga se mladi lahko obrnejo.

Vrste takšnih organizacij in aktivnosti so: •

oblike in organizacij, ki so pravno urejene kot oblike organiziranja mladih za sodelovanje pri procesih političnega odločanja •

sveti mladih v lokalni/regionalni skupnosti, Mladinski svet na državni ravni; ali obstajajo sveti mladih, kako se zbirajo, kakšna je njihova vloga, na katere politične odločitve imajo možnost vplivati, na katere bi želeli, a nimajo možnosti, ali imajo zagotovljeno podporo (usposabljanje, finančna sredstva, ...)

•

organizirani podmladki političnih strank - ali delujejo v občini podmladki političnih strank, koliko mladih je vanje včlanjenih, kakšna je njihova vloga, kaj so storili za mlade (našteti ukrepe ... ), kakšno je razmerje med mladimi in "starimi" v političnih strankah v občini, ali imajo mladi funkcije, npr. v odborih, koliko mladih je v občinskih svetih, koliko v drugih organih

•

organizacije civilne družbe, ki se ukvarjajo z mladimi – mladinska združenja, združenja za mlade, npr. omrežja/zveze/partnerstva takšnih organizacij (Mreža mladih), regionalni infocentri za mlade, Skupnost regionalnih infocentrov in podobno; ali obstajajo na ravni občine, kateri so kontakti, če ne, kateri so najbližji, na katere se lahko mladi obrnejo

•

organizirani predstavniki mladih v izobraževalnih ustanovah - dijaški svet, študentska združenja; ali obstajajo, kakšna je njihova vloga, našteti probleme, ki so jih reševali?

•

iniciative mladih i ostali obliki organiziranja mladih, npr. v klubih/centrih za mlade, razne koordinacije, sveti mladih in podobno.

Koliko mladinskih skupin in mladih je v vsakem mestu/občini? Kako delujejo mladinski sveti?

KAKŠNI SO PROBLEMI, ALI ŽELIJO MLADI SODELOVATI PRI PROCESIH POLITIČNEGA ODLOČANJA, KAKO MOTIVIRATI MLADE? ALI SO MLADI V STROKOVNIH ODBORIH, ALI SE MLADI ZANIMAJO, KOLIKO OBČINA VLAGA V POSVETOVANJE Z MLADIMI PRI SPREJEMANJU POLITIČNIH ODLOČITEV? 7. Volonterske aktivnosti Primeri podatkov in vprašanj za razpravo.

Na splošno, ali mladi iz občine volontirajo (na občinskih prireditvah in podobno)? Ali se odzivajo? Ali ima občina program za spodbujanje volonterstva? Nagrado? Razpis? Ali se spodbuja prostovoljstvo v mestu/občini?

Vrste takšnih organizacij in aktivnosti so: •

organizacije, ki izvajajo "formalno volontiranje": organizirano, načrtovano prostovoljno dejavnost v organizacijah civilne družbe, npr. združenja in druge organizacije, katerih delo temelji na prostovoljni in neprofitni osnovi v vseh dejavnostih, v prostovoljnih centrih in podobno; Koliko jih je, katere so (našteti), koliko prostovoljcev imajo, kateri so največji problemi prostovoljstva?

•

organizirano in načrtno prostovoljno delovanje v javnih institucijah in organizacijah (v socialnih ustanovah), npr. bolnišnice, šole in podobno; ali obstaja tako prostovoljstvo, kdo je organizator takega prostovoljstva? Koliko je mladih?

•

organizirano in načrtovano prostovoljstvo v verskih in političnih organizacijah; ali obstajajo kakršne koli informacije o tem, navesti organizacijo, koliko mladih volontira, kako se motivirajo za prostovoljstvo?

•

organizirano in načrtno prostovoljno delovanje v gospodarstvu/profitnih organizacijah/poslovnih subjektih s ciljem izboljšanja kakovosti življenjskega sloga zaposlenih, delovnih pogojev v podjetju in/ ali prispevek skupnosti (socialno odgovorna podjetja in zaposleni); ali obstajajo podjetja, ki organizirajo takšno volontiranje na ravni občine? Ali se spodbuja socialno odgovorno gospodarstvo? Ali obstajajo podatki o tem?

65 •

programi izmenjave prostovoljcev na lokalni, regionalni, državni in mednarodni ravni.

Ali obstajajo organizacije, da izvajajo izmenjave, katere so, sodelujejo mladi iz občine na izmenjavah prostovoljcev?

•

posameznik ali skupina "neformalno prostovoljstvo" (mladinske pobude) - dnevno in neorganizirano prostovoljstvo, na primer medsosedska pomoč, pomoč starejšim, otrokom, medsebojne pomoči, itd. Ali so mladi seznanjeni s tem, ali obstajajo programi, ki spodbujajo neformalno prostovoljstvo?

•

druge organizacije, ki zagotavljajo podporo in verifikacijo prostovoljnih dejavnosti, kot so vladne organizacije, mednarodne nagrade za prostovoljni prispevek, nagrade in priznanja s strani lokalnih/ regionalnih oblasti, itd. Navesti, če so, če ne, zakaj? Je dobil kdo takšno nagrado, če že ne v občini, pa na regionalni ali nacionalni ravni?

•

centri/mladinski klubi - Ali obstajajo? Ali spodbujajo prostovoljstvo v skupnosti? Sodelovanje in povezovanje med organizacijami civilne družbe, ali prihaja do izmenjave prostovoljcev in podobno?

8. Mobilnost, mladi in svet Vrste takšnih organizacij in aktivnosti so: •

organizacije, ki izvajajo programe javnih politik, pri tem pa spodbujajo socialno mobilnost v okviru različnih mladinskih izmenjav pri vseh dejavnostih (na lokalni, regionalni in državni ravni); organizacije, ki se ukvarjajo z zaščito in preprečevanjem diskriminacije iz kakršnega koli razloga (različni odbori za etiko, varuh za človekove pravice in podobno). Ali obstajajo taki odbori na ravni občine, navesti kontakte za lokalne, če ne obstajajo navesti za državne? Na koga se mladi lahko obrnejo? Navesti programe izmenjave.

•

organizacije civilne družbe, katerih delavnost je promocija in zaščita človekovih pravic v vseh sferah življenja mladih. Ali obstajajo na ravni občine, s katerimi problemi se ukvarjajo? Ali imajo mladi te probleme, na koga se lahko obrnejo regionalno, na državni ravni, kontakti?

•

druge organizacije, ki spodbujajo in organizirajo druge vrste mobilnosti mladih, kot recimo turistične, npr. turistične info pisarne, hostli, hoteli, turistične agencije, programi mladinske izmenjav, razne izobraževalne in znanstvene konference, izmenjave in podobno. Ali obstaja v občini kateri koli izmed programov, ki ga je občina financira, če ne, navedite najbližje in pristojne, ki se ukvarjajo s tem? Navedite možnosti za potovanje za mlade (popusti, kreditne kartice, hostli, ...)

9. Potreba po zabavi Mladi so v fazi razvoja, ko gradijo osebno in družbeno identiteto. To je faza, v kateri mladi radi poskušajo nekaj novega, drugačne obrazce vedenja, najpomembnejši socialni vpliv pa so posameznikovi vrstniki. Pri mladih je posebej poudarjena potreba po zabavi in prostoru za zbiranje mladih, kjer se lahko družijo, izmenjujejo izkušnje ali preprosto "so". Zaradi tega je zelo pomembno, da so vse aktivnosti, namenjene mladim, tudi zabavne. Ne moremo pa se izogniti dejstvu, da se mladi radi zbirajo v priljubljenih kavarnah, barih, klubih ter restavracijah in je zato pomembno, da se zagotovijo tudi takšna mesta v skupnosti. Te aktivnosti se lahko odvijajo v profitnih organizacijah, organizirajo pa se tudi lahko v neprofitnih organizacijah, ki so bolj primerne za mlade, kot so npr. mladinski klubi oziroma centri.

Zelo pomembno je, da se ti prostori za mlade organizirajo z družbeno pomočjo širše skupnosti, posebej za srednješolsko in študentsko populacijo mladih pred vstopom na trg dela.

Ti klubi in centri se lahko financirajo iz nacionalnih, regionalnih in lokalnih javnih prihodkov in tudi mednarodnih (EU), prav tako pa tudi iz privatnih virov. Mladinski klubi in centri imajo velik pomen za sistematično vlaganje v mlade.

ALI IMAJO MLADI MOŽNOST ZABAVE V SVOJI OBČINI? ČE NE, ZAKAJ SE NE ORGANIZIRAJO, ALI ZAHTEVAJO KLUB ALI CENTER ZA MLADE? ALI OBSTAJAJO PROSTORSKI POGOJI ZA TO? NAVESTI VSE.

66

1. Sodelovanje mladih pri procesih političnega odločanja in Proračun za mlade

proračun za mlade V sliki Proračun za mlade so podatki za 2014 a v tabeli v Prilogu 3 so podatki za 2013 ko se je projekt začel.

67

Mali katalog za mlade 2 Javno zagovarjanje interesov mladih (kampanja)

70

2. Javno zagovarjanje interesov mladih (kampanja)

JAVNO ZAGOVARJANJE INTERESOV MLADIH (KAMPANJA) Javna zagovarjanja interesov se v sodobnih demokratičnih družbah štejejo za prizadevanja in aktivnosti, ki prispevajo k družbenim spremembam. Aktivni državljani predstavljajo eno temeljnih vrednosti sodobne demokracije. V množici informacij in sprememb, ki mo jim izpostavljeni v vsakodnevnem življenju, z aktivnim sodelovanjem kot državljani, tlakujemo pot k ustvarjanju boljših življenjskih pogojev, bolj pravični in bogati družbi. Naš vpliv ne preneha v trenutku glasovanja na političnih volitvah, temveč je vedno možen. Demokracija, država ali mesto v katerem živimo bodo "dobri", v tisti meri in smereh, v katerih so aktivni njihovi državljani. Odgovornost državljanov je, da sodelujejo v procesih političnega odločanja, ker odločitve, ki se sprejemajo v politični sferi, zadevajo vse nas.

Mlade se v dvajsetemu stoletju ni dolgo vključevalo v procese političnega odločanja, vendar so največkrat mladi in njihove ideje bili nosilci sprememb v družbi. Javne politike za mlade v prostorih razvitih demokracij, tako tudi EU, danes vključujejo predstavnike mladih v procesih sprejemanja političnih odločitev. Metoda posvetovanja z mladimi, ki se uporablja v javnih politikah EU, se imenuje "strukturirani dialog". Projekt Mladi v skupnosti brez meja je demokratični projekt mladih za mlade, v katerem se vsi udeleženci strukturiranega dialoga učijo kako voditi uspešen dialog.

Javno zagovarjanje interesov mladih je predpogoj za vzpostavitev dialoga in vključevanje mladih v sprejemanje političnih odločitev. Če so potrebe mladih jasno in javno artikulirane, mladi in družbena omrežja, ki podpirajo vprašanja zanimiva za mlade, lahko vplivajo na zadovoljevanje teh potreb, oziroma politične odločitve, ki zadevajo mlade.

Ravno znanje in veščine uspešnega javnega zagovarjanja interesov mladih so pomembni za izboljšanje življenja mladih. Mladi v glavnem pridobivajo izkušnje o javnem zagovarjanju v praksi, toda redki so tisti, ki imajo priložnost to prakso tudi pridobiti. Glede na to, da najbolj pogosto učijo na napakah, pogosto tudi odnehajo s javnim zagovarjanjem; redki so tisti, ki se aktivno ukvarjajo s tem delom. Večinoma so to mladi, ki so se priključili političnim strankam, ali mladi aktivisti v organizacijah civilne družbe. Ta projekt je zamišljen z željo, da se mladim pokaže, da lahko javno zagovarjajo vse tiste skupine, ki želijo izboljšati položaj mladih, da so to lahko tudi iniciative in družbena omrežja, ne samo velike in močne politične stranke; spremembe sprejemajo aktivni državljani. Ta Mali katalog za mlade je sestavljen z željo, da se ta proces naredi bolj dostopen mladim, da se mladi naučijo kako premagati težave, s katerimi se srečujejo pri vstopu v javno sfero delovanja ter okrepijo svoj položaj v družbi.

1. KAJ je javno zagovarJanje interESOV? Javno zastopanje se definira kot promocija določene ideje ali vpliv na politiko, finančne tokove in druge politično določene aktivnosti23 Javno zastopanje je govoriti glasno, opozarjati skupnost na pomembna vprašanja in usmerjanje oblikovalcev politike proti rešitvi. Javno zastopanje je delo s drugimi ljudmi in organizacijami na spremembah.24

23 Advocates for Youth, Advocacy 101, http://www.advocatesforyouth.org/storage/advfy/documents/ advocacykit.pdf 24 CEDPA, Cairo, Beijing and Beyond: A Handbook on Advocacy for Women Leaders

71 Javno zastopanje je akt ali proces podpore določeni temi, ali rešitvi problema. Kampanja javnega zastopanja je nabor usmerjenih aktivnosti pri podpori določene teme, ali rešitvi problema. Mi zastopamo izbrane teme ker hočemo: • graditi podporo za to temo ali rešitev problema • vplivati na druge, da jo podpirajo ali • poskušamo vplivati ali spreminjati zakone, ki vplivajo nanje.25 Javno zastopanje je proces, ki vključuje vrsto političnih akcij, ki jih izvajajo organizirani državljani, da bi transformirali razmerja moči. Namen javnega zagovarjanja so specifične politične spremembe, ki so uporabne za prebivalstvo, ki ga zadevajp. Te spremembe se lahko zgodijo v privatnem ali javnem sektorju.

Uspešno javno zagovarjanje se vodi po strateškem načrtu v razumnem časovnem obdobju.26 Javno zastopanje je sestavljeno iz različnih strategij, katerih cilj je vpliv na odločevalce na lokalni, regionalni, nacionalni in mednarodni ravni, zlasti ob upoštevanju: • kdo odloča – volitve, postavljanje in izbor odločevalca, svetovalca, direktorja, administrativnega osebja, itn.

• kaj se odloča – politike, zakoni, nacionalne prioritete, storitve, programi, institucije, proračuni, akti • kako se odloča – dostop državljanov do informacij in samega procesa, obseg konzultacij, odgovornost in dostopnost odločevalca državljanom in drugim zainteresiranim skupinam27 Obstajajo razlike med koncepti javnega zagovarjanja interesov, vendar so za vse ključni skupni elementi, ne glede na to za kateri koncept gre.

Vsako javno zagovarjanje interesov je: • zastopanje javnih interesov določene skupine v družbi ali družbe v celoti • strategija za spobujanje spremembe, ki bo prispevala k pravičnejšem in kakovostnejšem družbenem položaju te skupine • najupešneje je pri sistematičnem načrtovanju in vključitvi širše javnosti • ključno je identificirati publiko (javnost) in oblikovati jasno in razumljivo sporočilo za to publiko.

Javno zagovarjanje se razlikuje od ostalih konceptov/pristopov zagovarjanja, saj si vedno prizadeva k spremembi politike ali programa dostopnosti in uporabe javnih virov.

V nadaljevanju je shema potrebnih znanj in veščin, ki so nam potrebne preden se lotimo javnega zagovarjanja interesov mladih. Vsaka skupina za javno zagovarjanje mora vedeti kako funkcionira politični in demokratični sistem v katerem živi. Namen projekta Mladi v skupnosti brez meja je seznaniti mlade s strukturo družbenega sistema v katerem živijo, da bo rezultat, kot je to spoznavanje strukture javnih institucij, pristojnosti javnih institucij, spoznavanja demokratičnih procedur, ocene dejanske moči odgovornih oseb, poznavanja možnosti in meja vplivov, spodbuda za uspešno sodelovanje v procesih političnega odločanja.

25 International Planned Parenthood Federation, IPPF Advocacy Guide 26 The Arias Foundation - Costa Rica 27 InterAction: Women’s Advocacy Workshop materials

72

2. Javno zagovarjanje interesov mladih (kampanja)

Shema 1: Kaj moramo vedeti, da bi uspešno javno zagovarjali interese mladih?

pristojnost javnih institucij

struktura javnih institucij

skupina za javno zagovarjanje povezava postopkov

moč odgovornih oseb in zmožnosti meje vplivov

2. KoraKi pri javnem zastopanju/zagovarjanju – dinamika procesa javnega zagovarjanja

 Zbiranje podatkov in analiza informacij je osnovna naloga za vsak korak v procesu javnega zastopanja/zagovarjanja, od izbire pomembne teme, iskanja rešitve, iskanja somišljenikov, raziskovanja položajev politične publike, zbiranja sredstev, načrtovanja uporabe, spremljanja rezultatov in ocene uspeha.

V teku vseh naslednjih korakov je potrebno zbirati podatke in na podlagi podatkov redefinirati korake.

 Definiranje teme – zakaj sprožamo spremembo?

Proces javnega zastopanja se začne z opažanjem in definiranjem teme (eng. issue = pojmovni problem, sporno vprašanje, sporna točka, predmet spora), ki se nanaša na spremembo politike. Tema mora biti fokusirana in jasna, skupina ki sproža proces javnega zagovarjanja jo mora popolnoma sprejeti.

Definiranje teme odgovarja na vprašanje zakaj sprožamo spremembo, kar pomeni, da moramo vedeti vse o tej temi. Skupina, ki sproža zagovarjanje mora biti popolnoma prepričana, da bo zahtevana sprememba ugodna za ciljano skupino ali skupnost, na katero se nanaša.

 Postavljanje ciljev in nalog – Kaj sprožiti in kako bomo sprožili spremembo?

Cilj je splošna trditev (izjava) o tem kaj se srednjeročno ali dolgoročno hoče doseči, vizija spremembe, ali pričakovanih rezultatov.

Naloge opisujejo kratkoročne, določene, uresničljive in merljive dosežke, povezane s temo, ki bo prispevala k uresničitvi cilja. Kaj in kako?



Prepoznavanje in definiranje ciljane publike – na koga se obračamo, kdo je vključen v sprejemanje odločitve o spremembi? Če je rešitev problemov politična odločitev, v tem primeru se morajo upoštevati širša družbena omrežja oseb, ki vplivajo na oblikovalce politik, toda ne samo neposredni oblikovalci politik (župani in svetniki) - ključni odločevalci, ki imajo moč in avtoriteto za izvajanje želene spremembe politike glede določene teme, kot tudi tisti, ki na njih lahko vplivajo. Potrebujete vso podporo, ki jo lahko dobite. Imejte

73 v mislih druge organizacije civilne družbe, toda tudi tvorce politik, donatorje, javne osebnosti. Moramo jasno določiti na koga se pravzaprav obračamo.

 Razvijanje prepričljivega sporočila - kako se obračamo?

Sporočilo mora biti krojeno po interesih politične publike. Sporočilo mora argumentirano definirati problem zaradi katerega je sproženo javno zastopanje, ponuditi novo rešitev in sprožiti akcijo. Brez jasnega sporočila, vaše javno zagovarjanje nima nobene priložnosti za uspeh. Pomembno je oblikovati sporočilo z jezikom, ki je razumljiv oblikovalcem politik.

 Iskanje ustreznih kanalov komunikacije – na kateri način se obračamo?

Vsa poslana sporočila ne prihajajo do prejemnika po istih kanalih; pogosto je potrebno uporabljati več različnih komunikacijskih kanalov. Nekateri izmed njih so: konference za medije, objave v medijih, paket materialov s kratkimi pomembnimi informacijami, javna debata, konferenca za ustvarjalce politike, panel razprave, intervjuji, flyeri, virtualna družbena omrežja in drugi kanali komunikacije. Vsaka ciljna skupina ima komunikacijske kanale, ki so ji bližji, dostopnejši, ali na katere je navajena; zaradi tega je izjemno pomembno izbrati ustrezen kanal za prenos sporočila in, kar je najbolj pomembno, vpliv na ključne udeležence.

 Razširitev omrežja podpore – kdo je naš sodelavec in partner?

Nobena skupina v družbi ne more vplivati na spremembe v sami družbi, saj je izolirana od drugih. Redke so skupine, ali karizmatične osebe, ki imajo moč pridobitve legitimnosti brez podpore sodelavcev.

Zaradi tega je pomembno poiskati sodelavce z izgradnjo zavezništva z drugimi člani civilne družbe, političnih strank in institucij, oziroma skupin, posameznikov ali organizacij, ki imajo isto mnenje in voljo, da podprejo temo. Javno zagovarjanje je skupinski podvig in zaradi tega vstopamo v omrežja in koalicije.

 Zbiranje sredstev za uresničevanje zastavljenih ciljev: Čeprav so se mnoge družbene spremembe v večji meri zgodile zaradi predanosti posameznikov in manjših skupin, velike naložbe entuziastov, ki so vložili ure in ure osebnega prostovoljnega dela za splošno dobro, za aktiviranje skupnosti je pomembno mobiliziranje vseh razpoložljivih virov (znanje, veščine, denar, oprema, prostor, materiali, prostovoljci) nujnih za uresničevanje naloge.

 Strategijo javnega zastopanja/zagovarjanja je potrebno podrobno obdelati z izdelavo akcijskega načrta (kdo? kaj? kdaj? kje?)

Naša ideja ali zavest in volja po spremembi so lahko najpravičnejši, naše želje in potrebe so lahko upravičene in nujne, vendar ne bomo mogli vplivati na druge, v kolikor nimamo jasne vizije in misije, načrta kako uresničiti cilje javnega zagovarjanja. Jasna in pregledna predstavitev ovir in ugodnih situacij, ki so pred nami, predvidevanje vpliva na izide nepredvidenih dogodkov in kako se lahko s tem spopademo, so osnovni so predpogoji za uspeh. Načrti morajo biti fleksibilni kar zadeva časovno dinamiko in zastavljene naloge.

 Nadziranje in ocena uspešnosti (monitoring & evaluation) V toku vseh faz procesa javnega zastopanja/zagovarjanja je potrebno nadzirati in ocenjevati uspešnost, da bomo lahko spreminjali neugodne rezultate. Nenehno se moramo spraševati kaj bomo spremenili, kaj bo drugače po zaključku kampanje? Kako bomo vedeli, da se je situacija spremenila?

Vrstni red korakov je pogojen.

74

2. Javno zagovarjanje interesov mladih (kampanja)

2.1. Tema javnega zastopanja/zagovarjanja interesov mladih Zagovarjanje interesov neke skupine - mladih odpira prostor vstopanja v javno sfero in javno razpravo.

Ni vedno problem tisti, ki se nam osebno ali v našem bližnjem okolju zdi, da je problem – rabimo tudi perspektivo drugih. Zato je proces zbiranja podatkov ena najpomembnejših nalog. Sprašujemo se, ali smo zares definirali problem, na koga le-ta vpliva, kakšno škodo bi lahko povzročil drugim v skupnosti, kakšne reakcije bo izzval v javnosti.

Osnovna predpostavka za ukvarjanje s katerokoli temo javnega zastopanja je poznavanje zakonov, programov, politik, procedur, njihovo analiziranje ter utemeljeno kreiranje strategije vpliva. Moramo vedeti kaj je v skladu z zakonom, kakšno delovanje presega okvire institucionalnega delovanja. Temelj demokratičnega družbenega reda je delovanje v okviru pravne države, kar pomeni, da je pravna regulacija osnova vsakega delovanja. Vendar pa demokracija pozna tudi zunaj institucionalno delovanje, ki je v nekaterih primerih upravičeno, kot je institut državljanske neposlušnosti. Vpliv velikih družbenih gibanj na družbene spremembe, še posebej v 20. stoletju je zaznamoval pozitivne spremembe v pravni regulaciji, od državne do mednarodne ravni, kot so to posledica boja za človeške pravice, pravice žensk ali boja za varstvo okolja.

Osnovna načela in orodja, s katerimi se regulira in omogoča javno zagovarjanje, so definirana v ustavah držav, mednarodnih pravnih dokumentih in nacionalnih zakonih.

Zakonski okvir, ki omogoča javno zastopanje, oziroma neposredno sodelovanje državljanov v procesih sprejemanja odločitev: • ustave • Zakon o lokalni samoupravi, Zakon o pravici dostopa do informacij • Zakon o nasvetih mladih, Zakon o mladih • Zakon o združenjih, razni drugi zakonski in podzakonski akti • statuti občin in mest ali županij • mednarodni akti (dokumenti, konvencije in drugi), ki so jih naše države podpisale.

Večina držav EU priznava državljanske iniciative, zbor državljanov in referendum, pravico do mirnih protestov, pravico do stavke in drugo.

1. Državljanske iniciative - državljani imajo pravico (definirano je število podpisov za predloge) predstavniškim organom enot lokalne samouprave predlagati sprejemanje aktov, s katerimi se bo uredilo določeno vprašanje iz izvirnega delokroga, spremembo statuta ali drugih aktov in razpis referenduma v skladu z zakonom in statutom. S statutom enote lokalne samouprave se določa število podpisov državljanov, potrebno za veljavno sprožanje državljanske iniciative, ki ne sme biti manjše od določenega odstotka volivcev. Vsaka država ima svoje specifične modele glede na število podpisov, čas in temo.

2. Zbor državljanov se sklicuje za mestne odbore, ali podobne manjše organizacijske enote na območju enote lokalne samouprave in je določen s statutom. Zbor državljanov razpravlja in daje predloge o vprašanjih iz pristojnosti organov enote lokalne samouprave. Zbor državljanov z večino glasov prisotnih sprejema zahteve in predloge in jih pošilja svetu ali posameznim organom in službam enote lokalne samouprave. Organi in službe enote lokalne samouprave so dolžni, v roku določenega števila dni od prirejanja zbora državljanov, obravnavati zahteve in predloge državljanov in o njih zavzeti stališče, oziroma sprejeti ustrezno odločitev, ali ukrep in o tem obvestiti državljane.

3. Referendum - razpis referenduma, kot oblika neposredne demokracije, je pravica državljanov, da sodelujejo v sprejemanju političnih odločitev. Mesta so dolžna razpisati referendum o vprašanjih iz delokroga dela. Odločitev je z referendumom sprejeta, če se je za njo izjasnila večina državljanov, ki je glasovala, pod pogojem, da je glasovala več kot polovica skupnega števila državljanov.

4. Državljani lahko sodelujejo pri odločanju o javnih poslih.

Pravica državljanov, da se obračajo na organe državne oblasti, kot tudi na organe lokalnih oblasti, je splošna individualna pravica državljanov, ki jo uresničujejo z vložitvijo peticij, zahtev, iniciativ in prošenj organom oblasti, kot tudi z izražanjem kritik na njihov delo. To je demokratska pravica prek katere državljani lahko vplivajo na delo organov javne oblasti in uresničujejo demokratsko

75 javnomnenjsko kontrolo nad njihovim delom. Ta pravica je zagotovljena z Ustavo. Pravica do peticije in obračanje na organe državne/lokalne oblasti so individualne pravice. Lahko jih uporablja vsak posameznik. Ta pravica se lahko uporablja tudi kot kolektivna pravica. Toda, narodna (državljanska) iniciativa je kolektivna pravica, ki je posameznik ne more uporabljati. Pogoj, ki ga je potrebno izpolniti, da bi državljani lahko uporabljali pravico do iniciative, se povezuje z določenim številom državljanov (predpisano v Ustavi, ali zakonu), ki takšno iniciativo mora podpirati. Pravo obračanja na državne organe, čeprav izključuje možnost sprožanja zakonodajnega postopka, nima za posledico obvezno sprožanje zakonodajnega ali ustavotvornega postopka.

2.1.1. Zbiranje podatkov Za uspešno zbiranje realističnih in ustreznih podatkov, ki se nanašajo na temo, ki jo hočemo javno zagovarjati, moramo zastaviti nekoliko kriterijev za izbiro ciljev javnega zagovarjanja, ki nam bodo pomagali "držati konce v rokah". Nekateri izmed njih so: 1. Ali so cilji/namere dosegljivi? Ali so dosegljivi ne glede na sestavo organov političnega odločanja?

Ali se bo tudi vladajoča stranka/koalicija strank in opozicija strinjala z našim ciljem? Čim več oseb posamezno in skupinsko sodeluje in razume naš problem, se načeloma strinja z našim problemom, večja je verjetnost da bomo uspeli.

2. Ali bo naše cilje/namere podpiralo več ljudi, ne samo tisti, ki neposredno sodelujejo v procesih političnega odločanja? Ali so tudi drugi že spoznali naš problem, ali so tudi drugi zaskrbljeni za posledice problema, ki ga hočemo rešiti?

3. Ali bodo naše cilje podprle organizacije civilne družbe, neprofitni sektor? Ali jih bo razumel profitni sektor? Ali imamo zaveznike, ki so pripravljeni zagovarjati naš problem, ki so se pripravljeni zavzeti za naše cilje?

4. Ali so naši cilji/namere razumljivi vsem? Osebe in skupine od katerih zahtevamo spremembo imajo različno sociokulturno poreklo, imajo različno raven človeškega in socialnega kapitala. Če nas ne razumejo, najbolj pogosto bodo proti ali bodo vzdržani!

5. Ali že imamo narejeno analizo in/ali imamo že podatke o tem katere so vse posledice nastale zaradi nereševanja našega problema? Ali imamo podatke o tem, ali bo doseganje naših ciljev vplivalo na problem, izboljšalo situacijo, izboljšalo življenje v skupnosti ali družbi? Ali imamo primere dobre prakse drugih, ki so imeli isti problem?

6. Kateri viri so nam potrebni za uresničenje naših ciljev/namer? Ali bomo uspeli zbrati dovolj sredstev za uresničenje? Za vsak cilj je potrebno narediti seznam potrebnih virov, ki so potrebni za uresničenje ciljev - finančnih, človeških, medijskih, časovnih, prostornih… Če nimamo dovolj oseb, ki bodo zagovarjale in opravljale dogovorjene naloge, ki poznajo potencialne sodelavce, tudi najdražja kampanj ali zagovarjanje lahko propade. Če imamo osebe, nimamo pa sredstev, težko bomo uspeli. Uspeh javnega zagovarjanja ni odvisen samo od volje oblikovalcev politik, odvisen je tudi od nas!

7. Ali lahko jasno in točno identificiramo oblikovalce politik? Moramo vedeti kdo vse lahko vpliva na formalne oblikovalce politik, komu oni verjamejo, v katerem jeziku (diskurzu) govorijo. Svetniki, člani odborov, župani ustvarjajo mnenje in sprejemajo odločitve na podlagi številnih faktorjev celo tudi samovoljni diktatorji sprejemajo odločitve na podlagi nekaterih predpostavk in kriterijev, bodisi da izhajajo iz značilnosti osebnosti ali informacij, ki jih dosegajo. Vedno je pomembno vedeti kdo je naš sodelavec, kdo lahko vpliva v našem imenu, če mi ne moremo direktno!

8. Ali smo jasno določili časovni rok za uresničenje naših ciljev? Namen našega zagovarjanja in vsi cilji morajo biti časovni omejeni. Splošni cilji javnega zagovarjanja so dolgoročni, saj je vsaka sprememba dolgoročna. Razen dolgoročnih, moramo imeti tudi kratkoročne cilje, ki nas bodo vodili v spremembo. Če ne moremo uresničiti kratkoročnih ciljev, ne bomo mogli niti dolgoročnih.

2.1.2. Kaj je tema javnega zastopanja/zagovarjanja? Kaj so naši cilji in naloge?

Tema javnega zastopanja je problem ali situacija, ki zahteva politično rešitev oz. spremembo določene politike, institucionalno ali individualno akcijo tistih, ki predstavljajo.

76

2. Javno zagovarjanje interesov mladih (kampanja)

Teme so lahko raznovrstne: varnost v prometu, javni prevoz, diskriminacija mladih, nezaposlenost, kršitve človeških pravic, povečanje kriminalnih dejanj pri mladih, korupcijska delovanja pri zaposlovanju, povečanje števila mladih odvisnikov, uničenje življenjskega okolja, položaj združenj mladih in za mlade, pomanjkanje mladinskega centra, prometna nepovezanost in nedostopnost institucij za mlade, nespoštovanje demokratičnih procedur, pomanjkanje kriterijev pri sprejemanju odločitev, ki se nanašajo na uresničevanje posameznih pravic in drugo. Teme je potrebno izbrati glede na zanesljive informacije.

Tako kot javne politike morajo biti načrtovane na podlagi podatkov, pridobljenih v raziskavah potreb državljanov (evidence-based policy), tako tudi zagovarjanje interesov mladih mora imeti oporišče v dejanskem in preverjenem problemu.

Ključni udeleženci na področju javnega zagovarjanja interesov mladih so organizirane oblike delovanja mladih, kot so združenja mladih in za mlade, svet mladih, nacionalnih in mednarodnih organizacij mladih, podmladkov političnih strank in verskih organizacij. Pomembna vloga sveta mladih je tudi, da zbira podatke o problemih mladih, da lahko zagovarjajo interese mladih, biti posrednik med mladimi in oblikovalcev politik ter vplivati na sprejemanje političnih odločitev, ki se nanašajo na mlade. To vlogo lahko ima tudi katerakoli organizacija civilne družbe ali iniciativa, ki se ukvarja s problemi in programi za mlade.

2.1.3. Kako bomo vedeli, da je tema resnična?

Zbirali bomo podatke uradnih statistik, poročil pristojnih institucij, intervjuvali odgovorne in strokovne osebe, organizirali izpraševanje državljanov (mladih), organizirali javne tribune s temami, za katere se zanimajo mladi, vključili predstavnike različnih skupin iz populacije mladih, organizirali spletne ankete mladih in podobno. Po analizi vseh virov podatkov o temi, bomo ocenjevali na koga se pravzaprav nanaša problem, ki smo ga opazili, katera skupina mladih bo zadovoljila svoje potrebe, ki pa bo po vsej verjetnosti v slabšem položaju, ali bo prikrajšana za nekatere pravice zaradi spremembe, ki jo zagovarjamo. Mladi so izjemno heterogena skupina, znotraj katere obstajajo kategorije mladih z zelo različnimi lastnostmi in zahtevami, kar še posebej prihaja v ospredje in otežkoča ustvarjanje javnih politik za mlade, saj so mladi skupine različnih religijskih, ideoloških, izobraževalnih, socialnih in drugih lastnosti, kot npr. srednješolcev, študentov, mladih z manjšimi možnostmi, mladih družin in dr.

2.2. Cilji javnega zagovarjanja Če smo sigurni, da smo določili ustrezno, realno temo javnega zagovarjanja, potem se bomo posvetili določanju ciljev. Cilji morajo biti realni in uresničljivi. Sposobnost analitičnega in kritičnega razmišljanja o stvarnosti, vpogled v kompleksnost družbenega okolja v katerem se problem nahaja, dimenzije problema, medsebojna povezanost z drugimi problemi in, kar je najbolj pomembno, iznajdba rešitve, in to politično sprejemljive rešitve, je najzahtevnejši del ustvarjanja te priprave. Kakovost angažiranja v tem področju bo imela pomemben vpliv na uspeh naslednjih korakov. Ti elementi so temelj učinkovitega javnega zastopanja. Brez jasne teme in dobro definiranega cilja, bodo ostali koraki izgubili fokus.

Pogost vzrok težav v javnem zastopanju je preambiciozno premišljevanje o možni politični rešitvi, ki bi ublažila, ali eliminirala zaznani problem. Da bi pravilno usmerili svoje zahteve, je potrebno raziskati vzroke problema, obstoječe zakonske rešitve, uredbe in odločitve, ki so v rabi. Možno je, da že obstaja akt, s katerim se rešuje problem, vendar se ne uporablja, ali obstaja vir, vendar se ne uporablja in podobno. Obstaja nekoliko možnih situacij: • noben se ne ukvarja s problemom in nima jasne politike glede problema; npr. ne obstaja prostor za mlade in nobena skupina ne išče prostor za mlade; mladi so prepuščeni sami sebi • obstoječa politika je neustrezna, zastarela ali restriktivna; ni upoštevala dejanske potrebe mladih; npr. obstaja prostor za mlade, vendar ni primeren za mlade, mladi ga ne uporabljajo, ker niso bili vključeni v izbiro in načrtovanje • obstaja dobra rešitev, vendar je noben ne uporablja; obstaja vir, npr. prostor v lastništvu mesta, ki je primeren za mlade, toda ni namenjen mladim, ni v funkciji mladih.

Potrebno je raziskati tudi kdo je direktno pristojen, na kateri ravni se sprejemajo odločitve v zvezi s temo (lokalna ali državna uprava, lokalna oblast, vlada, ministrstvo, skupščina, itn). Pri iskanju ustrezne rešitve zaznanega problema, boste mogoče prepoznali, da se spremembe lahko dosežejo tudi z drugačnim dostopom, ne samo z javnih zastopanjem.

77 Organizacije civilne družbe, svetovalni organi, kot je svet mladih in druge organizacije, katera dejavnost je usmerjena na mlade, se morajo ukvarjati s temami, ki so v skladu z njihovo misijo in/ali področjem delovanja ter odražati probleme uporabnikov in skupnosti, v kateri delujejo. Ni možno naenkrat rešiti vsa sporna vprašanja; zato je raziskava teme in določanje obsega problema najpomembnejši korak.

Nekateri problemi se ne morejo rešiti v enem koraku, temveč je potrebno načrtovati korake in rešitve, ki bodo pripeljale do končnega cilja in družbenih sprememb.

Javno zagovarjanje je dinamični proces prizadevanja in preizkušanja, učenja in mreženja, javni proces, s katerim spreminjamo stvarnost. V nadaljevanju je Shema 2, "tehtanje" ciljev, elementov, faktorjev in ovir v javnem zagovarjanju.

škoda za nekatere skupine

moč nekaterih brez podpore, konflikta

koristi za skupnost

enako razmerje moči podpora šire javnosti, moč skupnosti povezava, solidarnost

Shema 2: "Tehtanje" ciljev, elementov, faktorjev in mej pri javnemu zagovarjanju Osnovna vprašanja, ki jih sprašujemo, so naslednja: 1. Ali bo tema javnega zagovarjanja (kampanje) povečati kakovost življenja državljanov (mladih) v skupnosti?

2. Ali bo dalo državljanom (mladim) občutek lastne moči? Ali bo posledica povezovanje, ne pa ustvarjanje razdora v skupnosti?

3. Ali bo spremenilo ali vplivavo na odnose moči v skupnosti?

4. Ali bo koristna? Ali bodo gradili lokalne zmogljivosti in vplivali na ustvarjanje kakovostnejšega življenja v skupnosti?

5. Ali bo vidna? Ali je jasna vsem?

6. Ali bo dobila iskreno podporo vseh vključenih in širšo podporo v skupnosti?

7. Ali bo atraktivna v medijih? Katerih? Ali bo atraktivna donatorjem in podpornikom?

8. Ali je v skladu z vrednostmi družbenega omrežja (ali organizacije) ali skupine, ki jo zagovarjate? Ali je v skladu z vašimi lastnimi vrednostmi?

9. Kakšen je časovni rok za uresničenje ciljev?

2.3. Ciljna publika ali skupine Prepoznavanje in definiranje ciljne publike – na koga se obračamo, kdo je vključen v sprejemanje odločitve, ki bo predstavljala spremembo? Če je rešitev problemov politična odločitev, potem morate upoštevati širše družbeno omrežje oseb, ki vplivajo na oblikovalce politik, ne pa samo neposredne oblikovalce politik (župane in svetnike) - ključne odločevalce, ki imajo moč in avtoriteto, da izvedejo želeno spremembo politike za določeno temo, kot tudi tiste, ki lahko nanje vplivajo. Potrebujete vso podporo, ki jo lahko dobite. Imejte v mislih druge organizacije civilne družbe, toda tudi tvorce politik, donatorje, javne osebnosti. Moramo jasno določiti na koga se pravzaprav obračamo.

78

2. Javno zagovarjanje interesov mladih (kampanja)

Pogoj za uspešno ukvarjanje z reševanjem problemov v skupnosti ali družbenem okolju je tudi strokovna usposobljenost organizacij civilne družbe, ali drugih družbenih organov, njihova stabilnost, status, funkcioniranje v okviru jasno definiranega institucionalnega okvira, tako na nacionalni ravni, kot tudi v okviru lokalne skupnosti.

ZAPOMNIMO SI:

POMEMBNO NAM JE JASNO DOLOČITI VSE POSAMEZNIKE IN SKUPINE NA KATERE HOČEMO VPLIVATI. NA CELO MESTO, DRŽAVO IN SVET NE MOREMO, VENDAR PA NA OKOLJE V KATEREM ŽIVIMO LAHKO VPLIVAMO, IN SO NAM ZATO pomembni tisti, ki sprejemajo POLITIČnE ODločitve, sodelavci IN PARTNERjI, KOT tudi tisti, NA katere SE TA SPREMEMBA nanaša! pogosto se nam zdi, DA velja rek noben ni PREROK V SVOji vasi! pogosto POsamezniki IN SKUPINE IMAJo VEčjo MOČ NA MEZORavni IN MAKRORAvni, kot NA MIKRORAvni, V lastnem okolju. toda, DRUžbeno okolje V katerem ŽIVIMO je najpomembnejšE ZA SKUPINO, KATERE INTERESE ZAGOVARJAMO! Naslednji tablični prikaz poskuša jedrnato prikazati ciklus povezanih elementov in udeležencev, vključenih v javno zagovarjanje.

Različne vrste javnega delovanja

Kdo so akterji?

Kaj se spreminja?

(NALOGA) CILJI

Ciljna Publika

Javno zastopanje, zagovarjanje

OCD (NGO), raziskovalni instituti, odločevalci, voditelji, politike, uporaba univerze, politike, akti in praksa, ustvarjalci politik, združenja programi javnih potreb ljudje na položaju/ki mladih, imajo vpliv (proračun) iniciative mladih, mladinski svet

Informiranje, izobraževanje in komunikacija (IOK)

ponudniki storitev v najširšem smislu

zavest in obnašanje

skupine določene starosti, spola, prebivalci nekega geografskega področja – državljani, mladi in njihove družine, mladi umetniki, študentje...

Mobilizacija skupnosti

člani skupnosti in organizacij (mladi);

zmogljivosti skupnosti (identificiranje problemov in ukvarjanje z lastnimi problemi)

PR (odnosi z javnostjo)

komercialne institucije; NGO, institucije, mladinski svet

izboljšati podobo mladih, občutljivost za probleme mladih, popularnost, vidnost mladih

člani/ce skupnosti

javnost

Ali je usmerjeno pretežno na vplivne osebe, Tipični indikatori uspeha oblikovalce politik?

da

politike za mlade, njihova uporaba, zakoni in prakse, ki prispevajo k izboljšanju položaja NGO sektorja (sprejeti, ukinjeni, spremenjeni, dopolnjeni); odločitve v skladu s potrebami mladih, zadovoljevanje potreb mladih;

ne, vendar bi lahko bilo!

odstotek ljudi, ki spoznavajo delo NGO sektorja, ki se aktivno vključujejo, sprememba stališča do NGO-jev, sprememba obnašanja mladih...

ne, vendar bi lahko bilo!

rešeni problemi v skupnosti; več ljudi se udeležuje sestankov v skupnosti, zadovoljstvo z življenjem v skupnosti…

ne, vendar bi lahko bilo!

izboljšana percepcija o populaciji mladih, političnih strankah, voditeljih, politično izbranih zastopnikih v javnosti; zmaga na volitvah, vključenost mladih v svetovalne organe...

79

2.4. VIRI za javno zagovarjanje (kampanjO, peticijO, lobiranje, itn.)

Pomembno je jasno vedeti s kakšnimi viri razpolagamo, ki jih potrebujemo in kako jih bomo naredili dostopne, če jih rabimo za uresničevanje ciljev javnega zagovarjanja.

2.4.1. Organizacijski viri Ne moremo biti javni zagovorniki sami, z opiranjem na lastne vire. Za izvedbo javnega zagovarjanja, kot tudi kampanje, se moramo opirati na druge in vire, ki jih lahko drugi vnesejo v našo kampanjo.

Zato se moramo spraševati kaj nam je zares dostopno in kaj ni, da lahko organiziramo aktivnosti, ki jih imenujemo javno zagovarjanje. Moramo se spraševati: Kakšne organizacijske vire potrebujemo (prostor, oprema, vozila, itn.)? Koliko organizacijskih zmogljivosti že imamo in koliko obstoječih zmogljivosti bo priskrbela kampanja? Katere vire moramo šele zagotoviti?

2.4.2. Človeški viri Razen materialnih virov, najbolj pomemben kapital, ki ga moramo imeti, je tisti človeški. Vprašanja, ki si jih moramo zastaviti so: Kdo bo vključen v izvedbo kampanje? Kakšne veščine potrebujejo nosilci kampanje? Kakšne veščine in znanje rabijo osebe, ki še niso del tima, ki pripravlja kampanjo?

2.4.3. Finančni viri Večina aktivnosti javnega zagovarjanja se začne z velikim entuzijazmom, lastnimi viri, pri tem pa računamo, da je dovolj uporabljati tiste, ki so nam dostopni, od oseb do novih medijev (Facebook strani, letakov in pisem, ki jih lahko tiskamo sami), vendar moramo računati, da nekateri člani skupin za javno zagovarjanje ne bodo imeli možnosti sodelovanja, zaradi pomanjkanja finančnih virov in da bo za doseganje do nekaterih ciljnih skupin potrebno vložiti tudi finančna sredstva. Zbiranje in načrtovanje finančne podpore za izvedbo kampanje, ali katerekoli oblike javnega zagovarjanja je več od samega denarja, ali materialnih donacij – to je obenem tudi samo zagovarjanje. Vsi donatorji, ki sodelujejo v financiranju kampanj na ta način postajajo podporniki naših idej in/ali vsaj deloma gledajo vrednost vašega podviga, bodisi zaradi lastnih interesov, bodisi zaradi skupnega dobra. Zato se moramo spraševati na koga lahko računamo in moramo vedeti: Koliko sredstev potrebujemo? Kje jih lahko dobimo? Koliko lahko zberemo od ljudi, ki nas podpirajo? Koliko lahko vzamemo iz lastnih finančnih virov?

2.4.4. Organizacije, katera dejavnosti so javne in blizu naše teme javnega zagovarjanja Javne institucije ne morajo imeti popolnoma različnih ciljev delovanja od vaših. Zato je koristno uporabljati vse dokumente, poročila in podatke takšnih organizacij, ker boste imeli široko ponudbo argumentov, podatkov, vendar pa boste obenem spoznali tudi jezik (diskurz) organizacij, ki izvajajo ali sprejemajo politične odločitve. Takšne organizacije so: • • • •

predstavniški ali izvršni organi organi javne uprave (ministrstva, agencije, lokalne in regionalne uprave) izvršni organi uprave, kot so to centri za socialno delo, ali davčne uprave javne ustanove.

2.4.5. Razširitev družbenega omrežja podpore – kdo je naš sodelavec in partner?

Da bi uspešno opravili javno zagovarjanje, se moramo spraševati kdo nam lahko pomaga, katere organizacije in skupine se ukvarjajo z istimi temami, celo tudi tiste, ki niso naši naravni zavezniki.

Iskanje sodelavcev, z izgradnjo zavezništva z drugimi člani civilne družbe, daje legitimnost našemu

80

2. Javno zagovarjanje interesov mladih (kampanja)

podvigu. Institucije, skupine, posamezniki ali organizacije, ki imajo isto mnenje in voljo podpreti temo so ključni za mobilizacijo večjega števila udeležencev, ki lahko vplivajo na končni izid – spremembo političnih odločitev.

Javno zagovarjanje je skupni podvig in zaradi tega vstopamo v omrežja in koalicije.

Kaj so družbena omrežja?

Družbena omrežja kot pojem označujejo strukturo in pomen družbenih interakcij, ki jih kot posamezniki imamo z drugimi posamezniki. Vsak posameznik pripada različnem družbenem omrežju, ki je lahko formalno ali neformalno, javno ali tajno. Lahko je osebno ali profesionalno, začasno ali trajno. Lahko vključuje družinske člane, šolske prijatelje, člane iste verske institucije, člane nekega združenja državljanov, nekega organi itn. Člani družbenega omrežja imajo najmanj eno skupno lastnost z drugimi člani omrežja, bodisi da gre za lastnosti, kot so starost, spol, skupno šolanje, poklic, verska pripadnost, politična opredeljenosti, hobi ali podobno. Ključne so za olajšanje dosežkov določene skupine ali posameznika. Vsi nekoga poznamo, ali smo več ali manj pristni z nekom.

Včasih družbena omrežja postajajo jedra skupine za podvzemanje, ali podpiranje nekega specifičnega interesa, ali aktivnosti. Mobilizacija omrežij za doseganje političnih ciljev, čigar člani niso samo člani političnih strank, je lahko močnejša kot mobilizacija samih političnih omrežij. Družbena omrežja za javno zagovarjanje so koristna in močna sredstva za doseganje skupnih ciljev. Družbena omrežja za javno zagovarjanje so učinkovita, ker zagovarjajo strukturo, ki dovoljuje organizacijam in posameznikom, da sodelujejo in delijo znanja in vire pri svojem vplivu na politiko.

Da bi bili uspešni zagovorniki v javnosti, morajo člani omrežja razviti veščine, ki jim omogočajo, da se spuščajo v dialog z odločevalci na vseh ravneh. Učinkovita omrežja so dobro organizirana, razvijajo identiteto ekipe, delujejo po dogovorjenih normah in procedurah, gradijo sisteme in strukture za sprejemanje odločitev in komunikacijo, uporabljajo veščine vsakega člana in vse vire za svojo maksimalno korist.

Pomembno se je zavedati moči družbenih omrežij, še posebej kadar strukturiramo omrežje za javno zagovarjanje. Obstaja razlika med mobiliziranjem družbenih omrežij za javno zagovarjanje in tistih, ki se uporabljajo za doseganje osebnih ciljev. Takšna omrežja podpirajo pojav amoralnega familiarizma, pojava, ki je značilen bodisi za politično, bodisi za civilno in ekonomsko sfero. Takšna omrežja so zaprta omrežja in prinašajo spremembe in "koristi" samo članom teh omrežij, za razliko od družbenih omrežij za javno zagovarjanje, ki prinašajo spremembe in "korist" celotni družbi.

Omrežja amoralnega familiarizma se nanašajo na olajšanje dosežkov članom družine, sorodnikom in/ali bližnjim osebam s pozicijami moči in ne drugim (pojem, ki se uporablja v žargonu, "preko vez"). Omrežja za javno zagovarjanje prinašajo koristi in spremembe širši populaciji, odvisno od tega, čigave interese zagovarjajo.

2.4.6. Kako bomo oblikovali in vzdrževali družbeno omrežje za javno zagovarjanje?

Potem ko smo jasno določili naš problem, na koga se nanaša, kdo so naše ciljne skupine, moramo jasno določiti kdo bo vse vstopil v naše družbeno omrežje. Redkokdaj posameznik lahko sam zagovarja javne interese. Rabimo somišljenike in sodelavce. Odvisno od problema, se bomo spraševali kdo vse lahko podpre naš problem.

1. Zaradi tega je v prvi fazi potrebno: • določiti jasen namen ali misijo • vključiti posameznike in organizacije, ki delijo to misijo • izgraditi vztrajnost pri vključitvi novih udeležencev in sodelovanju.

81 Ko nam je popolnoma jasno kaj hočemo, moramo naše omrežje vzdrževati in obnavljati. Čim več oseb je vključeno, večja je verjetnost, da se bomo soočili z organizacijskimi problemi, kot so to problemi, ki se nanašajo na način komunikacije, kako razdeliti vloge v zagovarjanju in podobno.

Zato je potrebno: • definirati jasne in specializirane vloge • ustanoviti ohlapno in fluidno organizacijsko strukturo; možnost sprememb vlog in obveznost mora biti fleksibilna, člani omrežja morajo imeti možnost narediti največ kar lahko zmorejo; vertikalne hierarhične strukture ne gradijo dobrega omrežja • sestaviti seznam veščin, vključno z veščinami/znanjem individualnih članov (človeški kapital) in institucionalnih virov (materialni viri kot je to telefaks, internet, prostor za srečevanje, itn.).

2. Nikoli ne naložite samo eni osebi vodilne funkcije V tem primeru prihaja do utrujenosti, padca navdušenja, tako da obstaja verjetnost da omrežje postane neučinkovito. Zato je potrebno podeliti vodilne funkcije (oz. ustanoviti rotacijski koordinacijski odbor).

Razdelite odgovornosti na vse člane, da zmanjšate količino dela in se izognete zasičenju. Promovirajte skupno načrtovanje in odločanje.

3. Zastavite si realistične cilje Kadar je verjetnost, da se cilji uresničijo majhna, ni skupnih ciljev, obstoj družbenega omrežja nima smisla. Člane omrežja drži skupaj verjetnost uspeha. Razširjajte zaupanje in sodelovanje med člani.

•

ohranjajte motiviranost članov, s priznavanjem njihovega prispevka

•

prirejajte sestanke in hranite dokumentacijo

•

zbirajte se samo kadar je to potrebno, postavite točno določen dnevni red, pravočasno obvestite članstvo. Spoštujte dnevni red, sestanki morajo biti kratki, končujte jih pravočasno. Ne izogibajte se težkim vprašanjem, ki so lahko pojavijo in o katerih mogoče prej niste mislili, razpravljajte o njih na sestankih. Rotirajte vlogo voditelja sestankov.

Vodite seznam prisotnih, pišite in delite povzetke s sestanka. Dokumentirajte odločitve, prispevke, premike, uspehe in neuspehe. Uporabljajte veščine članov in s tem omogočite omrežju, da pride do konsenza ter rešujte spore. Ne pozabite, ne gre za vas, ali za kateregakoli člana – vaše omrežje je tukaj, da lahko zagovarjate interese skupine, na katero se nanaša problem, ki ga zagovarjate.

KAJ SO koalicije?

Koalicija je zveza več organizacij različne oblike (organizacije civilne družbe, javne ustanove, politične stranke in dr. ). Cilj združevanja je skupno javno zagovarjanje. Vse organizacije si prizadevajo za ohranitev svoje avtonomije, zaradi lahkega in hitrega izhoda iz koalicije, v primeru neuspeha, ali zaradi izstopanja zaradi pripisovanja zaslug za uspeh.

Koalicije so močnejše kadar so člani bolj avtonomni in predstavljajo različna področja. Čim manjša je formalizacija odnosov, tem bolj uspešna bo koalicija. Kontinuirana in transparentna izmenjava informacij med člani koalicije, jasna in enostavna pravila in procedure bodo zagotovili, da vsaka organizacija ima svoje mesto, s tem pa tudi zasluge. Razumevanje med člani, norme, ki ste jih skupaj sprejeli, skupni nastopi pred mediji, jasne in enostavne procedure sprejemanja odločitev bodo vodili v uspešno vzdrževano koalicijo, s tem pa bomo tudi dosegli uresničenje ciljev mreženja.

Razen koalicij, obstajajo tudi drugi modeli skupnega delovanja, kot je to kooperacija (krajše in bolj neformalno združevanje), zveze (formalno združevanje in povezovanje organizacij), koordinacija (nekoliko bolj formalno razmerje, ki bo odprlo komunikacijske kanale), partnerstva (združevanje zaradi skupne naložbe financ in drugih virov), delovne skupine (omrežja avtonomnih organov, s katerimi se združujejo osebe in organizacije, zaradi izvrševanja določene naloge) in dr.

82

2. Javno zagovarjanje interesov mladih (kampanja)

Ponovimo

DRUŽBENA omrežja za javno zagovarjanje so skupine organizacij in posameznikOV, ki SKUPAJ DELAJO na SPREMEMBAH v politiKi, zakonu ali programiH za določeno področje interesov.

Javno zagovarjanje je skupEK ciljnih akcij, usmerjenih na OBLIKOVALCE POLITIK, zaradi zagovarJanja določenega političNega vprašanja in posledične SPREMEmbe stanja v družbi.

Katera vprašanja (problemi) so politična vprašanja? Nekateri bodo rekli da to so vsa vprašanja, ki se nanašajo na javno zastopanje interesov, nekateri pa, da so to samo določena. Formalne norme, kot je to zakon in drugi akti formulacij so politične volje, ki niso nujno v skladu s potrebami in voljo državljanov, navkljub demokratičnemu sistemu odločanja. Zato vsi demokratični sistemi zagovarjajo procese in protokole za kontrolo in korekcijo političnih odločitev, kot tudi tiste, ki omogočajo sodelovanje državljanov v političnem odločanju. Javno zagovarjanje interesov je eden izmed načinov sodelovanja v procesih političnega odločanja.

Metoda posvetovanja, ki se uporablja v EU javnih politikah za mlade, poimenovana strukturirani dialog, je ena izmed metod svetovanja z zainteresiranimi skupinami, mladimi.

Obstaja nekoliko tipov zagovarjanja:

Zastopanje Mobilizacija Krepitev 2.5. Metode in ORODJA javnega zagovarjanja Razen omenjenih procedur, s katerimi se državljani lahko vključujejo v procese sprejemanja političnih odločitev, skupine za javno zagovarjanje uporabljajo tudi različna orodja javnega zagovarjanja. Najbolj pogosta so kampanje in lobiranje.

Zakaj jih uporabljamo?

Rezultati kampanje, ali lobiranja bi morali dvigniti javno zavest o temah/problemih, ki jih javno zagovarjate. Cilj teh metod je vplivati na javnost, ki je lahko popolnoma neobveščena, nezadostno poučena ali pa popolnoma napačno "poučena". Razen tega, javno mnenje, kot tudi ciljne skupine, oziroma javnosti na katere se obračate, so lahko pogosto tudi pod vplivom predsodkov ter jim na ta način nasprotujete, in/ali odločitve in stališča oblikujejo stereotipi in jih z javnim zagovarjanjem oporekate.

Kampanja je ORODJE in / ali tehnika s katero se zagovarjajo javni interesi. Obstajajo tudi druga institucionalna orodja, kot so to peticija, demonstracija (protesti), sodelovanje v javnih razpravah, pomembnih za zainteresirano javnost, državljanske neposlušnosti in dr. Obstajajo tudi neinstitucionalne metode, kot je to sabotaža neprijavljenih protestov, hakiranja, kraje dokumentov, izdaje skrivnosti in podobno. Te metode so zakonsko prepovedane, vendar v določenih primerih njihova kršitev prinaša spremembo.

NAJBOLJ POGOSTO UPORABLJANA ORODJA ali obliKE delovanja v kampanji so: • • • • • •

anketno izpraševanje, intervjuji brošure, letaki, publikacije, pošiljanje pisem javni sestanki, tribune, predavanja o določenih temah, neformalno šolanje organizacija raznih dogodkov, kot so tisti z znanimi govorniki, razpisi, športne aktivnosti, karnevalski sprevodi s sporočili, kreativne simbolične akcije blokade poti, protestni shodi, gladovne stavke, napisi na javnih institucijah komunikacija z mediji (intervjuji, objave, napisi, besedila, konference za medije).

83 2.5.1. KAMPANJE - KOMUNIKACIJSKE KAMPANJE Vse kar se nanaša na javno zagovarjanje interesov in je opisano v predhodnem poglavju, se v večji meri nanaša tudi na kampanje. V tem delu bomo jedrnato navedli osnovne lastnosti in elemente kampanj, da bi se vendarle določile nekatere specifičnosti in razlike.

Kampanja je niz aktivnosti, s katerimi zagovarjamo interese. Obstaja več vrsta kampanj: politična, marketinška, komunikacijska.

Kaj je komunikacijska kampanja?

Vse kampanje vsebujejo elemente komunikacijske kampanje, ker je vsako pošiljanje sporočil obenem tudi komuniciranje.

Komunikacijske kampanje so vseobsežen in zapleten proces komuniciranja.

Namen komunikacijske kampanje je spremeniti stvarnost, vplivati na nadaljnje dogodke in obnašanja.

Cilj je pripeljati do spremembe; to je prepričevanje javnosti s ciljem vpliva na mnenje ljudi, njihove odločitve in obnašanje. Kaj je lahko cilj?

• hočemo nekaj doseči, npr. zbrati donacije • hočemo da se nekaj spremeni, npr. potniške navade • hočemo omejiti ali preprečiti neko obnašanje, npr. kajenje Cilj komunikacijske kampanje je doseči določene učinke za relativno veliko število oseb v določenem obdobju, organizirana izbira komunikacijskih aktivnosti (Rogers in Storey, 1987).

Lastnosti sodobnih kampanj: • • •

kompleknost: razne stavke (družbene, politične, ekonomske) in večkratni cilji boj za vašo pozornost: javni prostor je nasičen z različnimi komunikacijskimi sporočili; pozornost javnosti je potrebno usmeriti dolgoročno kritika in nezaupanje javnosti: ljudje so kritični in nezaupljivi, ker kampanja vse bolj pogosto brani interese, tistega ki pošilja sporočilo, namesto javnega interesa.

Vrste kampanj po različnih kriterijih: Odvisno od namena in obsega: • • •

politična kampanja: prizadeva si za izpolnitev ciljev politike, npr. pred/volitvena kampanja javne komunikacijske kampanje rešujejo javne probleme, s ciljem doseganja koristi za družbo ali za posameznika, skupine ali družbe, npr. zavest o nevarnostih kajenja marketinške kampanje: ciljajo na izboljšanje prodaje izdelkov in storitev, izgradnja ali izboljšanje ugleda organizacije.

Ovisno od vsebine:

• • • • • •

okolje; npr. ločevanje odpadkov zdravje; npr. boj proti AIDS-u potrošniki; npr. potrošniške pravice humanitarne; npr. zbiranje hrane za posledice katastrof kampanje za človeške pravice; npr. diskriminacija tujcev varnost; npr. povečanje varnosti v prometu.

Odvisno od ravni spremembe:

•

odvisno od vzpostavitve ali povečanja zavesti, ali znanja:

•

• poskušajo vplivati na miselne procese in sicer z zagotavljanjem informacij; npr. uvajanje evra • za spremembo pogledov, ki se razširjajo na področje vrednosti in prepričanja odvisno od tega kaj želite izboljšati , ali spremeniti; npr. odnos do tujcev: • za spremembo obnašanja vplivajo na obrazce obnašanja; npr. prehrambne navade.

84

2. Javno zagovarjanje interesov mladih (kampanja)

Odvisno od mesta: • lokalne, regionalne, nacionalne, mednarodne, itn. Lokalna je, npr., kampanj za ločevanje odpadkov; regionalna ali nacionalna npr. racionalna uporaba energije; mednarodna npr. pravice potrošnikov v zračnem prometu; globalna npr. zoper podnebnih sprememb.

Razen zgoraj omenjenih vrst kampanj obstajajo: • • • •

informativna - enosmerna in linearna komunikacija; primer so letaki in plakati komunikacijska - dvosmerna, interaktivna, npr. preko spletnih strani, po telefonu medijska - skozi masovne medije javna promocijska kampanja - uporablja tehnike, kot so to promocije izdelkov in storitev, ali cilje informiranja, izobraževanja in motiviranja za uresničenje koristi za družbo • kampanja dvigovanja javne zavesti - povečuje javno znanje o temi; npr. uvajanje evra • promocijska kampanja - za izdelke, storitve, ideje.

2.6. Glavne faze komunikacijske kampanje: • • • •

definiranje osnovne raziskave stanja okolja načrtovanje komunikacijske kampanje in aktivnosti izvršitev kampanje ocena doseženih ciljev in učinkov.

2.6.1. Problem raziskav: • • • •

Kaj je problem oziroma, ali se problem lahko reši s kampanjo? Kdaj bo rešen?

Kaj so vzroki problema, zakaj je to pomembno za nas in publiko?

Kako se problem pojavlja v notranji in zunanji okolici?

Kdo je vse vključen v probleme, komu povzročajo skrbi, kako?

2.6.2. Vrste raziskav: • pregled različnih virov: npr. evidence, poročila, načrti, strategije, študije, zakonodaja, odgovori medijev • kvantitativne raziskave (vprašanje koliko): vprašalniki (raziskave), analiza sekundarnih podatkov • kvalitativna raziskava (vprašanja zakaj in kako): obsežni intervjuji, fokus skupina, analiza sekundarnih virov • znanstvene metode in tehnike: intervju, anketa, raziskave javnega mnenja, fokus skupine, študije primerov, pregled in analiza dokumentov • analiza online okolja, analiza neposrednih odgovorov javnosti.

2.6.3. Viri podatkov: • raziskave javnega mnenja: npr. SJM in maloprodajne cene (www.cjm.si), Eurobarometar (ec. europa.eu /public_opinion) • statistični podatki: www.stat.si, www.dzs.hr, www.umar.gov.si , epp.eurostat.ec.europa.eu • zakonodaja: www.vlada.si , www.pisrs.si, www.vlada.hr, eur-lex.europa.eu • potrošniki: ZPS (www.zps.si), www.europa.eu/pol/cons/index_en.htm • mediji: bralstva (www.nrb.info), obiski krajev (www.moss - soz.si)

85

2.7. Strateško načrtovanje kampanje Kampanje, kot tudi vsako javno zagovarjanje interesov, je potrebno načrtovati.

Moramo se spraševati kaj hočemo doseči? Kaj so nam cilji? S katerimi skupinami hočemo, s katerimi pa nočemo komunicirati; koga predstavljajo naše ciljne javnosti. Razen tega se sprašujemo kaj bomo povedali. Kaj je naše sporočilo? Kako jim bomo povedali? Po katerih komunikacijskih kanalih in s katerimi orodji? Kako vemo, da smo v tem uspeli? Kako bomo ocenili rezultate komunikacije?

2.7.1 Osnovni principi pri načrtovanju komunikacijskih kampanj • • • • •

zakonitost: delovati v skladu s pravnimi normami stvarnost: vsebina mora biti resnična iskrenost: ne zlorabljati zaupanja ali izkoriščati pomanjkanje izkušnje odrekanje od odgovornosti: prevzeti odgovornost za svoje besede in dejanja integriteta in enakost: obravnavati in integrirati interese in glasove vseh zainteresiranih strani javnosti.

2.7.2. Uspeh kampanje Ciljne javnosti so tiste, zaradi katerih začenjamo kampanjo. Če hočemo spremeniti obnašanje, moramo vedeti da je le-to pogojeno z nekoliko dejavnikov: družina, prijatelji, sodelavci, partnerji. Razen teh dejavnikov, od katerih je odvisna komunikacija preko sporočil, na spremembe v obnašanju vplivajo tudi faktorji, kot so to spremembe v infrastrukturi, represivni ukrepi.

Razen tega je pomembno vedeti, da je sprememba v obnašanju in razmišljanju spoznavni proces, ki poteka v več fazah: • • • • • • • • •

izpostavljenost komunikaciji sprožena pozornost percepcija sporočila obdelava informacij ohranitev sporočila v spominu stališče do subjekta priprava za spremembe projektiranje odločitve pridobivanje novih znanj in ohranjanje takšnih navad.

2.7.3. Performanse, učinkovitost in funkcionalnost Performanse: sposobnost doseganja svojih ciljev (programska oprema, organizacijske).

Učinkovitost: razmerje med sredstvi in rezultati.

Funkcionalnost: usmerjenost na posebno, sistemsko in namerno obnašanje; posebno, racionalno upravljanje.

86

2. Javno zagovarjanje interesov mladih (kampanja)

POGOSTA metoda javnega zagovarjanja interesov je lobiranje Z lobiranjem se zagotavlja podpora, ki jo potrebujete, da bi uresničili cilj javnega zagovarjanja. To je nabor tehnik, ki vam bodo omogočile da izberete, razlikujete, analizirate, se približate in motivirate ključne udeležence v procesih političnega odločanja.

Z analiziranjem skupin, ki so lahko vplivne, je potrebno jasno razlikovati primarna in sekundarna družbena omrežja. Primarna "publika" so direktno oblikovalci politik, in primarni cilj vsakega zagovarjanja je da jih dosežemo. Sekundarna "publika" so vse tiste osebe, ki lahko vplivajo na primarno publiko. Lobiranje je prepričevanje. To je niz akcij, s katerimi zagotavljamo vpliv na oblikovalce politik. Lobiranje je običajno dolgotrajen proces, v katerem so rezultati negotovi. Uspešnost lobiranja bo odvisna od vašega znanja o problemu in poznavanja strukture in funkcioniranja sistema, vendar prav tako tudi o vaših osebnih družbenih omrežjih. Naložba v odnose z drugimi ljudmi je ključna za uspešnost lobiranja. Koliko je pomembno lobiranje, dokazuje tudi dejstvo, da se zaradi zahtevnosti in specifičnosti znanj in veščin, ki so potrebne za lobiranje, ta dejavnost tudi profesionalizirala, oziroma obstajajo osebe, ki jim je to poklic, ki so na seznamu lobistov in vam lahko pomagajo pri doseganju vašega cilja.

Lobirate lahko pisno in v neposrednem stiku z drugimi osebami.

Pisma podpore, obrazložitve in jasna in kratka predstavitev, namenjena osebam iz primarne ali sekundarne publike ima lahko močan vpliv na spremembe in nadaljnji potek političnega odločanja. Pisma morajo vsebovati: • jasno definirano sporočilo, v katerem boste predstavili pomembnost vašega sporočila z največ tremi argumenti • jasno ponujena rešitev, oziroma kaj se konkretno zahteva od oblikovalcev politik.

Osebno in neposredno lobiranje, s srečanji s političnimi predstavniki na sestankih ima lahko pozitivne in negativne strani. Politični predstavniki so vedno v prednosti, ker so oni tisti, od katerih zahtevate spremembo v obnašanju. Ko vas sprejmejo, tedaj lahko imate prednost pri pregovarjanju. Potek pogovora bo odvisen od vas. Po eni strani vas lahko oblikovalci politik poslušajo, deklarativno ali z zanimanjem, medtem ko po drugi strani lahko doživite popolno razočaranje in si zmanjšate priložnosti, da boste kadarkoli bili v ugodni poziciji. Ravno ta položaj je vaša priložnost, da jih prepričate v pomembnost vaših predlogov ali informacij, ki jih delite z njimi; zaradi tega se za sestanke morate dobro pripraviti, ob upoštevanju vseh profesionalnih, osebnih, političnih, kulturnih in drugih razlik, ki mogoče obstajajo med vami kot osebami.

Ne pozabite, da so oblikovalci politik prav tako tudi privatne osebe kot vi; da imajo pravico, da jim je nekdo več ali manj všeč, da imajo pravico na način razgovora, ki jim ustreza, dokler se kulturno in civilizirano obnašajo do drugih, dokler ne kršijo osebnosti drugih, človeških pravic ter dokler njihove odločitve ne škodijo skupnosti, ki jo predstavljajo.

Biti oblikovalec politike je častna dolžnost, zaradi odgovornosti, ki jo imajo odločevalci do javnosti. To ne pomeni, da se mi in oblikovalci politik lahko odpovemo naše osebne identitete, ne glede na to, koliko profesionalno in odgovorno delovali.

Prav tako, državljani, še posebej mladi, imajo pravico do izkazovanja lastne identitete, do načina komunikacije, ki je specifičen za mlade, dokler zastopajo javne interese.

Lobiranje je pomembno orodje za ustvarjanje trdnih vezi med družbenimi omrežji na eni strani in za odpiranje t.i. strukturnih lukenj v družbenih omrežjih na drugi strani, ki omogočajo odprtost omrežij, vstopanje novih idej, ljudi in sprememb. Odprta družba, ki omogoča pretok ljudi in idej je boljša in pravičnejša družba, s tem pa tudi družba večje blaginje.

87

2.8. SPOROČILO – OBLIKOVANJE USMERJENEGA SPOROČILA Eden najbolj učinkovitih načinov zastopanja, mobilizacije in krepitve javnosti, oziroma predstavitve problemov s katerimi želite seznaniti javnosti je da razvijete sporočilo, bodisi v obliki slogana ali krajšega besedila, na katerega bo javnosti reagirala in odgovorila pozitivno. Razen tega, veščina govora, toda tudi poslušanja, so ključne veščine za uspešno javno zagovarjanje, ne glede na to, za katere ciljne skupine gre – družbeno omrežje za zagovarjanje, ki ga ustvarjamo, da bi pridobili legitimnost za naše cilje, širše družbeno omrežje za podporo, ali oblikovalce politik in njihovo širše družbeno omrežje. Prav tako, vaše sporočilo in način komuniciranja v veliki meri določajo uspeh javnega zagovarjanja, ne glede na tehnike in metode, ki jih uporabljate, pa naj gre za plakat, letak, sestanek, javno tribuno, demonstracije, obračanje na medije.

Sporočilo je jedrnato, kratko in prepričljiva izjava, ki jo uporabljate v vaši kampanji, ki kaže na to kaj želite doseči, kako to želite narediti in zakaj. Vaše sporočilo mora vsebovati specifično akcijo in rešitev, ki ga pričakujete od vaših ciljnih skupin.

Vsako sporočilo ima lahko naslednjih pet ključnih elementov VSEBINA: Katere ideje želite prenesti? Katere argumente boste uporabili, da informirate ali prepričate ciljne skupine? Katere informacije, statistiko, podatke, dejstva boste uporabljali?

Jezik: Katere besede boste uporabljali, da boste glasno, jasno in učinkovito prenesli svoje sporočilo?

Ali obstajajo besede, ki naj bi jih, ali naj jih ne bi uporabljali? Ali vas bo ciljna skupina razumela? Ali uporabljate njihov stil izražanja ali žargon?

NosiLEC: Komu bo ciljna skupina ali publika verjela in na koga bo najboljše reagirala?

OblikE: Na katere načine boste prenesli vaše sporočilo, da boste dosegli maksimalen vpliv? Ali boste uporabljali sestanek, pismo, brošure, letake, intervjuje na radiju, ali objave v časopisih? ČAS: Kdaj je najboljši čas, da prenesete svoje sporočilo? Ali obstaja poseben kraj, kjer lahko prenesete sporočilo in dosežete večje zaupanje, ali vpliv pri sogovornikih?

Da bi vplivali na povećanje verjetnosti uspešnosti javnega zagovarjanja, so vsi člani družbenih omrežij v vsakem trenutku odgovorni za medsebojno komunikacijo, bodisi da uporabljajo javne ali privatne komunikacijske kanale. Pomembno je čim boljše in čim več komunicirati v skladu z dogovorjeno vsebino in načinom prenosa sporočila, da bi vsi imeli jasno predstavo o ciljih javnega zagovarjanja, oziroma da bi bili bolj učinkoviti. Ključ uspeha je v pošiljanju sporočil na način, ki bo zagotovil bolj nedvoumno razumevanje namere sporočila. Pri osebnih kontaktih s privatnimi in javnimi osebami se pogosto tisto, kar je nam jasno in razumljivo, drugim ne zdi tako.

Takrat govorimo o hrupu v komunikacijskih kanalih, le-ta pa nastaja zaradi različnih faktorjev, od katerih so nekateri: • • • • •

vsebina in tema sporočila (prejemnik ni senzibiliziran, ali ne pozna teme, ali jo šteje za irelevantno) osebnost pošiljatelja in prejemnika sporočila slabo tempiran čas in mesto za pošiljanje sporočila slabo izbran komunikacijski kanal za pošiljanje sporočila nepripravljeni scenarij "Kaj če sploh ne razume o čem govorim?" - razvoj poteka posledic poslanega sporočila • sporočila so lahko popačena z jakostjo glasu govornika, z izbiro besed, fizičnim stanjem, občutki do prejemnika.

Strategije ali priprava komunikacije prenosa sporočila se lahko izboljša z izdelavo scenarija za zmanjšanje ali odpravljanje teh motenj. To pomeni, da morate načrtovati naslednje: • pripravo vprašanj in podvprašanj, s katerimi boste ugotovili, ali vi in prejemnik namenjate enak pomen vsebini sporočila • načrtovati večkratne komunikacijske kanale za verifikacijo sporočila in njegovega pomena • uporabo enostavnega jezika v govoru, boljše je manjše število informacij • biti pripravljeni ponoviti sporočilo, z reprodukcijo že izgovorjenega, v kolikor bom videli, da prejemnik ni določil isti pomen sporočila kot mi.

88

2. Javno zagovarjanje interesov mladih (kampanja)

Pomembno Kako poslati sporočilo ni edino o čem je potrebno skrbeti. Poslušanje je veščina, ki nam bo pomagala, da usmerjamo in modificiramo nadaljnji potek tega procesa, na našo škodo, toda za cilj zaradi katerega smo sporočilo poslali. Uspešnost usmerjevanja naše pozornosti na vsebino in način tistega, kar nam sogovornik govori, je ključno za oblikovanje našega vsakega naslednjega sporočila. Večina tistih, ki so uspešni pri tistem, kar želijo doseči, več poslušajo, manj govorijo! Več zastavljajo vprašanja, kot govorijo!

Zato, poslušajte osebe s katerimi sodelujete, bodisi da so člani skupine za zagovarjanje, ali partnerske organizacije ali osebe, ki odločajo!

2.9. Komunikacijski kanali Komunikacijski kanali so sredstvo, ali medij skozi katerega sporočilo prihaja (prehaja) od pošiljatelja (glasnika) do prejemnika. Pri izbiri komunikacijskega kanala se morajo upoštevati komunikacijske lastnosti ciljne publike in narava sporočila. Pomembno je dobiti informacije o odgovorih na naslednja vprašanja: • Kje na katerem mestu, v katerem prostoru (fizičnem in družbenem) so informirani člani naše ciljne skupine?

• Kateri medij boste najbolj pogosto izbrali, ali se na njega zanesli med sprejemanjem svojih odločitev?

• Kateri medij omogoča dvosmerni komunikacijski kanal?

• Kateri medij je najbolj učinkovit za predstavitev našega problema in ciljev?

• Kateri medij najboljše odgovarja našim zahtevam?

• Kateri medij je najbolj stroškovno učinkovit za posamezno vrsto informacij?

Komunikacijski kanali, ki uporabljajo najbolj uspešne kampanje so običajni kanali, gre pa za kombinacije: • masovnih medijev (TV, radio , časopisi, revije) • mnenj uglednih oseb, voditeljev iz posameznega področja, ali prostora (strokovnjaki, ali ugledne osebe zaradi njihovega znanja, osebne ali moralne avtoritete, ki uživajo zaupanje velikega kroga ljudi) • interpersonalne komunikacije (prepričevanje ljudi na ulici, vabila od vrat do vrat) • dogodki (humanitarni, družbeni, poslovni sestanek, privatna zabava) • novih tehnologij in medijev (spletna družbena omrežja: Facebook, Twitter, itn.).

Najbolj pogosto uporabljane komunikacijske tehnike in orodja, ki se nanašajo na določene ciljne javnosti, so: • • • • •

Odnosi z mediji: sporočilo konferenca za medije, izjava, intervju študijsko potovanje foto, video, multimedialne predstavitve spletna družbena omrežja in blogi.

Odnosi z lokalno skupnostjo: • tiskani materiali, lokalni časopisi • dogodki (konzultacije, razprave, itn.)

• spletna družbena omrežja in blogi.

• • • • •

Odnosi z upravno javnostjo (mestne uprave in podobno): pisni materiali sestanki predstavitve lobiranje spletna družbena omrežja in blogi.

89 Odnosi s potrošniki, uporabniki pravic in podobno, javnostjo za pridobitev legitimnosti za cilje: • informativni material: letaki, plakati, stripi, govori • promocijski material: letaki, plakati • reklamni materiali: reklame v medijih, oglaševanje po neposredni pošti, reklame v elektronskih medijih • odprti telefon • sejmi, "dnevi odprtih vrat" • športna tekmovanja, kulturni dogodki • spletna družbena omrežja in blogi.

Shema 3: Izboljšanje komunikacijskih strategij

Vir: Priročnik za trenerje - zagovaranje (http://www.scribd.com/doc/134715580/Prirucnik-Za-Trenere-Zagovaranje)

90

2. Javno zagovarjanje interesov mladih (kampanja)

Ne pozabite 11. Vsaka komunikacija je proces v katerem so v vsaki fazi komunikacije vključeni in pošiljatelj sporočila in prejemnik sporočila.

2. Celo tudi najboljše pripravljeno sporočilo bi lahko bilo moteno v procesu pošiljanja – vedno imejte pripravljeno strategijo "Kaj če pogoji, osebe in sporočilo niso prejeti na način kako smo mi zamislili?"

3. Vedno bodite pripravljeni na to, da sporočilo, ki ga pošiljate, ni nujno enako tistemu, ki ga je prejemnik prejel. Vsakdo, bodisi vi, ali osebe, na katere se obračate, težko ločujejo osebnost, družbeno in osebno identiteto, ki jo nosimo s sabo, pri obračanju na druge. Najboljši igralci so tisti, ki v vlogo vnašajo osebnost, ki jo v teku priprave predstave podrejajo cilju in drugim osebam, oziroma predstavi, ki jo morajo skupaj izvesti.

4. Vaša osebna prepričanja, stališča in znanja bodo zagotovo vplivali na prejemnika sporočila, pa če smo še toliko pripravljeni in mislimo, da je sporočilo prilagojeno jeziku, ki ga vaš prejemnik razume.

5. Izberite komunikacijski kanal, ki ustreza ciljni javnosti, in ne tistega, ki ga le-ta ne uporablja, ali ne sprejema.

6. Izberite ustrezno komunikacijsko orodje - vaša ciljana javnost mora videti in slišali vaše sporočilo, omogočite, da se to tudi zgodi!

91

Literatura 1.

Bradvić, S., Alić, D. (2001) Javno zagovaranje, Tuzla: BOSPO

2.

Bringing Solutions to Light () Community Toolbox, preuzeto http://ctb.ku.edu/en/table-of-contents, 10. 2. 2014

3.

CEDPA (1999) Advocacy Handbook: Building Skills for NGO Leaders, preuzeto http://www.seaca.net/_ articleFiles/669/cedpa_advocacy.pdf, 10. 3. 2014

4.

CEDPA, Cairo, Beijing and Beyond: A Handbook on Advocacy for Women Leaders, preuzeto http://www.wsscc. org/sites/default/files/publications/cedpa_cairo_beijing_and_beyond_1995.pdf, 10. 3. 2014.

5.

Clamen, M, (2004), Lobiranje, CLIO, Beograd

6.

Hoffman, L., Majetić, M. (2006) Javno zastupanje u lokalnoj zajednici za poboljšanje položaja nevladinih organizacija, preuzeto www.gradjanske.org/admin/download/files/cms/attach?id=106, 10. 3. 2014

7.

Filipović, V., Kostić, M., Prohaska, S., (2003), Odnosi s javnošću, FON - Management, Beograd

8.

Judge, L., Kazantizis, M. i dr. (2000) Human Rights Advocacy Workbook. International Council of Voluntary Agencies. Advocates for Youth, preuzeto http://www.advocatesforyouth.org/publications/1453?task=view, 1.

5. 2014

9.

Mazzoni, M., (2010), Le relazioni pubbliche e il lobbying in Italia, Laterza, Roma

10. Mašić, B., Babić, L., Boljanović, Đ. J., Tomašević, V., Veselinović, S., (2009), Menadžment, Univerzitet Singidunum, Beograd 11. NVO sektor u Srbiji, (2005) MREŽA, vanredno izdanje, Građanske inicijative 12. Networking for Policy Change: An Advocacy Training Manual, (1999) Javno zagovaranje i učešće javnosti u okviru promena društvenog razvoja. The POLICY Project 13. Friesenhahn, G.J. (Editor-in-Chief ) i dr. (2013) Learning mobility and non-formal learning in European contexts.

Policies, approaches and examples.

14. preuzeto http://youth-partnership-eu.coe.int/export/sites/default/youth-partnership/publications/YNB/ YKB17_Text.pdf. 23. 5. 2014 15. Pavlović, V. (2004) Civilno društvo i demokratija. Beograd: Udruženje za političke nauke Srbije i Crne Gore, Čigoja štampa, Građanske inicijative i Fakultet političkih nauka 16. Sharma, R. R. () An Introduction to Advocacy, Training Guide. Support for Analysis and Research in Africa (SARA), preuzeto http://www.globalhealthcommunication.org/tool_docs/15/an_introduction_to_advocacy_-_ training_guide_(full_document).pdf, 20. 4. 2014 17. Sprechmann, S., Pelton, E. (2002) Vodič i metode javnog zagovaranja, priručnik Care program za menadžere 18. TASCO (2012) Sudjelovanje građana i građanki u procesima donošenja odluka, preuzeto 19. http://tacso.civilnodrustvo-istra.hr/Sudjelovanje%20gradjana/sudjelovanje%20gradjana%20u%20 procesima%20donosenja%20odluka.html 20. TASCO (2013) Zagovaranje i lobiranje u svrhu društvenih promjena, preuzeto http://tacso.civilnodrustvo-istra.hr/ Zagovaranje%20i%20lobiranje%20u%20svrhu%20drustvenih%20promjena/Zagovaranje%20i%20lobiranje. html , 10. 4. 2014 21. The International HIV/AIDS Alliance (2002) Advocacy in Action, The Toolkit to support NGOs and CBOS responding to HIV/AIDS American’s Development Foundation (2000) Priručnik za obuku iz javnog zastupanja/zagovaranja 22. The Fund for Peace in Association with The Jacob Blaustein Institute for the Advancement of Human Rights (1994) Human Rights Institution Building

Korisni linkovi: www.lobbyingitalia.com http://www.gradjanske.org/page/civilSocietyDevelopement/sr/center/publications.html

92

2. Javno zagovarjanje interesov mladih (kampanja)

Kako so udeleženci projekta "mladi v skupnosti brez MEJA" učili o javnem zagovarjanju interesov mladih?

Kako kampanjo narediti uspešno?

V nadaljevanju so aktivnosti in naloge načrtovane s projektom Mladi v skupnosti brez meja.

V tem Katalogu so zbrane izkušnje, znanja in ideje udeležencev projekta.

1. Metode zagovarjanja interesov mladih - izdelava osnutka kampanje, Ajdovščina, od 20. do 22. 3. 2014 Drugi izobraževalni modul projekta Mladi v skupnosti brez meja, ki ga financira EU, Agencija za mobilnost in programe EU, Program mladi v akciji (YIA), Akcija Demokratični projekti mladih, Grad Opatija in Grad Crikvenica, je prirejen v slovenski Ajdovščini od 20. do 22. marca 2014.28 Mladi iz Hrvaške in Slovenije, Grada Opatije in Crikvenice, Občin Kidričevega in Ajdovščine, so s pomočjo strokovnih trenerjev sodelovali v izbranih aktivnostih, oziroma se na delavnicah učili o javnem zagovarjanju interesov mladih. Ciljno so izdelovali osnutek kampanje. Z mladimi so o kampanji učili tudi člani predstavitvenih organov vseh štirih mest, kot tudi zaposleni iz teh mest, da bi se skozi neformalno izobraževanje približali eni drugim, prišli do boljših načinov razumevanja in odpri prostor za dialog. Na podlagi problemov, ki so jih izbrali na sestankih z mladimi, ki so bili prirejeni pred srečanjem v Ajdovščini v mestih, iz katerih prihajajo, so na tem modulu obdelovali osnutke kampanj ter simulirali predstavitev kampanje ciljnim skupinam, v svojih skupnostih (županom, mladim, podjetnikom). Ta naloga je bila začetek dela na javnem zagovarjanju interesov mladih.

Odvisno od specifičnosti okolij iz katerih prihajajo, so mladi skozi timsko delo in s pomočjo izkušenih trenerjev pri delu z mladimi iz Slovenije, Tadeje Mesojedec in Marija Plešeja29, podrobno obdelovali časovni načrt kampanje.

Učili so kako jasno definirati problem (temo) kampanje, kako določiti ciljne skupine, ki so zajete s kampanjo, ocenjevali so najboljše metode in orodja za izdelavo kampanje in zagovarjanja, oblikovali slogan – sporočilo, ki ga bodo uporabljali v kampanji ter definirali aktivnosti (naloge), ki jih morajo realizirati, da bo kampanja uspešna. Znanja in veščine, pridobljene na tem modulu bodo uporabili pri svojem delu po vrnitvi v svoja mesta. Udeleženci bodo obdelali osnutke svojih kampanj ter poskušali izvajati kampanjo v svojem mestu.

Namen modulov je krepitev kompetenc (znanj in veščin) udeležencev, in to tistih, ki so potrebne za uspešno javno zagovarjanje interesov mladih, še posebej kampanje kot orodja za zagovarjanje interesov mladih. Cilj treninga je bil ustvariti načrt/osnutek projekta za kampanjo, ki se izvaja v mestu, iz katerega prihajajo.

28 Glej Dodatek 1: Program dela 29 Glej Dodatek 2: CV trenerjev

93 Cilji modulov - metode javnega zagovarjanja interesov mladih (izdelava osnutka kampanje): • seznaniti udeležence s področjem javnega zagovarjanja interesov mladih • seznaniti udeležence z javni zagovarjanjem in s teoretičnimi modeli, ki se uporabljajo pri načrtovanju, izvrševanju in evalvaciji kampanje • seznaniti udeležence s fazami javnega zagovarjanja, elementi, modeli, vrstami, orodji in načrtovanjem javnega zagovarjanja interesov mladih, pri dejanskih problemih mest/občin • razviti načrt izdelave kampanje za izbrane probleme iz mest, iz katerih prihajajo, ki jo bodo izvedli v okoljih, iz katerih prihajajo • uporabiti pridobljena znanja o elementih kampanje (koraki, vloge, načrt), ter na podlagi dejanskih problemov mladih razvijati načrt (osnutek) kampanje • analizirati probleme, ki so jih izbrali, da bi se na konkretnih primerih učili o sprožanju in motivaciji za javno zagovarjanje interesov mladih.

Metode ki so se uporabljale in se navajajo v tem priročniku so: • predstavitve - aktivnosti trenerjev, mediatorjev ali strokovnjakov v danem področju pri prenašanju informacij, teorij ali principov • razprave v majhnih skupinah - udeleženci izmenjujejo izkušnje in ideje, ali skupaj rešujejo problem • scenariji študije primerov - opisi situacij iz življenja v pisni obliki, ki se uporabljajo v analizah in razpravah • simulacije - igranje situacij iz stvarnega življenja • igranje vlog - dve ali več oseb, ki igrajo vloge v scenarijih povezanih z vsebino usposabljanja.

1.1. Predaktivnost IN naloga: Izbira problemov – prva faza javnega zagovarjanja Naloge za pripravo od januarja do marca 2014. - sestanki z mladimi v gradovima/občinah Udeleženci so dobili navodila s cilji, da lahko organizirajo sestanek z mladimi v skupnosti, v kateri živijo ter izbrali problem (temo), ki ga bodo javno zagovarjali.

Udeleženci so organizirali štiri sestanke v svojih mestih. "Iniciative mladih", ki so sestavljene iz mladih udeležencev projekta, so ob podpori ostalih udeležencev, dobile nalogo zbrati podatke o problemih mladih v mestih, da bi lahko raziskali, ali ima njihova ideja, predodžba, percepcija, informiranost in/ ali znanje o problemih realno oporišče in legitimnost. Na ta način so mladi začeli proces javnega zagovarjanja interesov mladih, oziroma zbiranje podatkov o problemu (glej Koraki v javnem zagovarjanju interesov mladih). Podpora in priprava za to nalogo je bil opis področja delovanja za mlade, iz Strategije za mlade EU, s katero so bili seznanjeni na 1. modulu v Crikvenici, način in metode pa so udeleženci samostojno izbrali.

Priporočila za pripravo, primeri nalog: • na delavnici/sestanku morajo mladi izraziti probleme s katerimi se srečujejo, glede na področja, ki zanimajo mlade (po Katalogu pojmov, v katerem se nahajajo ta področja) ter izbrati problem, za katerega se bo izvedla kampanja na samem modulu • na delavnici so udeleženci projekta in drugi mladi morali izpolniti obrazec proračuna za mlade, ki smo ga izbrali na prvem modulu (obrazec so udeleženci dobili naknadno), po proračunih mest za leto 2014 • organizirati delavnico/sestanek, na katerega bi povabili mlade iz občin • mladi morajo izraziti probleme, s katerimi se srečujejo, glede na področja, ki zanimajo mlade (v prilogi je Katalog pojmov za mlade, v katerem se nahajajo ta področja) ter izbrati problem, za katerega se bo izvedla kampanj na samem modulu • rezultati, ki izhajajo iz različnih metod in orodij (od sestankov, spletnih vprašalnikov in dr.) so bili različni, od velikega odziva in navdušenja v Crikvenici, do delovnih skupin, ki so razpravljale o problemih mladih30 30 Glej Prilogo 2: Poročila z delavnic

94

2. Javno zagovarjanje interesov mladih (kampanja)

1.2. Aktivnost in NALOGA: Uvod v kampanju Na modulu je sodelovalo skupno 34 udeležencev: • 22 mladih - izmed 24 načrtovanih udeležencev na srečanje v Ajdovščino nista prispela dva mlada. Gre za udeleženko iz Opatije, ki je zbolela na dan odhoda, nismo mogli najti zamenjave, ter za enega udeleženca iz Crikvenice, ki mu je delodajalec v zadnjem trenutku javil, da ne more manjkati v službi. Načrtovano razmerje moških in ženskih udeležencev in uresničeno število udeležencev je v skladu z zaprosilom, ki smo ga poslali za predhodni modul. Namreč, načrtovano je enako število udeležencev, toda, kot tudi v predhodnem modulu, ker gre za mlade, ki so v dinamičnem obdobju, spremembe, ki so povezane z njihovimi realnim možnostmi sodelovanja, so stalne. Čeprav je v prvem javnem pozivu izbrano enako število moških in ženskih udeležencev, niti sedaj se niso mogli vsi udeležiti zaradi upravičenih razlogov. Sicer se na javni poziv javilo več mladih, ki so zainteresirani in so ženskega rodu, tako da so tudi zamenjave iz vrst žensk. Isti primer je v vseh mestih/občinah, čeprav so tudi koordinatorji iz mest/občin in sami udeleženci predhodnega modula naredili vse, da se zagotovi isto število. Na modulu je sodelovalo šest zaposlenih, pet nezaposlenih, 10 študentov in en učenec, s čemer se je vključilo realno razmerje števila mladih po skupinah • člani predstavniškega ali izvršnega organa mest/občin - šest političnih predstavnikov - od osem načrtovanih političnih predstavnikov jih je v Ajdovščino prispelo šest, kar velja za dober odziv, ker je ta skupina udeležencev najbolj tvegana, zaradi poslovnih in političnih obveznosti (manjkali so zaradi političnih obveznosti in bolezni) • vsa štirje delavci/ke zaposleni/e v javnih upravah, ki delajo z mladimi, so prišli na modul.

Delavnice sta vodila dva profesionalna trenerja iz Slovenije (Socialna akademia), ki so obenem imeli tudi nalogo, da prevajajo vse potrebne in uporabljene materiale (evaluacije, predstavitve, delovne naloge ter simultani prevod). Ta način dela je dogovorjen vnaprej s trenerji, izbira trenerjev je izvršena tudi po kriteriju poznavanja obeh jezikov – slovenščine in hrvaščine. Glede na to, da so se udeleženci – partnerji na uvodnem sestanku zmenili, da bosta jezika projekta slovenščina in hrvaščina, je bilo nujno ugotoviti najboljši model komunikacije v teh dveh jezikih, kar je bilo možno po prvem modulu, ko je ugotovljeno koliko se dejansko udeleženci lahko sporazumevajo. Na ta način so se nekatere "motnje", ki so se pojavile na predhodnem modulu, ukinile, ter so dinamika in potek modulov minili v skladu z načrtovanim. Gre za jezikovne meje, prekinitvi dela trenerjev zaradi prevajanja in podobno. Na ta način so imeli trenerji kontinuiteto pri delu in izvedbi aktivnosti.

Vsi udeleženci so pred prihodom bili seznanjeni s programom dela in cilji modulov. Pomembno je na vsaki delavnici/neformalnem izobraževanju mladih poudariti, da je uspešnost treninga, oziroma te neformalne izobrazbe, odvisna ravno od samih udeležencev, ki gradijo kakovost vsebine in vzdušje na delavnicah.31 Čeprav so se udeleženci spoznali v 1. modulu, je bilo pomembno ponoviti medsebojno spoznavanje udeležencev, ob tej priliki pa se je uporabljala snowball metoda, ter so udeleženci ponovili svoja osebna imena. Pričakovanja, ki so jih udeleženci imeli od tega srečanja, so bila preizkušena po metodi merjenja temperature. Udeleženci so se individualno razmestili po virtualno zamišljeni premici, razdeljeni od 0 do 100 stopinj, ki označuje temperaturo ujemanja z naslednjimi trditvami, ki merijo nekoliko ciljev tega modulov: "Veseli me, da sem danes tukaj." (ocena motivacije za sodelovanje) "Vem kaj se bo zgodilo v naslednjih 48 urah." (informiranost in seznanjenost udeležencev s cilji modulov) in "Imam izkušnje in znanja v področju zagovarjanja in organiziranja izvedbe kampanje." (ocena prinesenih kompetenc iz področja teme modulov).

Potem je nastopil pregled pričakovanj udeležencev. Na post-it papirčkih so udeleženci vpisovali svoja pričakovanja, strahove in tisto, kar je vsak od njih prinesel na modul. Po tem smo vsi skupaj, kot skupina, predstavili pričakovanja. Ta del se uporablja kot orodje za oceno na koncu treninga. Mario je pred 31 V publikaciji se uporabljajo materiali, nastali za potrebe projekta. Zahvaljujemo se našim sijajnim trenerjem, Tadeji Mesojedec in Mariju Plešeju, ki so nam prepustili materiale, čigar vsebina se uporablja v opisu delavnic aktivnosti in nalog, nastalih na projektu. Besedilo v nadaljevanju je adaptirani material, ki so ga uporabljali trenerji, obogaten z izkušnjami in rezultati tega projekta.

95 večerjo predstavil nadaljevanje delavnice (modulov), vsebino delov modulov in tehnične informacije o prehrani, kraju, objektu, hišnem redu in podobno

Slika 1: Pričakovanja, strahove in prispevki

1.3. Aktivnost in naloga: Team building in predstavitev problemov Zaradi krepitve in ustvarjanja občutka pripadnosti skupini, se uporabljala metoda "nemogoče misije".

Cela skupina je dobila 10 nalog, ki so morale biti uspešno končane v 15 minutah. Nismo bili popolnoma zadovoljni, ker niso vsi udeleženci aktivno sodelovali pri izvrševanju vseh nalog, medtem ko so nekateri opravljali dvakrat ali trikrat več. Cilj uporabe te metode je ustvariti okolje za učenje, za katerega smo postavili pravila za delo v skupini: kakšno naj bi bilo sodelovanje, kako se posluša, kako načrtujemo, pravila o zamudi in komunikaciji.

Po tem je nastopilo kratko predstavljanje problemov, ki so jih mladi iz vsakega izmed štirih mest, prepoznali na delavnicah pred srečanjem: 1. Kidričevo je predstavilo problem neorganiziranosti mladih 2. Ajdovščina je predstavila problem podpore nezaposlenim (pomanjkanje štipendij in sodelovanja) 3. Opatija je prdestavila pomanjkanje možnosti zaposlovanja za izobražene in kreativne mlade (nezadostno uporabo človeških in prostorskih potencialov Opatije) 4. Crikvenica je predstavila pomanjkanje skupne infrastrukture za mlade (prostora za mlade).

96

2. Javno zagovarjanje interesov mladih (kampanja)

Slika 2: Predstavitev problema

1.4. Aktivnost in naloga: Kaj je kampanja? Kaj je problem/tema?

Pozdrav župana Ajdovščine Zjutraj nas je pozdravil župan Ajdovščine, Marjan Poljšak, ki je predstavil kako njihova občin/mesto vključuje mlade ljudi v procese političnega odločanja, oziroma kako so s skupnim pogajanjem, iniciativo mladih in podporo Občine prišli do "Hiše mladih".

Slika 3: Pozdrav župana

Slika 4: Hiša mladih

S kratkim energizerom smo začeli dnevni program.

Mario je predstavil teoretične koncepte kampanje, pristope, orodja in namere kampanje. (Glej poglavje Koraki pri izdelavi kampanje).

Po tem smo nadaljevali z delom po naslednjih korakih:

97 1.5. Aktivnost in naloga: Definiranje problemov in raziskava njihovih vzrokov in ozadja (z metodo drevesa in galerije) Vsaka skupina (udeleženci iz vsakega mesta) je začela z opisovanjem problemov mladih, za katere bodo delali kampanjo, po tem pa so vsi udeleženci hodili okrog miz ter dodajali pisne komentarje, analizirali probleme drugih mest, da bi lahko pomagali z dodajanjem pripomb z njihovega stajališča.

1.6. Aktivnost IN NALOGA: Ciljna publika in fantasy (obrazložitev) V začetku tega dela je Tadej Beočanin, sedanji občinski svetnik in predsednik Mladinskega sveta Ajdovščine, eden začetnikov ustanovitve in izgradnje Doma mladih, na kratko prenesel udeležencem svoje izkušnje pri zagovarjanju interesov mladih na konkretnem problemu prostora za mlade. Predstavil je navdihujoče potovanje mladih ljudi pri doseganju njihove želje, da mladi ljudje v Ajdovščini dobijo skupno streho nad glavo.

Po izbiri ključnih problemov je potrebno določiti ciljne skupine, za kaj je uporabljena metoda merjenja temperature.

Naloge so bile, preveriti kdo je kriv za stanje problema in kdo je odgovoren za izboljšanje stanja (mladi ljudje, starši, župani, občinski svetniki, Evropa, država, itn.).

Po pregledu skupnega sedanjega stanja, je vsaka delovna skupina navedla ciljne udeležence in ciljne javnosti, ki jih mora vključiti v svoje javno zagovarjanje - razširitev omrežja.

Po tem je sledila igra fantasy. Vsak posameznik je predstavljal idealno sliko o tem, kakšna bo situacija s temi problemi čez več kot pet let. Po petih minutah so skupine za te fantazije nagrajene s strani cele skupine, potem pa so vsi udeleženci delali skupaj, da bi ustvarili enotno sliko o situaciji problemov v petih letih. Vse skupine so bile zmožne narisati popolno rešitev problema.

Slika 5: Fantasy

1.7. Aktivnost in naloga: Kako je živeti v Ajdovščini?

Spoznavanje Ajdovščine Takoj po kosilu je celotna skupina šla na sprehod skozi Ajdovščino, ob vodenju mlade osebe - lokalnega vodiča. Prijetno vzdušje je dopolnjeno s pogovorom o temah, problemih in možnih rešitvah. Zvečer so udeleženci imeli priliko doživeti kako prosti čas preživljajo mladi iz Adjovščine, potem so se v dvorani Hiše mladih družili ter prisostvovali koncertu lokalne glasbene skupine.

98

2. Javno zagovarjanje interesov mladih (kampanja)

Slika 6: Ogled Ajdovščine

1.8. Aktivnost in naloga: Priprava konkretnih ciljev in slogan kampanje Cilji kampanje Ena najtežjih nalog je določiti jasne cilje kampanje – kaj hočemo spreminjati.

Izbrana je metoda Predstavljanje SMART ciljev: • specific - morajo biti specifični • measureable - morajo biti merljivi • achievable - morajo biti dosegljivi • realistic - morajo biti realni • target - morajo biti usmerjeni.

Vsaka skupina je imela nalogo oblikovati tri specifične cilje, ki jih želijo doseči v naslednjih treh mesecih (do konca projekta) in tri cilje za naslednje leto. Ti cilji so prav tako posamezno predstavljeni, s sugestijami trenerjev, izkazalo se je da so dejansko tudi merljivi. http://www.iri-lj.si/index.php/zanimivo/novice/137-postavimo-si-ciljeve

Slika 7: Delo v skupinah

99 1.9. Aktivnost in naloga: Slogan kampanje Mario je podal navodila za pripravo slogana kampanje in ključna sporočila. Dobra komunikacija povezuje tri ključne elemente: • • • •

pravo vsebino pomembno povezanost s ciljem povabilo na akcijo pomembno je, da se obrne pozornost na rešitve, prednosti in koristi, po drugi strani pa na obveznosti in zahteve. Sporočila morajo biti pozitivna, toda realna • sporočila morajo biti pozitivne, ali realne.

Dobra sporočila imajo štiri ključne lastnosti: • verodostojnost (jasnost, točnost in resničnost) • atraktivnost (atraktivna, zanimiva, inteligentna, emocionalno stimulativna) • relevantnost (ali se nanaša na ljudi, na katere se obračamo, ali je lahko povezano z znano situacijo in ali se uporablja v skladu s potrebami) • razumljivost (enostavna, razumljiva in sprejemljiva).

Različne vrste sporočil: • verbalna - neverbalna, pisna • spremenljiva, odvisno od vsebine, tona (racionalni, emocionalni) in pristopa. Bolj hierarhično grupirana sporočila: sporočilo dežnik, ki je pogosto slogan • nekatera izmed glavnih sporočil in stranska sporočila, ki dopolnjujejo glavna sporočila.

Sporočila morajo biti komplementarna, in ne v nasprotju ena z drugimi, in je temu potrebno posvetiti pozornost.

Slika 8: Mario podaja navodila o sloganu kampanje

1.10. Aktivnosti in naloge - Komunikacijski kanali, orodja za kampanjo in akcijski plan Komunikacijski kanali in orodja za kampanje Nadaljevanje načrtovanja kampanje je povezano s strategijo izbire komunikacijskih kanalov in orodij za izvedbo kampanje.

100

2. Javno zagovarjanje interesov mladih (kampanja)

Izbor komunikacijskih kanalov in orodij Mario je skupinam razložil kako uporabljati posamezne komunikacijske kanale, odvisno od tega na katere ciljne skupine se nanaša naše sporočilo, oziroma kampanja. Udeleženci so videli primere dobre prakse. O ciljnih skupinah in komunikacijskih kanalih glej več v I. delu.

Udeleženci so imeli nalogo določiti kateri komunikacijski kanali in orodja so ustrezni za izvedbo njihove kampanje. Metode, ki so se uporabljale, so metoda galerije in brainstorming, skupno delo in delo po skupinah.

Načrt kampanje Končni del aktivnosti se je nanašal na pripravo Akcijskega načrta za izvedbo kampanje. Udeleženci so dobili nalogo, da v osnutku kampanje določijo strukturo akcijskega načrta. Osnutek kampanje, ki je rezultat dela na modulu, po vrnitvi v mesta nadaljuje z razvojem, nadaljuje z izvajanjem aktivnosti z dinamiko in glede na vrsto teme kampanje. V nadaljevanju so navodila, ki so jih udeleženci dobili, da bi lahko razvijali kampanjo.

Akcijski načrt mora vsebovati: • aktivnosti • odgovornosti udeležencev - kdo je odgovoren za kateri del posla • časovni potek – čas (roki, do kdaj?)

• vir financ – iz katerih virov se bo financirala kampanja.

Struktura načrta kampanje (nasveti in navodila) 1. Načrt udeležencev in odgovornosti: • vzpostavitev Načrta predvideva, da bodo vsi zainteresirani udeleženci prispevali k ciljih, definira njihove vloge, odgovornosti in naloge, ter določa oblike sodelovanja • shema udeležencev - ne samo tisto, kar je napisano na papirju, temveč pogosto tudi preverjanje, ali so vsi sprejeli naloge in ali so jim namenjene naloge jasne • če v kampanji sodeluje nekoliko organizacij, je potrebno definirati načela in pravila sodelovanja • preden začnemo izvajati kampanjo, vsem prisotnim in vključenim mora biti jasna vloga, ki jo bodo imeli • v kampanje so pogosto prav tako vključene teme, znanja in veščine, ki so neznane ožjem omrežju sodelavcev in izvajalcem, ker so potrebna specifična znanja o nekaterih področjih, v načrtu ustanovitve družbenega omrežja za izvedbo kampanje je potrebno identificirati kaj mi sami znamo, za katera področja pa nameravamo angažirati zunanje strokovnjake.

2. Vloge v kampanji: • koordinator skupine - njegova naloga je voditi skupino udeležencev v kampanji in skrbeti za to, da skupina kontinuirano sodeluje, da spremlja aktivnosti udeležencev in vzdržuje redne kontakte z vsemi člani • tajnik - skrbi za vire skupine in ponuja podporo pri izvrševanju dogodkov; organizira skupinske sestanke, upravlja z e-poštnim podpisom skupin, mora biti obveščen o pomembnih dogodkih in datumih • predstavnik za odnose z javnostjo - skrbi se za promocijske aktivnosti kampanje in dogodke; dviguje javno zavest o ključnih vprašanjih tipične naloge vključujejo: pisanje sporočil za javnost, pošiljanje slik in video materialov o dogajanju, vzdrževanje stikov z uredniki in novinarji iz lokalnih medijev, pisanje postov in pošiljanje urednikom lokalnih medijev, upravljanje s stranmi na Facebooku in Twitterju, pisanje blogov • blagajnik - vodi računovodstvo in skrbi za racionalno uporabo virov, v sodelovanju s koordinatorjem skupine • koordinator kampanj v odnosu do sprejemnikov odločitev - vzpostavlja in vzdržuje stik s predstavniki lokalnih/nacionalnih/evropskih organov javne oblasti in svetovalnih organov, oseba ki je najbolj seznanjena in omrežena s potrebami kampanje, ciljnimi skupinami, razvojem političnih procesov in podobno • koordinator marketinga - oseba usmerjena na možnosti za pridobitev podpore, promocije, organizacijo in promocijo dogodkov in poročanje o njih

101 • koordinatori dogajanja - odgovorne osebe za usmerjanje skupin za izvedbo kampanje v določenih obdobjih v letu, skrbijo o fokusu kampanje, obveščajo skupino o razvoju kampanje • koordinator kampanje - oseba ali ožji tim, ki rekrutira sodelavce, upravlja s kampanjo, daje podporo volonterjem, ki izvajajo kampanjo, raziskuje dogodke v njihovem okolju, izbira okolje, v katerem bi bilo razumno izvajati kampanjo in zagotoviti prisotnost kampanje.

3. Smerokaz kampanje: • smerokaz daje kronološko zaporedje nalog, vključno z obdobjem priprave pred kampanjo in poskusnim obdobjem po začetku in potem izvedbi kampanje • pri načrtovanju realno ocenite svoj čas, vendar tudi čas drugih, odgovornosti drugih sodelavcev; ne pozabite na dopust in počitek • smerokaz je razdeljen v posamezne faze, zaradi boljšega upravljanja • razpored: • vnesite ključne datume, notranje in zunanje roke, glede na čas priprave za izvršitev določene aktivnosti • kdo je zamenjava za nepredvideno nezmožnost prihoda udeležencev v kampanji (bolezen in podobno)?

4. Finančni načrt: • kampanje zahtevajo pripravo in zagotovitev precejšnjih finančnih sredstev • potrebno je oceniti vire financiranja za različne stroške: stroški izdelave (dizajn tiskovin, letakov, tisk, najem prostora za tekmovanje in podobno), strošek opreme (računalniki, programska oprema, tiskalnik, itn.), stroški osebja (plače, nadomestila, potni stroški in podobno), operativni in režijski stroški (telefonski in poštni stroški, papir, najem za pisarno, itn.)

• sredstva za financiranje kampanje prihajajo iz proračuna organizacije ali iniciativ, skozi financiranje projektov z donacijami ali preko sponzorjev; na primer masovni mediji dajejo medijski prostor ali čas za objavo konkretnega reklamnega sporočila, ali lahko ponudijo posebne popuste.

Za to aktivnost je predvideno projektiranje tabelice ali diagrama: • v tabelici se prikazujejo posamezne faze priprave in izvedbe kampanje in za predvideni čas • potrebno je izdelati načrt osebja z določenimi vlogami in odgovornostmi v svoji kampanji.

Po delu v skupinah (udeleženci po mestih) se skupine združijo; medsebojno se izmenjujejo rezultati in komentarji.

Spremljanje, kontinuirano merjenje, analiza in ocena izvedbe in uspešnosti kampanje Na operativni ravni je potrebno nenehno spremljati izvedbo ukrepov in postopkov, ter se sprašujemo: • ali smo dosegli tisto javnost, ki smo jo hoteli? Kako boste vi, kako bo pa javnost (ciljna skupina) reagirala? Ali so dojeli, prepoznali in upoštevali naša sporočila? Kaj narediti, če so odgovori različni od pričakovanega?

• če se med kampanjo zgodi nekaj nepričakovanega, je načrte potrebno popravljati, prilagoditi novim okoliščinam, zahtevam, pričakovanjem, celo tudi spremeniti • kaj se meri? Nas zanima koliko ljudi smo dosegli, do koliko oseb je prišlo naše sporočilo, kaj je bil njihov odgovor na naše aktivnosti. Merjenje, na primer, pomeni število izdanih informativnih materialov, število udeležencev tekmovanja, število obiskovalcev na strani, število izdaj v medijih (sporočila za javnost ali povabilo), volumen, ki ga zavzema medijski prostor Najbolj pogosto uporabljane metode merjenja in analize aktivnosti: • zbirka objav v medijih (press clipping) je urejena po ključni besedi ali temi; redno spremljamo medije in poročanje o vnaprej definiranih kriterijih v izbranih medijih • analiza medijskega poročanja: kvantitativne in kvalitativne analize in ocene poročanja o temi v medijih. V kvantitativni analizi merimo prisotnost medijev po določenih kriterijih: število izdaje, datumi objave, v katerih medijih, po avtorju, po mestu ali času objave, volumen objave. S kvalitativno analizo spremljamo objavljena vprašanja in pojavitev besed, ocenjujemo ton objav; spremljamo prisotnost, ali odsotnost sporočil kampanje, itn.

102

2. Javno zagovarjanje interesov mladih (kampanja)

• analiza bralstva, ki bo potrdila učinkovitost besedil in pisanih materialov. Kadar se analizirajo kvantitativni elementi, nas zanima kdo so bralci, koliko pogosto berejo, katere vrste vsebin, ali čemu dajejo večjo prioriteto. Z metodo analize vsebine lahko ocenimo koliko bralci razumejo objavljeno vsebino, ali ocenjujejo vsebine, kaj je za njih žanr ali vsebina, ki manjka. Raziskave opravljene z osebnimi intervjuji, po telefonu ali preko vprašalnikov • analiza obiska kraju ponuja informacije o tem kdo so njegovi obiskovalci, čigave vsebine se najbolj pogosto preiskujejo in iščejo, kateri deli spletne strani se najbolj pogosto obiščejo, koliko časa se obiskovalci zadržujejo, od kod prihajajo in kam gredo obiskovalci • namen analize odgovorov, merjenih z odzivnostjo različnih članov javnosti, je določiti prejete klice in odgovore na odprte telefone, odziv na call centre, komunikacijo preko spletne strani ali vprašalnika, zanima nas število, čas nastanka, posebej pa njihova vsebina • raziskovanje je eno najpomembnejših merjenj, ki se uporabljajo v vseh fazah procesa komunikacije; raziskujemo izvedbo publikacije, dogodke in predstavitve, online komunikacijo, ugled, brend, poslovno okolje, oglaševanje • med monitoringom, kampanje ali aktivnosti, ki se izvajajo v skladu z roki in ocenjenimi stroški, spremljamo na dnevni, tedenski in mesečni bazi • redno poročanje je sestavni in rutinski del upravljanja z vsako kampanjo.

Med kampanjo bomo verjetno naleteli na nepredvidene spremembe. Med notranjimi faktorji, ki lahko preusmerijo potek kampanje, so kadrovske spremembe, spremembe pri strateških odločitvah in spremembe v finančnem položaju. Zunanje razloge spremembe najdemo v zakonskih spremembah, ki jih hočemo spremeniti s kampanjo - politično in ekonomsko situacijo, aktivističnem delu močnih in dobro organiziranih interesnih skupin, ki se pojavljajo, in podobno.

Vsak dober komunikacijski načrt na strateški ravni lahko vsaj indikativno pregleda potencialne probleme in ponudi smernice o tem kako ravnati v nepredvidenih in kriznih situacijah.

Potencialne krize in konflikti ne bi smeli biti prepuščeni slučajnem obnašanju; na primer, kaj narediti v primeru slabega vremena na odprtem, ali kako bomo ukrepali, če je oprema pokvarjena.

Več težkih kriz med kampanjo se lahko pojavi zaradi materialnih razlogov; na primer, nepričakovane situacije, spremembe v politični podpori, stavke, bojkota, finančnih problemov, vprašanj poslovne tajnosti, medijev, ki nam niso naklonjeni. Kriza lahko izzove zaničljiv odnos do partnerjev v komunikaciji, na primer, kadar klient ne posluša in ne upošteva odzive javnosti.

Krize ali nenačrtovani dogodki, ki običajno trajajo kratek čas, so rezultat zanemarjanja ali nepredvidljivih incidentov, neujemanja in konfliktov.

Obstaja nekoliko vrst kriz: politične, ekonomske, ekološke, naravne, humanitarne. Nekaterih, kot so na primer, naravne nesreče, ne moremo napovedati.

Kriza se lahko popravi. Na strateški ravni, pred pripravo kampanje, to pomeni, da lahko napovemo možne scenarije, ki bi lahko izzvali krizo, prepoznamo slabosti in ranljivosti.

Krizno upravljanje je strateško načrtovanje in preprečevanje krize, oblikovanje ukrepov za reševanje krize. Njegov namen je preprečiti, ali vsaj zmanjšati negativne izide, zaščititi organizacije in udeležence.

Upravljanje s krizo in odgovor nanjo so načrtovani, proaktivni, v skladu z razpoložljivimi sredstvi.

V časih krize je pomembno zadržati pozitivno stališče. Potrebno je sprejeti pobudo in ponuditi podatke in informacije, ki odpirajo različne poglede na problem in njegovo reševanje.

Kriza je tudi prilika, da se nekaj naučite iz izkušnje in iste napake. Kriza je priložnost za spremembe.

Priprava kriznega načrta: • ocena možnih konfliktov in krizne situacije; pripravite krizni načrt, ki jasno razlaga kako bomo ravnali v določeni situaciji, kdo kaj dela in kako • zberite krizni tim: določite kdo bo vključen v krizno situacijo, pregledati njihove vloge, odgovornosti in naloge • pripravite komunikacijsko infrastrukturo: določite prostor za "HQ", ki bo upravljal s krizo, potrebno opremo (telefoni, računalniki, internet, itn.)

• zagotovite usposabljanje kriznega tima, organizirajte vaje, ki simulirajo določene krizne situacije.

103 Udeleženci so imeli naloge: • napovedati potencialne konflikte in krizne situacije in oblikovati osnutek načrta kako nanje odgovoriti.

Način dela: brainstorming, SWOT analiza: • v prvi fazi s pomočjo brainstorminga predvideti nek potencialni konflikt in krizne situacije • v drugi fazi v obliki osnutka načrta - plakata o tem kako reagirati na potencialne krizne situacije s pomočjo SWOT analize - identificirati moči, slabosti, priložnosti, grožnje in tveganja v svoji kampanji • kombinacija prednosti in groženj nam lahko pomaga najti odgovore o tem kako premagovati tveganja ali grožnje • če se združijo slabosti in možnosti, nam bodo pomagali s tistim, kar je potrebno izboljšati.

Po delu v skupinah, se dela skupaj z drugo skupino in razpravlja o rezultatih in komentarjih.

Slika 9: Osnutki kampanj

104

2. Javno zagovarjanje interesov mladih (kampanja)

1.11. Aktivnost in naloga: Priprava predstavitve kampanj Tadeja je na koncu drugega dne, po dostavljenih navodilih za pripravo predstavitve kampanje, udeležencem podelila nalogo, da za naslednji dan pripravijo predstavitev.

Naloga udeležencev je bila, na najprej pripravijo petminutno predstavitev za ostale udeležence kampanje.

Razen tega je vsaka skupina morala pripraviti desetminutno simulacijo aktivnosti v okviru svoje kampanje; na primer, kako predstaviti svojo iniciativo za sestanek z županom, ali kako se pogovarjati o svoji iniciativi za mlade na ulici.

Rezultati vseh aktivnosti so predstavljeni v soboto zjutraj v končnem delu programa, v katerem so predstavljeni celotni osnutki kampanj za štiri skupine / štiri mesta. Udeleženci so predstavili svoje osnutke kampanj in simulirali eno aktivnost: 1. Ajdovščina je predstavila osnutek za kampanjo, katere cilj je sprejemanje odločitve o štipendiranju mladih, posebej za deficitarne poklice. V njihovo kampanjo bodo vključeni mladi, javna uprava in lokalni podjetniki. Mladi bodo sodelovali pri izdelavi pravilnika/uredbe o štipendiranju. Udeleženci so predstavili simulacijo sestanka mladih in predstavnikov mesta.

2. Kidirčevo je predstavilo osnutek za kampanjo, katere cilj je mreženje mladih in zagotavljanje prostora za aktivnosti mladih. Njihova kampanja bo zajela niz aktivnosti predstavljanja idej in motiviranja mladih za združevanje in aktivizem. Cilj je tudi, da se spodbudi mesto za dodelitev prostora mladim za njihove aktivnosti. Udeleženci so izbrali simulacijo javne tribune, na kateri so mladim iz skupnosti predstavljali svoje ideje. Ta kampanja je mobilizacijska kampanja.

3. Crikvenica je predstavila osnutek za kampanjo, katere cilj je združevanje mladih in zagotovitev prostora za mlade – "doma za mlade". Udeleženci so izbrali simulacijo javne tribune, v kateri predstavljajo idejo mladim in predstavnikom mesta.

4. Opatije je predstavila osnutek za kampanjo, katere cilj je mreženje mladih umetnikov in kreativnih mladih oseb z območja mesta, da bi se ustvarila platforma za odpiranje kreativno-podjetniškega inkubatorja.

Slika 10: Predstavitev kampanje

105 1.12. Aktivnost in naloga: Predstavljanje Youthpassa in vrednotenje Predstavitev Youthpass potrdila je izbrano v tej fazi projekta, da bi se udeleženci lahko jasneje zavedali kaj in kako se učijo, glede na to, da se gre za nove vsebine za večino udeležencev.

S projektom je načrtovana izdaja Youthpassa. Projekt zajema predvsem visoko raven aktivnega učenja, kot tudi uporabo pridobljenih veščin in znanj za cel čas trajanja. Nastal je kot rezultat izkazanih potreb mladih. Problemi, ki jih imajo mladi v vsakdanji komunikaciji z oblikovalcem politik, nerazumevanje procesa in protokola pri procesih sprejemanja odločitev, nepoznavanje in nerazumevanje proračuna kot dokumenta, kot tudi pomanjkanje komunikacijskih veščin in komunikacije z mediji, so osnovna spodbuda za sprožitev tega neformalnega izobraževanja. Vrednost projekta je, da se vsi udeleženci "strukturiranega dialoga" na lokalni ravni v neformalnem okolju učijo in pridobivajo znanja in veščine, potrebne za uspešno izvedbo dialoga. Zavedanje o tem, kaj ne vemo in osebna ocena o tem, koliko smo se naučili, je pomembna; zaradi tega smo to aktivnost posvetili pomenu Youthpassa, oziroma načinu ocenjevanja pridobljene kompetence. Vsi udeleženci bodo na koncu projekta dobili Youthpass potrdilo.

Youthpass potrdilo je sestavljeno iz 3 delov: • potrdilo sodelovanja ter splošni opis aktivnosti • splošni opis aktivnosti, pri katerih je sodelovala mlada oseba • opis znanj, ki jih je mlada oseba pridobila s sodelovanjem v projektu.

Pridobljena znanja in veščine mlada oseba določa skupaj s svojim mentorjem in opisuje z uporabo osem ključnih sposobnosti, kot okvirja: KOMUNIKACIJA V MATERNEM JEZIKU Sodelovanje v projektu omogoča mladim razvijanje komunikacijskih veščin skozi, npr. pogovor z drugimi udeleženci, pošiljanje elektronske pošte različnim prejemnikom, oblikovanje in pisanje besedil za plakat ali brošuro, itn.

KOMUNIKACIJA V TUJIH JEZIKIH Med mednarodnim projektom je mlada oseba v stiku z drugimi jeziki in kulturami ter sodelovanje v takšnem projektu omogoča mladim učenje novih besed, ali izrazov v tujih jezikih ter krepitev samozaupanja in sigurnosti pri komunikaciji v tujem jeziku.

MATEMATIČNA KOMPETENCA IN OSNOVNE KOMPETENCE V NARAVOSLOVJU IN TEHNOLOGIJI Mladi skozi, na primer, sodelovanje pri izdelavi proračuna aktivnosti in vodenje računovodske evidence v MS Excelu pridobivajo matematične veščine, medtem ko se tehnične veščine lahko pridobijo skozi reguliranje električnih priključkov za računalniško ali glasbeno opremo, uporabo fotoaparatov in kamer, izgradnjo materialov za projekt, itn.

DIGITALNA KOMPETENCA Digitalne kompetence se pridobivajo skozi učenje uporabe računalnikov: pošiljanje e-pošte, delo v novih programih, izdelava plakatov z uporabo grafičnih programov itn.

UČITI KAKO UČITI Mlada oseba ima priložnost prepoznati način učenja skozi katerega prejema največ znanja (npr. skozi pogovor z drugimi, skozi samostojno iskanje podatkov, skozi udeležbo v delavnicah, skozi formalno učenje...) in se na ta način začne zavedati lastnega načina učenja SOCIALNA IN DRŽAVLJANSKA KOMPETENCA Mladi skozi sodelovanje v projektu imajo možnost ozavestiti in prepoznati svoje družbene in državljanske veščine ter jih izboljšati, ali naučiti: spoštovanje drugih ljudi, način izražanja lastnega mnenja ali kritike, vedenja z drugimi ljudmi, sprejemanje odločitev ne glede na mnenje okolja, odgovornost do nalog itn.

INICIATIVNOST IN PODJETNOST Sodelovanje v projektu omogoča mladim, da predstavijo svoje ideje in sanje ter jih opogumlja, da jih sami uresničijo, ne pa da jih "nekdo uresniči za njih", ali pa da ostanejo neuresničeni.

KULTURNA ZAVEST IN IZRAŽANJE S spoznavanjem drugih udeležencev v projektu, mladi spoznavajo in cenijo lastno kulturo in kulturo udeležencev iz drugih držav ter njihove običaje.

106

2. Javno zagovarjanje interesov mladih (kampanja)

Znotraj projekta je predvideno, da udeleženci pridobijo naslednje sposobnosti: • komunikacija v maternem jeziku • komunikacija v tujih jezikih • učiti kako učiti • digitalne kompetence • socialne in državljanske kompetence • podjetnost in iniciativnost • kulturna zavest in izražanje.

Ker večina udeležencev doslej ni bila seznanjena z Youthpass potrdilom, njegovim pomenom in funkcijo, so udeleženci, razen razlag, imeli priložnost videti kako zgleda takšno potrdilo.

Slika 11: Kompetence za Youthpass potrdilo Rezultati 2. modula so: • izdelan je osnutek kampanje za vsa štiri mesta • udeleženci razlikujejo javno zagovarjanje interesov od zagovarjanja interesov • udeleženci so seznanjeni s koraki pri načrtovanju kampanje, ki jih uporabljajo v osnutku kampanje (načrt aktivnosti in dinamika) • udeleženci so seznanjeni s fazami javnega zagovarjanja, ki so jih uporabili v osnutku kampanje • udeleženci lahko analizirajo probleme javnega zagovarjanja na primeru izbranega problema • med udeleženci je razvita bolj kakovostna komunikacija.

107 VREDNOTENJE Udeleženci so vsak dan lahko prostovoljno sodelovali pri e-vrednotenjih, za katere so trenerji pripravili obrazce, ki so bili dostopni udeležencem po e-pošti. V prostovoljni evalvaciji je povprečno sodelovalo 25 udeležencev, kar je visok delež sodelovanja.

Udeleženci so ocenjevali skupno zadovoljstvo s treningom na lestvici od 1 do 10, povprečna ocena je 9. Razen tega je listek za vrednotenje vseboval elemente posameznega Glejka dela po ciljih treninga, za ocene pa se je uporabljala lestvica od 1 do 5.

Skratka, povprečne ocene oziroma rezultati vrednotenja so naslednji: • • • • • • • •

razumem osnovne principe zagovorništva - 4 razumem namen in pomen kampanje - 4 poznam korake pri pripravi kampanje - 4 razumem soodgovornost mladih pri realizaciji njihovih potreb - 5 razumem principe dela v timu - 5 razumem različne komunikacijske kanale in instrumente (orodja) - 4 zadovoljen sam z našim načrtom/osnutkom kampanje - 4 komaj čakam, da začnem z uresničevanjem našega osnutka kampanje - 5

Ocena organizacije: • Občina Ajdovščina je primer dobrih rezultatov sodelovanja med mladimi in Občinom, rezultat takšnega sodelovanja je tudi "Hiša mladih", center za mlade in hostel, v katerem je potekal treningi in so bili nameščeni udeleženci. Čeprav v hiši ni kuhinje, so domačini zagotovili dostavo hrane iz zunanje restavracije.

• prehrano so udeleženci ocenili dvojno, tako da je povprečna ocena 3; osebje je dobilo odlično oceno (težko, da bi lahko bilo bolje); nastanitev tudi, kot tudi prostor.

Vprašali smo udeležence kaj so se novega naučili. Tu so nekatere izmed njihovih izjav: • SMART metodo; delo v timu; motivacijske tehnike; pripravo zagovorništva po korakih; osnutek kampanje; kako konkretizirati začetno idejo in organizacijo kampanje; možnosti financiranja.

Trenerjem bi udeleženci sporočili: pohvale; super; prilagodljivi, zabavni, dinamični, konstruktivni.

Slika 12: Vrednotenje Prepoznavnost projekta je prikazana v Dodatku 3 na koncu priročnika.

108

2. Javno zagovarjanje interesov mladih (kampanja)

PRILOGE Priloga 1: Program dela 2. modula v Ajdovščini Priloga 2: Sporočila z delavnic

PrilogA 1: 2. MODUL AJDOVŠČINA - OD 22. DO 24. MAREC 2014. LETA Zagovorništvo in organiziranje kampanj Četrtek, 20. 3. 2014 Čas 17.00 – 18.00 18.00 – 19.00 19.00 – 20.00 20.00 – 21.00

Dejavnost Prihod, nastanitev Pozdrav Uvod v modul - trenerji Večerja Spoznavanje, pričakovanja, team building, predstavite problemov (udeleženci), predstavitev poteka treninga

Mesto Recepcija MC Večnamenska dvorana P-8 Učilnica P-15 Večnamenska dvorana P-8

Petek, 21. 3. 2014 Čas 8.00 – 9.00 9.00 – 11.00 11.00 – 11.30 11.30 – 13.00 13.00 – 14.00 14.00 – 15.30 15.30 – 16.30 16.30 – 17.00 17.00 – 19.00 19.00 – 20.00 20.00 – 21.00 21.00

Dejavnost Mesto Zajtrk Učilnica P-15 Uvod v kampanjo, navodila za projektno delo Večnamenska dvorana P-8 Odmor Učilnica P-15 Načrtovanje kamapnje: projektno delo po korakih ob podpori Večnamenska dvorana P-8/ trenerjev Sejna soba 2 Kosilo Učilnica P-15 Ogled mesta Načrtovanje kamapnje: projektno delo po korakih ob podpori Večnamenska dvorana P-8/ trenerjev Sejna soba 2 Odmor Učilnica P-15 Zagovorništvo Večnamenska dvorana P-8/ Sejna soba 2 Večerja Učilnica P-15 Priprava predstavitve načrta kampanje Večnamenska dvorana P-8/ Sejna soba 2 Neformalno druženje Večnamenska dvorana P-8

Sobota, 22. 3. 2014 Čas 8.00 – 9.00 9.00 – 11.00 11.00 – 11.30 11.30 – 13.00 13.00 – 15.00

Dejavnost Zajtrk Predstavitev načrtov kampanj (s predlogi za izboljšavo) Odmor Evalvacija Kosilo Skupna fotografija Odjava iz hotela in odhod

Mesto Učilnica P-15 Večnamenska dvorana P-8 Učilnica P-15 Večnamenska dvorana P-8 Učilnica P-15

109

PrilogA 2: poročilo Z DELAVNICE V OKVIRU projekta MLADI V SKUPNOSTI BREZ MEJA

Mladi iz Občine Kidričevo so za potrebo projekta Mladi v skupnosti brez meja izvedli virtualno tribuno v katero so sodelovali mladi od 18 do 30 leta starosti.

Kot največji problem v Občini so mladi izpostavili "Organizacija mladih".

Problem: Vprašanje je, do kakšne mere so mladi pasivni in nezainteresirani. Žal to postaja ne samo lokalni (občinski) problem, pač pa tudi globalni problem. Posamezniki se sicer udeležujejo raznih dogodkov znotraj občine ali tudi širše, vendar opažajo, da obiski na različnih dogodkih niso množični ali pa se srečujejo vedno isti ljudje.

Največji problem oziroma bistvo problema je, da v občini ni "organizacije mladih", kjer bi se mladi združevali in povezovali, razen znotraj kakšnega društva, to pa se ne odraža neposredno na občinski ravni. Mladi bi se tako lahko organizirali v mladinskih svetih ali kakšni drugi podobni obliki združevanja, kjer bi lahko reševali tudi različne probleme mladih. Mladi nimajo prostora, namenjenega druženju mladih za različna predavanja, manjše koncerte, različne kulturne dejavnosti, itn. S tem pa bi se povečala tudi skrb za socialno varnost, izmenjavale bi se ideje glede večjega zaposlovanja mladih, itn.

Rešitev problema: Prostor je ključnega pomena, da se bo nekje moč sestajati. Prostori bivšega zdravstvenega doma bi bili idealni prostor za mlade, saj je to dobra lokacija blizu vrtca in šole. Ko bi bil prostor pripravljen, bi v njem lahko stekle različne oblike združevanja. Je pa žal tako, da so nekatere generacije izgubljene, in bi se sprva vključevala verjetno samo peščica mladih, zato bi bilo tudi ključno sodelovanje s šolo, med drugim tudi zato, ker mlade lahko vzgajamo in pripravljamo v tem duhu, da prostore in programe zelo zgodaj sprejemajo za svoje in se bodo v kasnejših letih vanje vračali.

Vzporedno bi bilo potrebno ustanoviti organizacijo mladih, bodisi kot "svet mladih", "mladinski svet" ali nekaj podobnega. Potrebno bi bilo, da bi v taki organizaciji bila zaposlena ena ali dve osebi, ki bi predstavljala vezni član med občino, podjetji v občini in mladimi (iskalci zaposlitve, študenti, dijaki). Ta oseba ali dve bi koordinirali ideje mladih, jih posredovale širše, mladim bi nudili tudi različne pomoči. Prav tako bi bile zadolžene za organizacijo različnih dogodkov za mlade, koncerte, potopisna predavanja, in podobno. Ko bi se mladi začeli medsebojno družiti, bi nastajale tudi nove ideje in programi.

Tako bi mladi dobili priložnost za sodelovanje na različnih področjih delovanja lokalne skupnosti, predvsem pa bi se slišal glas mladih, njihove želje in potrebe.

Rešitev finančnega problema: Sprva bi financiranje prevzela občina – v proračunu bi se zagotovila sredstva za delo zaposlene osebe ter materialni stroške (elektrika, voda, itn.). Drugi vir financiranja bi bila donatorska sredstva podjetij v občini in posameznikov, za promocijski material, ter lastna sredstva od prodaje pijač, vstopnin ob različnih dogodkih.

Sodelujoči: •

v prvi vrsti zainteresirani mladi

•

župan, ki bi prisluhnil idejam mladih, pomagal pri rešitvi prostorskega problema

•

občinski svet, da nameni sredstva v proračunu

•

različna podjetja in donatorji

Mali katalog za mlade 3 Komunikacijske veĹĄÄ?ine in odnosi z mediji

112

3. Komunikacijske veščine in odnosi z mediji

Komunikacijske veščine in odnosi Z mediji Projekt Mladi v skupnosti brez meja je namenjen krepitvi mladih za sodelovanje v življenju skupnosti, še posebej v procesih političnega odločanja, in tako tudi uspešnem izvajanju strukturiranega dialoga.

Poznavanje jezika demokratične udeležbe državljanov, oziroma mladih je osnova za aktivno sodelovanje državljanov v procesih političnega odločanja. Osnovne pojme, ki sestavljajo uvod v politično kulturo smo poskušali razložiti v Malem katalogu pojmov za mlade. Vsebino in osnovne elemente, ki sestavljajo okvir pravne regulacije političnega odločanja, spoznavanje procesov in protokolov za demokratično udeležbo v procesih sprejemanja političnega odločanja, posebej tistih, ki se nanašajo na sprejem odločitev o proračunu na lokalni ravni, smo zbrali v Malem katalogu za mlade 1, o katerih smo se učili na izkušnjah v Crikvenici na 1. modulu projekta. O javnem zagovarjanju interesov mladih, veščinah, tehnikah in orodjih za javno zagovarjanje interesov mladih, posebej kampanje, se učilo v Ajdovščini, izkušnje in nasvete pa smo zbrali v Malem katalogu za mlade 2.

Znanja in prakse iz področja komunikacijskih veščin in odnosov z mediji so se pridobivale na 3. modulu projekta v Kidričevem. Želeli smo deliti naše izkušnje tudi na tem področju in je tako nastal tudi ta Mali katalog za mlade 3.

1. komunikacijske vEŠČINE in odnosi Z mediji ZAKAJ SO TE VEŠČINE IN ZNANJA POMEMBNI ZA USPEŠNO JAVNO ZAGOVARJANJE INTERESOV MLADIH? Uspešnost javnega nastopa, nastopa pred uradniki, pred mediji, dober govor pred velikim številom ljudi, učinkovito vodenje sestankov, jasno oblikovanje lastnih misli in idej in podobne aktivnosti niso odvisni samo od vrednosti ideje in cilja, zaradi katerih podvzemamo to aktivnost. Odvisni bodo tudi od našega znanja, veščin in izkušenj pri sodelovanju v le-tem. Nekaterim od nas bo šlo lahko, nekateri se sploh ne bodo upali lotili takšnih aktivnosti. To bo odvisno od osebnostnih lastnosti, izkušenj, vrste inteligence, izobraževanja, prejemnika in podobno. Vendar pa se bo večina ljudi lahko naučila kako se spopasti z zahtevami tega javnega delovanja, s pridobljenimi izkušnjami pa bodo vedno bolj uspešni.

Mladi so v razvojni fazi, v kateri intenzivno gradijo in preizkušajo lastno identiteto. Aktivnosti, ki bi lahko zajemale pridobitev teh kompetenc, je med šolanjem ali delom malo, in ni veliko oseb, ki se znajdejo v takšni družbeni vlogi, v kateri bi lahko pridobili te izkušnje. Intuitivno ali spoznavno, večina mladih, v večji ali manjši meri, ima razvito sliko o družbeni vlogi, ki jo ima, vendar je pa malo tistih, ki aktivno sodelujejo v izboljšanju družbenega položaja nekatere izmed skupin mladih. Nekateri so ne/aktivni predstavniki učencev v šoli, nekateri so predstavniki študentov, nekateri so se pridružili političnim strankam, verskim organizacijam ali organizacijam civilne družbe. Za vse izmed njih, toda tudi za vse ostale mlade, je pridobitev komunikacijskih veščin podpora za uspešno delovanje v želeni smeri, ne glede na to, ali gre za razgovor z delodajalcem, odnos z vrstniki ali sestanek z učiteljem, županom ali predstavniki medijev.

113 1.1. Kaj so komunikacijske veščine?

PONOVIMO Komunikacijske veščine so skup veščin, ki jih posedujemo in mobiliziramo, da bi povečali verjetnost uspešne komunikacije.

Komunikacijske veščine predstavljajo nabor različnih veščin, s katerimi se krepi uspešnost poslanega in prejetega sporočila, enoznačnost, razumevanje in dialog.

Uspešna komunikacija je: • učinkovita - uresničuje cilje oseb, ki komunicirajo. Pošiljatelj in prejemnik sporočil, "komunikatorja", razumeta, lahko razložita in predvidevata dogodke v komunikacijskih procesih • ustrezna - kontekst določa način komunikacije; osebe vključene v komunikacijo bodo spoštovale kulturo, oziroma norme, družbeni status, vrednosti, jezik in pričakovanja drugih udeležencev v komunikacijskem procesu.

Da bi komunikacijo naredili uspešno, moramo posedovati in mobilizirati določene sposobnosti in veščine: • kognitivne veščine - brez določenih kognitivnih veščin bomo težko uspeli razviti pozitivne družbene odnose z drugimi. Gre za sposobnost vpogleda v kognitivno kompleksnost, samospremljanja, zavzemanja družbenih stališč, sposobnosti empatije, oziroma razumevanja čustev drugih, ob ohranjanju lastnega stališča • vedenjske veščine - ki so nam potrebne, da bi komunikacija bila uspešna, so naša sposobnost, da se vključimo v interakcijo, vedenjsko prilagodljivost, sposobnost za upravljanje z interakcijo, aktivno poslušanje.

Uspešna komunikacija je odvisna od veščin verbalne in neverbalne komunikacije.

Veščine verbalne komunikacije so tiste veščine, ki bodo zagotovile, da bo sporočilo, ki ga želimo posredovati, ravno tisto, ki ga je prejemnik prejel.

Nekaj nasvetov kako da nam to uspe: • naše ideje in sporočila morajo biti kompaktna in kompleksna, ne smemo imeti zmešnjavo nepovezanih idej • moramo biti sposobni razložiti svoje ideje z opisi, razlagami, primeri • nikoli ne bomo zgrešili, če uporabljamo jezik na konvencionalen način, ne pa takega, ki ni običajen za ta kontekst; moramo uporabljati tisti jezik, ki je pravilen za situacijo v kateri se nahajamo, glede na vlogo, ki jo imamo • ne bomo zgrešili, če je sporočilo enostavno in jasno; zaradi zapletenega jezika bo prejemniku nerodno, če ga ne razume • vedno moramo biti pripravljeni razložiti tiste dele sporočila, ki so novi za prejemnika, ki se, glede na kontekst, prejemniku zdijo nedosledne (tisto kar je nam popolnoma znano in sprejemljivo, ni nujno sprejemljivo tudi za prejemnika) • moramo biti pripravljeni ponavljati tisto, kar smo povedali; z drugimi besedami, če ugotovite, da vaše sporočilo ni prišlo do prejemnika, ponovite ga drugače; vadite kako izraziti eno in isto sporočilo na več načinov • načrtujte in organizirajte pogovor z raznimi pripomočki; samo redki lahko ohranjajo koncentracijo da dalj časa.

114

3. Komunikacijske veščine in odnosi z mediji

Na kratko o argumentiranju Sposobnost argumentiranja je pomembna sposobnost v vsakem javnem nastopu. Tisto kar rečemo ima pomen, vendar mora biti predvsem resnično, sklepi, ki izhajao iz podatkov in informacij, ki jih pošiljamo prejemniku, niso vedno zaželeni. Pri javnem zagovarjanju pogosto naletimo na situacijo, v kateri mi ali druga oseba predstavljamo svoja stališča, toda se mi ali sogovornik z njimi ne strinjamo. Kako bomo vodili dialog, kako nadaljevali komunikacijo? Odgovor prejemnika sporočila je lahko negativen zaradi različnih razlogov, osebnih vrednot, nejasnega sporočila in podobno. V tem primeru moramo znati predstaviti argumente, ki bodo naše sogovornike prepričal v cilje, ki jih želimo uresničiti. Lahko odnehamo, lahko nadaljujemo s prepričevanjem ali negativno situacijo preobrnemo sebi v korist. S temi problemi se lahko srečujemo na javnih tribunah, sestankih, intervjujih.

V javnem govorništvu in prepričevanju pogosto srečamo takšne ovire. Kako prepričati sogovornike, da sprejmejo naše argumente, kako pojasniti da so sklepi sogovornika nevdržni? Kaj lahko naredimo?

Osnovna načela argumentacije so: • moramo razlikovati raven osebnosti in argumenta; argumenti so neodvisni od naših vrednost; le-ti bi morali biti resnični • poskušamo se izogniti negacijam in generalizacijam, kjer je to možno; sklepanje o povedanih trditvah, ki vodijo do posplošenih sklepov, lahko privedejo do negativnih reakcij; uporabljajte afirmativni pristop kadar navajate trditev, le-ta je veliko bolj konstruktiven • ne spuščajte se v neposredno opozicijo ali neposreden umik; ne konfrontirajte mnenj s sogovornikom, najdite afirmativni pristop, popustite, odnehajte, in se kasneje vrnite na temo.

Obstaja nekoliko modelov argumentacije, najbolj znana je debata. Debata je strukturirana argumentirana razprava. V javnem zagovarjanju je dobro vedeti nekatera pravila debate.

Ta nas uči kako svoja stališča razložiti na racionalen način, vendar brez zanašanja na svoja osebna stališča in prepričanja, voditi nas morajo logično uresničljive, preverjene in znanstvene informacije.

Veščine neverbalne komunikacije so podpora verbalnim veščinam.

Brez celovitega in integriranega mobiliziranja enih in drugih veščin, ne bomo uspeli prenesti sporočila.

Nekaj nasvetov: • uporabljajte neverbalne znake v skladu s situacijo, kar pomeni, da jih boste prilagodili družbenem prostoru in času, posebej prejemniku sporočila, vendar tudi sebi; ne izvajajte tistega, kar vam ni naravno in kar morate igrati; prisiljeni neverbalni znaki so lahko smešni, lahko odbijajo in povzročijo neustrezno komunikacijo; ustrezno uporabljajte geste • bodite integrirani in dosledni pri uporabi verbalnih in neverbalnih znakov; naj sta vam položaj telesa in glas skladna, naj vam bo izraz obraza skladen z izrečenim, nasprotujoči verbalni in neverbalni znaki vas bodo naredili smešne, nezanesljive, nekompetentne • kadar želite prenesti pomen, ki ga pripisujete določeni besedi ali misli, uskladite ga z različnim neverbalnim znakom; z gibom telesa boste povečali razumljivost sporočila, pozornost prejemnika in podobno.

V Malem katalogu za mlade 3 smo se za potrebe 3. modula učili o pomembnosti sporočila in o komunikacijskih strategijah na splošno (glej Mali katalog za mlade 3).

115

PONOVIMO Sporočilo je jedrnata, kratka in prepričljiva izjava, ki jo uporabljate v vaši kampanji in opisuje kaj hočete doseči, kako to želite storiti in zakaj. Vaše sporočilo mora vsebovati specifično akcijo in sklep, ki ga pričakujete od vaših ciljnih skupin.

Vsako sporočilo ima lahko naslednjih pet ključnih elementov: Vsebina: Katere ideje želite prenesti? Katere argumente boste uporabljali za informiranje ali prepričevanje ciljne skupine? Katere informacije, statistiko, podatke, dejstva boste uporabljali?

Jezik: Katere besede boste uporabljali, da boste lahko glasno, jasno in učinkovito prenesli vaše sporočilo? Ali obstajajo besede, ki naj bi jih ali naj jih ne bi uporabljali? Ali vas bo ciljna skupina razumela? Ali uporabljate njihov stil izražanja ali žargon?

Nosilec: Komu bo ciljna skupina ali publika verjela in na koga se bo najboljše odzvala?

Oblika: Na katere načine boste prenesli vaše sporočilo, da dosežete maksimalen vpliv? Ali boste uporabljali sestanek, pismo, brošure, letake, intervjuje na radiju ali objave v časopisih? ČAS: Kdaj je najboljši čas za prenos sporočila? Ali obstaja posebno mesto, kjer lahko prenesete sporočilo in dosežete večje zaupanje ali vpliv na sogovornika?

Da bi lahko uspešno prenesli naša sporočila, moramo razviti strategijo komuniciranja: • celo tudi najbolje pripravljeno sporočilo je lahko ovirano v procesu pošiljanja – vedno bodite pripravljeni s strategijo "Kaj pa če pogoji, osebe in sporočilo niso prejeti na način, ki smo ga sami zamislili?"

• vedno bodite pripravljeni na to, da sporočilo, ki ga pošiljate, ni nujno takšno, kakršno je prejel prejemnik. Vsakdo, bodisi vi bodisi osebe na katere se obračate, težko ločujejo osebnost, družbeno in osebno identiteto, ki jo imamo v sebi, ko se obračamo na druge. Najboljši igralci so tisti, ki v vlogo vnašajo osebnost, ki jo med pripravo predstave podrejajo cilju in drugim osebam, oziroma predstavi, ki jo morajo izvesti skupaj.

Vaša osebna prepričanja, stališča in znanja bodo zagotovo vplivala na prejemnika sporočila, ne glede na to, koliko se boste trudili biti pripravljeni in mislili, da ste sporočilo prilagodili jeziku, ki ga vaš prejemnik razume.

• izberite komunikacijski kanal, ki ustreza ciljni javnosti, ne pa tistega, ki ga le-ta ne uporablja ali ne sprejema • izberite ustrezno komunikacijsko orodje – vaša ciljna javnost mora videti in slišati vaše sporočilo; omogočite, da se to tudi zgodi.

ZapOMNIMO SI Kako uspešno poslati pisno sporočilo? Komu pošiljamo sporočilo?

Preden pošljemo sporočilo se moramo prepričati komu ga pošiljamo. Vprašanje je kdo je ciljna publika/javnost ali skupina, ki jo zanima naše sporočilo, če želimo z našim sporočilom vplivati na pridobitev zaupanja ciljne skupine, če želimo ohraniti to zaupanje oziroma nekaj spremeniti.

Kako se bomo obrnili na ciljno skupino?

Pomembna je izbira načinov, na katere se obračamo ciljni publiki; ali je to slogan, ključno sporočilo, besedilo, objava ali kaj drugega, ter po katerih poteh bomo poslali sporočilo (ali gre za enosmerno ali dvosmerno komunikacijo).

Kako napisati dobro pisno komunikacijo?

Prva in najbolj pomembna stvar je, da točno veste kaj želite sporočiti, kaj je vaš cilj pošiljanja sporočila.

Nekatere od lastnosti dobrih pisnih sporočil so: • ublažitev težkih tem; ustrezna emotivnost; uporaba zgodb (analogij, primerov) • nepričakovanost; uporabljajte zanimive, privlačne, nenavadne naslove

116

3. Komunikacijske veščine in odnosi z mediji

• konkretnost; ponudite praktične rešitve • verodostojnost. Še nekaj nasvetov za dobro pisno sporočilo: • • • • • • • • • •

naj bo vaše sporočilo novica sestavite načrt pisanja in izdaj uporabljajte ključne besede, s katerimi poudarjate bistvo sporočila obseg sporočila bi moral biti "lahko prebavljiv " za bralca preberite in preverite napisano pred objavo omogočate spremljanje, vodite svojo evidenco spodbujajte interaktivnost - komentarje analizirajte besedilo in krepite vizualno predstavitev sporočila (slike, grafike, video materiali) uporabljajte slike in podnaslove, da bi poudarili ključne besede (npr. imena, parole, izdelke) sporočilo mora biti napisano enostavno in razumljivo.

1.2. Elementi sporočila 1.2.1. Sporočila za javnost: Izkazalo se je, da je pomembno strukturirati sporočilo po teh elementih: • najbolj pomembno je v naslovu in prvem stavku povedati kdo, kaj, kdaj in zakaj? To mora biti napisano z najbolj posebnim, vzburljivim, energičnim stilom • prvi odstavek mora biti kratek povzetek ključnih sporočil • drugi ali tretji odstavek bi moral podrobno opisati, z navajanjem argumentov, pripombe oseb in podobno • zadnji odlomek mora biti kratek opis glavnih dosežkov organizacije, ki pošilja sporočilo • ne pozabite navesti kontakt-podatke: ime in priimek, številko telefona, e-pošto.

1.2.2. Poster, plakat, letak To so poti za pošiljanje pisnih sporočil, v katerih je najpomembnejši element vizualno doživetje publike.

Zaradi tega je potrebno upoštevati: • atraktivnost celotne "slike": barve, slike, sporočila • aktualnost in spodbude za potrebe ciljev • sporočilo: ne glede na to, ali gre za slogan, sliko, provokativno vprašanje in podobno, velja pravilo "manj je več".

1.2.3. Vabila Vabila so zelo uspešen komunikacijski kanal, ker se z njimi obračamo osebno tistim, za katere menimo, da so pomembni dejavniki javnosti. Zaradi tega moramo biti pozorni na naslednje elemente: • Kdo je prejemnik? To določa kako in kdaj bo poslano povabilo.

• Elementi pomembni za vsako obračanje na javnost – kdo, kaj, kdaj, kje?

• Kdo je povabljen? Nekatere osebe se bodo odzvale na vabilo, če so prisotne tudi druge pomembne osebe ali nekdo, ki je tej osebi izjemno pomemben.

• Pomembno je kdo so osebe, ki so povabljene, zaradi tega izbiramo različne vrste povabil: povabilo preko Facebooka, po e-pošti, preko medijev, osebno, po telefonu. Ali je to povabilo namenjeno mladim, županom ali medijem?

1.3. Javni nastop V širšem smislu lahko vsako komunikacijo s predstavniki ciljnih skupin štejemo za javni nastop. Ne pozabite, da je vsak razgovor, intervju, obračanje na medije, sestanek, neformalni pogovor o temi, ki jo zagovarjate, pomemben. Vse kar rečete in kako to rečete vpliva, v večji ali manjši meri, na oblikovanje stališč vaših sogovornikov.

V ožjem smislu, javni nastopi imajo bolj formalno obliko, tako da pogosto vključujejo sestanke z oblikovalci politik, nastope pred mediji, nastope na javni tribuni.

117 Večina oseb ima tremo pred javnim nastopom. Nekateri se bolje spopadejo s posledicami tega stresnega stanja, nekateri pa ne vedo kako ravnati s stresom.

Kako se izogniti tremi in strahu? Če vemo več o področju, ki ga zagovarjamo, pri večini ljudi je trema manjša. Premagovanje napetosti in treme pred javnim nastopom se lahko izognemo in/ali jih zmanjšamo na nekoliko načinov: • s psihofizičnimi pripravami, kot so to dihalne vaje, vizualizacije razgibavanja in podobno • z dobro pripravo in vadbo nastopa, pri čemer vam bo zagotovo pomagalo: • priprava beležk, iznajdljivost in obvladovanje tematike • preverjanje potrebne opreme (papirji, grafoskop, Power Point predstavitev, video/TV in podobno) • pripravite nekoliko scenarijev, od smešnih do popolnoma katastrofičnih • vadite; če ne poskusite javno nastopati, nikoli ne boste vedeli kako obvladovati strah; spremljajte sami sebe in se učite na svojih napakah, spremljajte druge medtem ko govorijo in se učite od njih • navadite se na prostor (pridite v prostor prej, da vam postane prijetno) • bodite dober gostitelj: dočakajte publiko ali vsaj nekatere izmed gostov in se rokujte z njimi, ali jih pozdravite; naj bo atmosfera na vaši strani.

Nekateri od javnih nastopov so: • • • • • •

izjave za medije (novinarska konferenca) intervjuji za medije sestanek s predstavniki članov predstavniških/izvršnih organov (župan, svetnik, član odbora) nastop na seji mestnega sveta nastop na javnem predavanju nastop na javni tribuni, razpravi, okrogli mizi in podobno.

1.4. Uvod v odnose z mediji Sodobni javni mediji močno oblikujejo javno mnenje, vplivajo na stališča javnosti, in so zagotovo nujno potrebna institucija, ki je vključena v vse Glejke našega življenja. Vloga javnih medijev je definirana z zakoni in etičnimi kodeksi, ne glede na kakovost medijev in razprave o njihovi vlogi. Vključenost medijev v javno zagovarjanje in odnosi z mediji imajo neprecenljivo pomembnost za komunikacijo z javnostmi.

Odnosi z mediji se gradijo, so rezultat družbenih interakcij, kot tudi odnosi z vsako drugo družbeno institucijo.

Najbolj pogosti razlogi uporabe medijev so obveščanje javnosti, toda tudi vpliva na spremembo javnega mnenja, ciljnih skupin, in pa tudi posameznikov, zato se najbolj pogosto uporabljajo zaradi: • vzpostavitve odnosov javnosti in nevladnih organizacij in drugih organizacij in posameznikov • prepoznavnost in izboljšanje identitete in javne podobe organizacije • kot del aktivnosti komunikacijske strategije in dr.

Mediji so v vsakem primeru orodje za komunikacijo. Veščine in znanja, kot tudi aktivnosti na katere moramo računati, če želimo vzpostaviti odnose z mediji, se lahko predstavijo v naslednjih vprašanjih: Kaj pričakujemo od medijev, kaj vemo o metodah dela medijev, kako vzpostavljamo in vzdržujemo stike? Katere novinarje poznamo? Kakšni so? Katere komunikacijske kanale bomo uporabljali? Katere medije za katero publiko?

Javno zagovarjanje interesov predpostavlja tudi odnose z javnostjo, ki jih lahko dosežemo na različne načine: s privatnimi omrežji/kanali, javno/službeno potjo ali z uporabo javnih medijev, ter vseh drugih oblik novih medijev. Razvoj novih medijev (virtualnih družbenih omrežij, portalov, blogov) je še bolj okrepil vlogo medijev pri kreiranju javnega mnenja. Vprašanje, ki si ga moramo zastaviti, je kako bomo uporabljali odnose z mediji, da bi izboljšali odnose z javnostmi. To bo odvisno od potreb in ciljev, ki jih imamo kot organizacija, ki pa lahko izhajajo iz:

118

3. Komunikacijske veščine in odnosi z mediji

• potrebe organizacije: notranji organizacijski cilji in namen (pridobitev strank, člani, vidnost, delo z zaposlenci) • potrebe sektorja/dejavnosti/okolja (nevladne organizacije in razvoj spodbudnega okolja, javnih politik, dvigovanje ugleda sektorja).

Pomembno: vprašajte se kakšno predstavo imate o lastni organizaciji in ciljih javnega zagovarjanja, katero pa želite da javnost ima o vas?

Da bi vzpostavili uspešne odnose z javnostjo, je pomembno izgraditi strategijo tega odnosa; "osvajanje" javnosti ni mogoče doseči "čez noč"; to je dolgotrajen proces, pri katerem moramo računati na niz dejavnikov, ki bodo preprečili ali izboljšali približevanje teme javnega zagovarjanja javnosti. Strategija mora, razen korakov in financiranja, zajemati potreben čas, ter ključna vprašanja, ki jih želimo deliti z javnostjo. Tako se bomo vprašali: • Kaj želimo doseči? Povečanje vidnosti, spremembo stališča, povečanje prodaje, povečanje tržnega deleža, dvigovanje ugleda organizacije, priznavanje javnosti.

• Kaj je naša "zgodba"? Kako izpolnjuje našo misijo?

• Kaj je ključ dodane vrednosti vašega javnega zagovarjanja, kdo je ključna ciljna skupina (uporabniki, klienti, industrija, politiki, javnost na ravni sporočila)?

• Zakaj sploh želimo imeti odnose z javnostjo preko medijev?

• Ali smo izbrali pravi medij?

1.5. Zunanji in notranji odnosi z javnostjo (PR) Dober public relation (PR) ali odnosi z javnostjo bo vedno znova analiziral in spremljal spremembe, preizkušal vpliv preteklih sporočil na javnost, se učil iz drugih primerov, itn. Dober PR bo imel v mislih, da vsako izstopanje v javnost ima svojo osebnost, rang, kontekst, da ima ciljna publika svoj način življenja, prioritete, da ima vsaka organizacija svoje odnose z javnostjo, da bodo sporočila imela drugačen vpliv glede na druge dogodke in sporočila, da vsak medij ima različen politični vpliv, itn. Zunanji PR je nabor informacijskih filtrov, "vratar" odnosov z javnostmi, to je komunikacija z javnostjo.

Organizacije civilne družbe, marginalizirane skupine, mala podjetja, pobude imajo najbolj pogosto težave pri uveljavljanju in ustvarjanju odnosov z mediji. Medijski prostor je omejen z medijsko politiko, ki upravlja z objavami ne glede na prioritete. To so vedno informacije, ki imajo širši pomen, odvisno od vira informacij, privlačnosti in podobno. Težave izhajajo tudi iz našega nezadostnega poznavanja medijev, novinarjev, načinov dela in podobno. Zaradi tega je izjemno pomembno vlagati v izgradnjo odnosov z mediji, graditi dobro javno podobo.

Razen tega zunanjega PR-a, moramo skrbeti za notranji PR. Interni ali notranji PR je neprecenljivo pomemben za izgradnjo, povezovanje in vzdrževanje skupine/tima za zagovarjanje, izmenjavo informacij, povezovanje podatkov med deli organizacije, pozitivno stališče do zunanjega PR-ja.

Ključna vprašanja ali ključna sporočila, ki si jih nevladne organizacije, pobude ali politične stranke zastavljajo, se nanašajo ravno na ta vprašanja – Ali smo vse obvestili? Ali imamo dober adresar? Ali smo izbrali pravi kanal? Ali smo vse spomnili na dogodek? Koliko je oseb vključeno? Katere ljudi bo doseglo sporočilo?

1.6. Modeli odnosov z javnostjo Obstajajo različni modeli odnosov s javnostjo, ki so odvisni od različnih dejavnikov, kot so to pomen informacij, ali so to javne informacije, ali določene interesne skupine, ali naša tema in stil, oziroma podoba, ki jo gradimo, ustrezajo uredniški politiki, kontekstu, temi? Spremljajte in spoznajte uredniško politiko medijev, čas in način kako boste informirali javnost.

Ali bomo izbrali tiskane medije, radio ali spletno stran, je odvisno od interesov in navad ciljne javnosti, o tistih, ki jim namenjamo sporočilo. Nima smisla postavljati objave na spletno stran, če se le-ta ne spremlja redno.

Katere kanale bomo izbrali, bo odvisno tudi od naslednjih dejavnikov: • Ali gre za predstavitev dela, kakšna je ta predstavitev?

• Ali gre za informacije o dogodkih ali širših aktivnostih?

• Ali želimo informirati, senzibilizirati javnost za določen problem, mobilizirati skupnost, ali iščemo nujen odziv javnosti?

• Ali pričakujemo interaktivni ali pasivni pristop te javnosti?

119

Ponovimo Komunikacijski kanali in orodja komunikacije z javnostjo so lahko: virtualna družbena omrežja, objave, letaki, plakati, brošure, knjige, poročila, dogodki, govori, predavanja, delavnice, sestanki, kongresi, seminarji, flashmob, kampanja, itn.

Ne glede na to, za katere modele ali vrsto komunikacijskih kanalov gre, za katere cilje in ciljne skupine, za vsako obračanje na javnost je potrebno zagotoviti odgovore na vprašanja: 1.

2.

3.

4.

KDO? Kdo daje informacijo, kdo je vključen?

KJE? Kje poteka aktivnost, kje je vir informacij?

KAJ? Kaj sporočamo, kaj je vsebina našega sporočila?

KDAJ? Rok, datumi?

1.7. Na kratko o vrstah odnosov z javnostjo in mediji Sporočila za javnost morajo biti jasna, kratka, ustrezna, resnična in iskrena, morajo vsebovati 200-400 besed, potrebno je uporabljati enostavne besede, za naslov je potrebno uporabljati šest do sedem besed, potrebno je ponuditi informacije in ne analize (kolumna).

Tiskovna konferenca mora biti pazljivo pripravljena, ne smemo pozabiti na vloge (moderator in govornik), ali bomo predstavljali skupinsko ali individualno, ali smo pripravili materiale, seznam obiskanosti, povzetek poročila, fotografije, ali sta hrana in pijača primerni, ali ne. Spremljamo medijske objave, pomoč sponzorjev, itn. izognimo se nesrečnim dogodkom, izstopajmo afirmativno in ne negativno.

• • • • • • •

obisk lokalnega časopisa (npr. izlet) delo z našimi člani, zaposlenimi (zajtrk) sponzorstvo, donacije (izberite določene sponzorje, ki podpirajo vaše ideje) govori in predstavitve dobra fotografija, video vsebina, bannerji; nagrade, priznanja; članske izkaznice dnevi odprtih vrat akcije zunaj direktne misije (prostovoljno darovanje krvi, podpora drugim, npr. kmetijcem).

Ponovimo Na kaj moramo biti pozorni pri odnosih z javnostjo?

Nekaj nasvetov o tem, kaj je pomembno: • izbrati raven, ki jo zajemajo določeni mediji – pa naj bo to lokalna, regionalna, nacionalna, mednarodna raven • izbrati koliko naša aktivnost tematsko sodi v temo medijev • izbrati ustrezno periodičnost medijev; pa naj bo to dnevna, tedenska, mesečna • analizirati koliko so nekateri mediji bolj nagnjeni k določeni politični opciji • bodite pozorni na medije in njihove posebnosti • "olajšati" medijsko delo (napisati namesto njih, pripraviti gradiva) • spoznati novinarje osebno; imeti adresar novinarjev in urednikov.

120

3. Komunikacijske veščine in odnosi z mediji

2. KAJ in kako smo "komunicirali" v kidričevEM? Občina Kidričevo iz Slovenije je od 24. do 26. aprila 2014 gostila mlade iz Opatije, Crikvenice, Ajdovščine in Kidričevega.

Na tem 3. izobraževalnem modulu so se mladi skupaj z uslužbenci iz svojih mestnih uprav, ter člani mestnega sveta in trenerji učili o komunikacijskih veščinah ter odnosih z javnostjo.

Namen tega modula je bil spoznati in usposobiti udeležence za uporabo osnovnih komunikacijskih veščin, da bi se jih okrepilo za nadaljnje aktivnosti javnega zagovarjanja interesov mladih in sodelovanja v življenju skupnosti. Namen je prav tako bil udeležencem približati medije, delovanje medijev, usmeriti pozornost mladih na pomembnost poslanega sporočila, da bi se ti komunikacijski kanali čim bolj uspešno usmerili v ustvarjanje legitimnosti za cilje javnega zagovarjanja interesov mladih.

Cilji tega Kataloga oziroma modula pred njim so: • • • • • • • • • •

udeležencem projekta in mladim omogočiti pridobitev znanj in veščin, ki prispevajo k dobri komunikaciji v javnosti in z mediji udeleženci bodo pridobili izkušnje komuniciranja s simuliranjem javnega nastopa krepitev komunikacijskih veščin udeležencev; udeleženci bodo lahko jasno in konstruktivno izrazili problem, ter se pripravili za nastop pred mediji seznaniti udeležence z osnovnimi značilnostmi medijev s stajališča javnega zagovarjanja interesov mladih usposobiti mlade da lahko jasno predstavijo svoj problem pred javnostjo, posebej pred mediji in oblikovalci politike (županom, mestnimi svetom/občinskim svetom) analizirati uporabo pridobljenih znanj in veščin na predhodnih modulih v praksi (analiza izvedbe osnutka kampanje) pripraviti in napisati besedilna sporočila, z uporabo različnih orodij, plakatov, družbenih omrežij in podobno, v namen izvedbe kampanje za mlade, iz mest iz katerih prihajajo pripraviti in izvesti različne vrste javnega nastopa, s katerimi se predstavljajo in zagovarjajo interesi mladih pripraviti in izvesti nastop pred "mediji" in skupino vaditi osnovne elemente javnega nastopa.

Aktivnosti in NALOGE (Trenerja: Tadeja Mesojedec in Mario Plešej) Med izvajanjem prejšnjega modula, ki je potekal v Ajdovščini, so udeleženci imeli nalogo, da pričnejo z izvajanjem kampanje, za katero so v Ajdovščini konec marca sestavili osnutek.

Mladi so predstavili kaj so doslej naredili med pripravo in izvedbo kampanje, ki so jo osmislili na podlagi potreb in želja mladih iz svojih mest. Na tem modulu so se naučili kako javnosti, medijem in predstavnikom oblasti na najboljši način predstaviti cilje kampanj, ter kako dobro zagovarjati interese mladih.

Udeleženci so osmislili tudi promocijske materiale za potrebe izvedbe kampanje, oziroma vadili pisanje sporočil za javnost. Izdelovali so se plakati, vadili oblikovanje pisnih sporočil, vadili so tudi javno nastopanje, pred publiko, mediji, oblikovalci politik. Pridobljene veščine so pokazali tudi pred kamero ter z ostalimi udeleženci analizirali nastope. Analizirali so se primeri dobre in slabe prakse v odnosih z javnostjo.

V okviru modula so si udeleženci ogledali Ptuj in Kidričevo, gostitelji pa so organizirali tudi obisk kegljišču.

Udeleženci 3. modula v Kidričevem (Slovenija) so predstavniki potencialnih udeležencev "strukturiranega dialoga s mladimi", kot tudi v predhodnih modulih tega projekta. Uspešnost vsakega projekta mladih in za mlade je odvisna od aktivne udeležbe v vseh aktivnostih projekta. Glede na vsebino tega modula, od udeležencev se je to še posebej zahtevalo. Skoraj je nemogoče učiti kako uspešno komunicirati, če tega ne počnemo. Zato se je v tem modulu posebna pozornost posvečala načinu govora, neverbalni komunikaciji, vsebini sporočil, in vse to, da bi: • se učili in pridobili komunikacijske veščine, javno govorili in pisali sporočila, ki jih prenašajo ciljnim skupinama, na katere se nanašajo kampanje, ki jih izvajajo

121 • se učili o funkcioniranju medijev in načinu komuniciranja z njimi • s skupinskim delom (v skupinah), s "pobudami mladih", ki sestavljajo skupine za izvedbo kampanj, oblikovali odnose z mediji ("media načrti").

2.1. Aktivnost in naloga: Pisanje sporočil in nastop pred javnostjo (mediji in dr.)

Gostitelj, župan Občine Kidričevo Anton Leskovar, nas je pozdravil, predstavil občino in cilje javnih politik v Kidričevem, posebej za mlade.

Neverbalna in verbalna komunikacija Trenerja sproščata in ogrevata udeležence z vajami v parih, pri katerih vsak član para drugemu razlaga nalogo, ki jo drug član mora izvesti. Na ta način, z vajo pantomime vstopamo v področje neverbalne komunikacije.

Vsaka aktivnost se začne s pregledom programa dela, v katerem trenerji jasno predstavljajo časovni okvir in vsebino dela. Program dela je v Prilogi 1.32 Pričakovanja in želje Udeleženci v mešanih skupinah govorijo o svojih pričakovanjih in željah. Shema, ki predstavlja strukturo razprave, je stilizirana slika človeka, na kateremu so poudarjeni nekateri deli telesa, ki simbolizirajo in ilustrirajo pričakovanja in prizadevanja glede treh elementov: • GLAVA ilustrira pričakovanja in želje, ki so povezane z znanjem, veščinami, idejami • ROKE ilustrirajo pričakovanja in želje v zvezi z izkušnjami in pustolovščinami • PRSI predstavljajo pričakovanja in želje o socialnih interakcijah, odnosih v skupini.

Slika 1: Človek - pričakovanja Kaj so pričakovali udeleženci: • glava je polna želja... naučiti bolje in več, bolj sproščeno, ekspresno, za opravljanje pogovorov z novinarji... kako nadomestiti tremo pred nastopom... kako obrniti pozornost na neverbalno komunikacijo.

• roke so polne pričakovanja da... bo druženje dobro in zabavno... se ustvarijo nova prijateljstva... se naučijo tujega jezika... spoznajo okolje.

• prsi so polne... dobrih odnosov, sodelovanja, udeleženci so izrazili željo po sprostitvi, sprejemanju in dobrem razumevanju v skupini... vzajemne pomoči, optimizma in veselja.

32 Glej Prilogo 1: Program dela

122

3. Komunikacijske veščine in odnosi z mediji

V uvodu so udeležencem prestavljene informacije in pojasnila s pomočjo Power Point predstavitve. To predavanje je trajalo 45 minut za vse udeležence.

Kaj je pomembno? Glej poglavje o odnosih z javnostjo in uvod v odnose z mediji.

Da bi udeleženci imeli sliko in vpogled v svoj javni nastop, oziroma material na katerem bodo analizirali svoje javne nastope, so udeleženci iz vseh štirih mest imeli nalogo pripraviti predstavitve o napredku kampanje v njihovih mestih.

Ta naloga je imela za cilj vajo javnega nastopanja.

V nadaljevanju je delček slik s predstavitev, ki so se analizirale po nastopu, da bi udeleženci lahko kritično ocenili lastni nastop.

Slika 2: Predstavitev poteka kampanje Poleg tega je cilj te aktivnosti analiza poteka kampanje. Mladi so imeli priložnost pred drugimi udeleženci predstaviti na katere vse načine so ukrepali, s kakšnimi problemi so se srečevali in kako so jih rešili. Za pripravo te naloge so udeležencem po e-pošti dostavljena navodila o vsebini predstavitve.

Način predstavitve so lahko izbrali sami, eni so pripravili Power Point predstavitev, kot pomoč pri predstavljanju, drugi pa poster.

123

Slika 3: Posteri za predstavitev Vsi udeleženci so napredovali v izvedbi kampanje. Na primer, organizirali so sestanke z župani, izdelali plakate, se dogovorili za dogodke, prirejali sestanke s ciljnimi skupinami, delali na mreženju.

2.1.1. Javni nastop in oblikovanje pisanja sporočil Udeleženci so razdeljeni v dve skupini, v katere so se sami prijavili glede na interese. Ena skupina je s Tadejo pripravljala in vadila javni nastop, druga pa je v drugem prostoru z Marijo projektirala sporočila.

• javni nastop • oblikovanje pisanja sporočil (projektiranje sporočil).

Javni nastop Udeleženci so izrazili svoja pričakovanja glede teh aktivnosti, oziroma vaj. Večina udeležencev hoče navodila kako zmanjšati tremo in ne želi javno nastopati ravno zaradi treme in strahu.

Udeleženci so imeli naloge za vajo: • pripraviti posamezno kratek nastop v trajanju 15 do 30 sekund – predstavljanje sebe • pripraviti v skupinah predstavljanje svoje teme, problemov zaradi katerih delajo kampanjo, v trajanju 2 -3 minute.

Skupine so se lahko same odločile, ali bodo javni nastopi skupinski, ali pa bo skupino predstavil posameznik.

"Javnost" je imela nalogo poslušati, gledati in komentirati. Vsi javni nastopi so se za potrebe vaje snemali s kamero. Posnetki "javnega nastopa" so se pregledovali, potem pa so akterji sami predstavili analizo svojega nastopa ter ob mentorstvu in komentarjih, so trenerke in ostali udeleženci izrazili vtise, ki so jih govorniki pustili na njih. Udeleženci so imeli priložnost analizirati prednosti in slabosti skupinskih in posameznih javnih nastopov.

V nadaljevanju so slike javnih nastopov.

Slika 4: Ajdovščina - štipendije za mlade

Slika 5: Kidričevo - organiziranje mladine

124

3. Komunikacijske veščine in odnosi z mediji

Slika 6: Crikvenica - center za mlade

Slika 7: Opatija - kreativno-podjetniški inkubator

Trenerka je na primerih "javnih nastopov" analizirala nastope z dveh vidikov: • verbalna komunikacija • neverbalna komunikacija.

Udeleženci so javno nastopali v različnih vlogah in kontekstu. Tako smo videli javne nastope: • • • • •

posvetovalnica pred mestnim svetom zastopa mlade posvetovalnica zastopa mlade pred županom mladi zastopajo sprožitev mobilizacije mladih mladi zastopajo naložbo in odpiranje centra za mlade zaposleni zastopajo mlade pred oblikovalci politik in drugo.

Oblikovanje pisanja sporočil (projektiranje sporočil) Mario je udeležencem te skupine uvodoma pojasnil lastnosti dobre pisne komunikacije, ter vloge, ki jo ima.

Udeleženci so razdeljeni v štiri manjše skupine, ki so delale na svojem izdelku – izdelovali so plakate in letake.

Uporabljala sta se dva računalnika in računalniške plošče z aplikacijami za izdelavo plakatov in letakov, ter papir velikega formata. Vsi izdelki so oblikovani z namenom, da jih udeleženci uporabljajo in naprej razvijajo pri nadaljevanju kampanje v svojih mestih.

2.1.2. Odnosi z javnostjo in mediji Na začetku zadnjega dne treninga, je udeležence ogrela in sprostila vaja komunikacije: eden izmed prostovoljcev iz vsakega mesta je razlagal sliko (nabor pravokotnikov) obrnjen s hrbtom proti publiki.

Naloga je bila opisati, ostali pa so na podlagi opisa morali rekonstruirati sliko brez medsebojne komunikacije. Na koncu vaje so se risbe primerjale s skico, ki jo je opisoval prostovoljec.

Odnosi z mediji Delo v skupini: Trenerka je predstavila teoretični pregled vsebine te aktivnosti – uvod v odnose z mediji.

Udeležencem so prikazani tudi praktični primeri iz prakse, primeri na katere so se mediji dobro odzvali in tisti, na katere niso. Trener je predstavil tudi primer dobre prakse iz organizacije za katero dela, Socialne akademije, v korakih: • Kaj je bilo storjeno, s katerim ciljem?

• Kako so mediji reagirali? Kako so javnosti reagirale?

Udeleženci so se tako lahko naučili korakov za uspešne odnose z mediji.

125 2.1.3. Oblikovanje načrtovanja za odnose z javnostjo Vsaka skupina (odvisno od mesta, iz katerega so udeleženci) je dobila nalogo, da izdela osnutek za odnose in delo z mediji.

Skupine so morale odgovoriti na vprašanja: • Zakaj sploh želijo komunicirati z mediji? Če želijo, za kateri del kampanje je potreben odnos z mediji?

• Kaj moramo narediti, da bi sploh imeli dobre odnose z mediji?

• Kdo bo to naredil?

• Do kdaj bo to naredil?

Vsaka skupina je na posebnem papirju morala našteti 10 pomembnih odgovorov na ta vprašanja. Na koncu je vsaka skupina razvrstila odgovore na vprašanja po vrsti vprašanja.

Trening se je končal z analizo in oceno priprave načrta odnosov z mediji. Skupine so predstavile svoj zasnove načrta za izboljšanje odnosov z mediji, glede na temo kampanje v kateri so delali, kot tudi vrsto medijev.

2.2. AKTIVNOST in naloga: Spoznavanje gostiteljskih mest in neformalno druženje Da bi udeleženci lahko razumeli družbeni kontekst v katerem živijo mladi iz gostiteljskih mest, so imeli mladi domačini nalogo informirati udeležence o svojem mestu. Mladi so tako že prvega dne zvečer popeljali mlade na ogled Ptuja, mesta kjer so bili udeleženci nameščeni. Mesto, v katerem je večina mladih hodila v srednje šole in s katerim so povezani, so drugi udeleženci spoznali ob zelo strokovnem vodenju mladih iz Kidričevega. Ravno pomanjkanje vsebin in prostora za mlade je v Kidričevem bila motivacija skupini mladih, da sodelujejo v tem projektu, da bi mobilizirali mlade in skupnost za mlade.

Mladi so udeležence odpeljali do lokalnega bowling bara, da bi lahko vsi doživeli tipično zabavo mladih v večernih urah.

Udeleženci bili nameščeni v bližini, v mestu Ptuj, saj občina Kidričevo nima namestitvenih kapacitet. Vsak dan je bil organiziran prevoz od Ptuja do Kidričevega, kjer so v lokalni restavraciji, ki je obenem tudi kraj zbiranja in dogodkov za meščane Kidričevega, potekale delavnice. Tako je zadnji dan v isti restavraciji prirejena tudi letna konferenca Zveze gasilskih enot Slovenije in so delavnice potekale v Osnovni šoli B. Kidriča, kar je prav tako prispevalo k spoznavanju življenja v Kidričevem. Tako so si udeleženci lahko ogledali šolo, ki nam jo je zelo gostoljubno predstavila udeleženka, ki je obenem tudi učiteljica na šoli in svetnica v mestnem svetu.

Gostitelji so organizirali tudi ogled zgodovinske poti v Kidričevem, ki je bilo mesto kampov (taborišč in ambulant) za ranjence iz različnih front Prve in Druge svetovne vojne. Vodnik, lokalni zaljubljenec v lokalno dediščino, je popeljal udeležence po zgodovinski ruti, vzdolž katere so postavljene plošče, ki vsebujejo informacije in slike iz zgodovine. Vsi udeleženci so bili navdušeni z gostoljubnostjo domačinov, kot tudi z voljo Mesta, da izkaže podporo mladim.

Slika 8: Ogled Kidričeva

126

3. Komunikacijske veščine in odnosi z mediji

2.3. Vrednotenje Uporabljane so različne metode vrednotenja.

Za vrednotenje programa v Kidričevem so izbrane metoda analize, dela v skupinah, oziroma analiza izpolnjenih želja in pričakovanj.

Udeleženci so se ponovno zbrali v majhnih skupinah, kot na začetku, ko so govorili o svojih željah in pričakovanjih. S pomočjo plakatov, na katere so se vpisovala pričakovanja, so analizirali izpolnjene želje in pričakovanja. Vsaka skupina je zatem na kratko predstavila sklepe.

Na koncu so vsi udeleženci sodelovali pri ocenjevanju treninga s treh vidikov (znanje, izkušnje in družbeni odnosi in interakcije), na namišljeni lestvici od 0 do 100. Večina udeležencev se nahaja na položaju od 80 do 100, z zelo pozitivno oceno sodelovanja in dela na tem modulu.

Poleg tega so potem udeleženci vsakega dne odgovarjali na kratek online vprašalnik o napredku treninga, ki so ga dobili na svoje e-naslove, kot tudi na koncu dela, ko so zaprošeni, da ocenijo celoten trening.

Razen teh evaluacij, so uporabljene tudi dnevne evalvacije na e-obrazcih, ki so poslani udeležencem na njihove e-naslove.

Povzeti rezultati evaluacije so naslednji: Skupni rezultati dela so ocenjeni s povprečno oceno 9, na lestvici od 1 do 10. Ravno tako so ocenjevane metode dela, ki so jih udeleženci ocenili s povprečno oceno 7.

Ocenjevani so tudi posamezni elementi dela na lestvici od 1 do 5. Nekateri od povzetih rezultatov so naslednji (povprečna ocena): • • • • • • •

obvladujem osnove javnega nastopanja = 5 razumem osnove odnosa z javnostjo = 5 zdaj razumem kaj je pomembno za oblikovanje sporočil = 5 razumem soodgovornost mladih za realizacijo njihovih potreb = 5 napredoval sem v pridobitvi svojih kompetenc na področju timskega dela = 4 poznam različne komunikacijske kanale in orodja = 4 razumem osnove odnosov z mediji in kaj je pomembno pri delu z novinarji = 4.

Rezultati ocene organizacije: prehrana, namestitev in prostor so ocenjeni z najboljšo oceno.

2.4. Rezultati 3. modula Rezultati priprave za modul: • • • •

prirejeni so sestanki z županom in uslužbenci javnih uprav prirejeni so sestanki z mladimi v štirih mestih ustvarjena je mailing lista skupin in družbenih omrežij za podporo pripravljene so predstavitve in posterji izvedbe kampanje.

Rezultati modula: • • • • • •

pridobljena znanja in veščine, potrebne za vodenje kampanje izboljšan načrt kampanje z novimi aktivnostmi, za vsa štiri mesta usvojene veščine javnega nastopanja plakati in letaki za štiri mesta za potrebe izvedbe kampanje material za izboljšanje javnega nastopa in odnosov z mediji (video izrezki) načrt izboljšanja odnosov z mediji za štiri mesta.

127 Nadaljevanje dela na kampanji Po končanem modulu v Kidričevem, udeleženci projekta nadaljujejo z delom javnega zagovarjanja interesov mladih, da bi bili na končnem modulu v Opatiji pripravljeni za strukturirani dialog s oblikovalci politik iz mest, iz katerih prihajajo, ter prinesli listine o partnerstvu med mladimi in mesti.

Rezultati aktivnosti "iniciative" za izvedbo kampanj, pred srečanjem v Opatiji: Crikvenica: • priredili sestanek s temo izdelave plakatov in letakov • podelili zadolžitve za oblikovanje plakatov in letakov • pripravili anketo za izvedbo raziskave potreb mladih v šolah (planirano junija in julija) • pripravili so ustanovitev novega omrežja delovnega naziva "Združenje mladih Crikvenice" (planirano junija in julija).

Ajdovščina: • • • •

skupina mladih ljudi je pripravila kratko Power Point predstavitev poslikali so in oblikovali plakat za razpravo o štipendijah začeli so s pripravo besedil same odločitve/uredbe o štipendijah MSA opravlja intervju, da bi ustvarili podstran za oblikovanje QR kode in tiskanih letakov za to kampanjo.

Kidričevo: • • • •

sklicana sta dva sestanka udeležencev dogovorjeno je urejanje plakatov za tisk preoblikovanje plakatov dogovor da se za potrebe kampanje tiskajo tudi majice, ki se bodo tiskale z dodatnimi sredstvi občine • naredili so virtualni online dogodek na FB straneh, da bodo mladi bolje obveščeni, ter da se leta v prihodnosti uporablja kot platforma za obveščanje mladih o vseh aktivnostih • dogovorili so se, da bo na koncertu 31. 5. 2014. v Kidričevem, ki ga bo organizirala novoustanovljena fundacija, predstavljena "Iniciativa mladih Kidričevega", ki bo brez nadomestila prepustila oder mlademu bendu TABU, ki ga mladi iz Kidričevega radi poslušajo • istočasno Iniciativa mladih piše statut za novo združenje mladih, ki bo zbiralo posameznike in združenja, ki želijo izboljšati življenje mladih iz Kidričevega.

Opatija: • dva delovna sestanka udeležencev, dogovor okrog zadolžitev za organizacijo Čajanke (prostor, čas, osvežitve, tema, moderiranje) • vabilo na Čajanko osebam z mailing liste (omrežje za podporo, mladi umetnik in kreativne osebe iz Opatije) • urejanje plakatov in letak vabila na Čajanko • tiskanje letakov in plakatov za Čajanko • distribucija plakatov in letakov • prirejena Čajanka • prirejen sestanek – dogovor okrog nadaljnjega dela • odprta Facebook stran: Kul(tour)a • administriranje Facebook strani.

128

3. Komunikacijske veĹĄÄ?ine in odnosi z mediji

Slika 9: Skupinska fotografija

2.5. Vidljivost projekta V Dodatku 3 so povezave objavljenih novic o projektu in projektnih aktivnostih.

129

PRILOGE Priloga 1: Program dela 3. modula v Kidričevu

PriloAg 1: 3. MODUL KIDRIČEVO od 24. do 26. aprila 2014 LETA Trening komunikacijskih veščin Četrtek, 24. 4. 2014 Čas 17.00 17.30 18.00 19.00 19.00 – 20.00 20.00 – 21.00

Dejavnost Prihod, nastanitev Odhod v Kidričevo Pozdrav Uvod v modul (pričakovanja, želje) – Mario Plešej Večerja Uvod v odnose z javnostmi – Tadeja Mesojedec

Mesto Hotel Poetovio - recepcija Restavracija Pan, Kidričevo Restavracija Pan, Kidričevo Restavracija Pan, Kidričevo

Petek, 25. 4. 2014 Vrijeme 8.00 – 8.40 8.40 9.00 – 11.00

Aktivnost Zajtrk Odhod v Kidričevo Predstavitev posameznih timov o stanju kampanj

Mjesto Hotel Poetovio Restavracija Pan, Kidričevo

Opredelitev ciljnih skupin in oblikovanje sporočil

11.00 – 11.30 11.30 – 13.00

13.00 – 14.00 14.00 – 15.00 15.00 – 17.00 17.00 – 17.30 17.30 – 19.00 19.00 – 20.00 20.00

Razdelitev v dve skupini za vaje javnega nastopanja in oblikovanje pisnih sporočil – Mario Plešej Odmor Vzporedne delavnice - vaje javnega nastopanja (Tadeja Mesojedec) in vaje oblikovanja pisnih sporočil (izjava za javnost, blog, plakat, letak, brošura …) – Mario Plešej Kosilo Ogled mesta Priprava in predstavitev lastnih izdelkov – Mario Plešej Odmor Predstavitev izdelkov – Mario Plešej Večerja Neformalno druženje

Restavracija Pan, Kidričevo

Restavracija Pan, Kidričevo Restavracija Pan, Kidričevo Restavracija Pan, Kidričevo Restavracija Pan, Kidričevo

Sobota, 26. 4. 2014 Vrijeme 8.00 – 8.40 8.40 9.00 – 11.00

11.00 – 11.30 11.30 – 13.00 13.00 – 15.00

Aktivnost Zajtrk Odjava iz hotela in odhod v Kidričevo Spoznavanje odnosov z mediji - Tadeja Mesojedec in Mario Plešej Študije primerov dobrih in slabih praks – Mario Plešej Odmor Oblikovanje načrtov odnosov z mediji – Tadeja Mesojedec Vrednotevanje – Mario Plešej Kosilo

Mjesto Hotel Poetovio Osnovna šola, Kidričevo

Osnovna šola, Kidričevo Restavracija Pan, Kidričevo

Mali katalog za mlade 4 Strukturirani dialog z mladimi: Sestanek z oblikovalci politik Manifest mladih in obÄ?in

132

4. Strukturirani dialog z mladimi

Strukturirani dialog z mladimi: Sestanek z oblikovalci politik Manifest mladih in občin Namen modula je usposobiti udeležence za izvajanje strukturiranega dialoga.

Potem ko so udeleženci projekta Mladi v skupnosti brez meja od septembra 2013 do maja 2014 na delavnicah in srečanjih v Crikvenici, Ajdovščini in Kidričevem, ter pri vrnitvi v svoja mesta učili o tem kako sodelovati v demokratičnih procesih, kako odstranjevati ovire, kot je to neinformiranost, nerazumevanja mehanizmov demokratičnega odločanja, komunikacijskih ovir, nejasnega pošiljanja sporočil, nejasnega izražanja in javnega nastopanja, so na zadnjem modulu v Opatiji analizirali rezultate, širši kontekst vključevanja mladih, ter so na koncu poslali zahteve oblikovalcem politik. Na ta način je zaokrožen mozaik znanja, veščin in izkušenj, ki so jih mladi pridobili skozi aktivnosti tega projekta, ki so jih okrepile za aktivno sodelovanje pri sprejemanju političnih odločitev. Že po 1. modulu se je pokazalo, da so ravno mladi ključni udeleženci pri razvoju mesta. Mladi morajo biti vključeni v življenje skupnosti in procese političnega odločanja; brez aktivnih in vključenih mladih ni mogoče izvajati uspešne javne politike. Že v Crikvenici so mladi iz treh od štirih mest jasno izrazili kaj hočejo in poudarili, da niso vključeni v sprejemanje odločitev, ter da to želijo spremeniti. Jasno so izrazili, da potrebujejo prostor za zbiranje, dom za mlade, prostor v kateremu bodo lahko realizirali aktivnosti na način, ki je primeren za mlade. Mladim iz Ajdovščine je to uspelo, akterji ustanovitve Hiše mladih, Tadej Beočanin, kot predstavnik mladih, ki so bili vključeni v pobudo zagotavljanja prostora za mlade, in župan, kot predstavnik oblikovalca politik, so na primeru nastanka Hiše mladih pokazali, da je to možno. Ključ do uspešnega dialoga je v kontinuiranem vključevanju mladih v vse procese političnih odločitev, ter so tako mladi iz Ajdovščine bili vključeni v sprejemanje odločitve o urejanju Hiše mladih, v načrtovanje programa, upravljanje z aktivnostmi in podobno. Danes, mladi Ajdovščine imajo "svoj dom" (http://www.mc-hisamladih.si).

Slika 1: Hiša mladih

133 Brez vzpostavitve komunikacije med mladimi in oblikovalci politik o potrebah mladih, je nemogoče vzpostaviti učinkovitih javnih politik za mlade. Skozi aktivnosti tega modula se nadaljevalo s senzibiliziranjem vseh udeležencev na tolerantno, kompetentno in partnersko sprejemanje mladih v procesih, ki vključujejo sprejemanje političnih odločitev.

Ta projekt promovira načela in priporočila EU Strategije za mlade v obdobju od 2010 do 2018, skladen je tudi s programi za mlade obeh držav - Nacionalni program za mladino 2012 do 2021 (2013) in Nacionalni program za mlade 2009 do 2013 (2008).

V času potekanja tega projekta je na Hrvaškem začet postopek izdelave novega programa za mlade, za obdobje od 2014 do 2017, poteka pa tudi izdelava zakona o mladih. Ravno tako, pred samim dokončanjem projekta so potekale tudi volitve za Parlament EU, tako da so povečane aktivnosti in predvolilne kampanje kandidatov v medijih senzibilizirali mlade za pomen vključevanja v demokratične procese. V Sloveniji je, razen že reguliranega javnega sektorja mladih (Zakon o javnem interesu v sektorju mladih (2010)), izdelan standard poklicev za "mladinskega delavca" zaradi priznavanja in klasifikacije v nacionalnem kvalifikacijskem okviru, s čimer se zagotavlja usposabljanje in izobrazba delavca za delo z mladimi, kot tudi doslej pridobljene kompetence tistih, ki delajo z mladimi. Hrvaško to še čaka.

Bela knjiga za mlade Evrope (2001) je osnovni strateški dokument, ki opredeljuje tri osnovna področja delovanja za mlade: • aktivno državljanstvo mladih • družbeno in profesionalno integracijo mladih • vključevanje mladih v javne politike, kar je nujno pri planiranju učinkovite, prosperitetne in demokratične evropske družbe.

Lokalna skupnost, v kateri mladi živijo, je ravno ta družbeno-politični prostor, v katerem je mogoče najbolj učinkovito vključiti mlade, predvsem v javno življenje, in šele potem v procese političnega odločanja. Pomen lokalne skupnosti je potrdila tudi EU s podpisovanjem Evropske listine o sodelovanju mladih v življenju občin in regij iz leta 1992, ter s tem postavila standarde za evropske politike do mladih.

Obnovljeni okvir za evropsko sodelovanje na področju mladih (2010 do 2018) Sveta Evropske unije iz leta 2009 je postavil nove standarde evropske politike, s poudarkom na popolnem vključevanju mladih v sprejemanje političnih odločitev. Po dvajsetih letih izkušenj pri kreiranju javnih politik za mlade se je v EU razvila praksa odprte metode koordinacije, tako da strukturirani dialog z mladimi predstavlja korak k decentralizaciji pri načinu sprejemanja odločitev in procesov posvetovanja z mladimi o potrebah in problemih, ki se nanašajo nanje. Odprta metoda koordinacije zajema prioritetna področja dialoga z mladimi: • • • •

informiranje sodelovanje prostočasne aktivnosti mladih boljše razumevanje in poznavanje mladih.

S spremljanjem demokratičnih procesov pri kreiranju evropskih javnih politik v drugih področjih, se je Evropska unija opredelila za javne politike, ki vključujejo mlade, tako da so vzpostavljeni mehanizmi evropskega sodelovanja na področju mladih: • odprta metoda koordinacije • Evropski pakt za mlade • vključevanje dimenzije mladih v druge politike EU. Načela, ki urejajo javne politike EU, in so se prenesla tudi na javne politike do mladih, so naslednja: • načelo odprtosti - predvsem se to nanaša na način, na katerega delujejo EU in javne politike, ki vključujejo mlade • načelo sodelovanja - se nanaša na posvetovanje in sodelovanje mladih pri sprejemanju političnih odločitev, ki se nanašajo na njihovo življenje • načelo odgovornosti - se nanaša na razvoj novih in strukturiranih oblik sodelovanja med državami članicami in EU institucijami, da bi lahko našli rešitve za najtežje probleme

134

4. Strukturirani dialog z mladimi

• načelo učinkovitosti - v smislu najboljše uporabe in usmerjanja potenciala mladih, zaradi njihovega prispevka k uspehu različnih politik, ki vplivajo na njih ter izgradnje evropske prihodnosti • načelo usklajenosti - razvoj in usklajevanje ukrepov javnih politik, ki se nanašajo na mlade in na raven, pri kateri je intervencija koristna.

Z Evropsko strategijo za mlade 2010 do 2018, naložbe in krepitev je obnovljena odprta metoda koordinacije reševanja izzivov in ustvarjanja možnosti za mlade, in so tako definirani dolgoročni cilji: • ustvarjanje več možnosti za mlade pri izobraževanju in zaposlitvi • izboljšanje dostopa in polnega sodelovanja vseh mladih v družbi • spodbujanje medsebojne solidarnosti med družbo in mladimi.

Ti cilji so usmerjeni na prioritetna področja delovanja za mlade: • izobrazba • zaposlitev • ustvarjalnost in podjetništvo • zdravje in šport • družbeno vključevanje.

Prioritetna orodja za uspešno implementacijo EU Strategije za mlade v vseh področjih so: • sodelovanje mladih • prostovoljstvo • mobilnost mladih • delo z mladimi (nova vloga dela z mladimi).33

Udeleženci so se skozi ta projekt po prednostnih nalogah aktivno učili o vrednotah EU državljanstva, ustvarjali in vzpostavljali nove mostove med mladimi iz regije, in s tem krepili tako socialno kohezijo, kot solidarnost in razumevanje med narodi, da bi skupino, ki ji pripadajo, približali oblikovalcem politik, in pa tudi obratno.

Informiranje mladih o javnih politikah in vključevanje mladih tako postaja prednostna naloga javnih politik do mladih tudi na lokalni ravni, in je tako sprejeta tudi Evropska listina o informiranju mladih (2004), ki dodatno poudarja takšen pristop.

Pravica do informiranja, priznana s Splošno deklaracijo o človekovih pravicah, Konvencijo o pravicah otroka, Evropsko konvencijo za zaščito človekovih pravic in temeljnih svoboščin, s Priporočilom št. (90) 7 Sveta Evrope, ki se se nanaša na informiranje in svetovanje mladih v Evropi, je uvod v Evropsko listino o informiranju mladih (2004).

Mesta partnerji, Opatija in Crikvenica, sta podpisnici različice te Listine, skupaj z 12 drugimi mesti Primorsko-goranske županije, le-ta je rezultat projekta Naj se lokalni glasovi slišijo, ki ga je izvajal Regionalni info-center za mlade – UMKI, od konca 2010 do junija 2012. Mesta so podpisala prednostne naloge pri spremembi odnosov do mladih in tako tudi spremembo načina informiranja mladih, svetovanja in vključevanja mladih. Ta projekt in modul predstavljata nadaljevanje dela na usposabljanju udeležencev za izvedbo uspešnega strukturiranega dialoga, zato so nosilci projekta mladinski sveti dveh mest podpisnikov Listine.

Glede na to, da vključevanje mladih zahteva nenehno delo z mladimi in stalno podporo, upamo da bodo te izkušnje prispevale k začetim spremembam v javnih politikah do mladih v teh štirih mestih.

33 Več o EU Strategiji za mlade in področjih delovanja v Malem katalogu pojmov za mlade na koncu priročnika.

135

Pomembno je vedeti: Strukturirani dialog je izvajanje dialoga s ciljem reševanja problemov in dogovarjanja usklajenih aktivnosti. Strukturirani dialog se prvič omenja v odločbi Sveta ministrov mladih 2005, s katero se vabijo države članice in Evropska komisija, da razvijejo strukturirani dialog z mladimi in njihovimi organizacijami ter raziskovalci in oblikovalci politik v področju politik za mlade. (Agencija za mobilnost in programe EU (2012), Strukturirani dialog z mladimi v RH).

V praksi se je izkazalo, da se posvetovanje in vključevanje mladih ter dialog z mladimi morajo izvajati na vseh ravneh; lokalni, regionalni, nacionalni in evropski. Evropska unija je prva začela izvajanje odprte metode koordinacije, s katero se z javnimi politikami upravlja z decentralizacijo. Slovenija že dolgo časa, skozi aktivnosti Mladinskega sveta Slovenije (vertikalno), Hrvaška je šele v povojih, izvaja posvetovanje z mladimi na nacionalni ravni. V Sloveniji je struktura javnega sektorja mladih drugače opredeljena, kot tista na Hrvaškem. Na primer, v strukturi nacionalnega sveta mladih (MSS) so predstavniki nacionalnih organizacij mladih, ki vključujejo mlade skozi strukture nacionalnih organizacij, od "zgoraj navzdol", MSS pa v zadnjem času izvaja tudi dialog na lokalni ravni. Na Hrvaškem je Mladinski Svet Vlade Republike Hrvaške posvetovalno telo Vlade, v katerega se imenujejo predstavniki organiziranih oblik delovanja mladih (v manjšini) in predstavniki Vlade, zato je to pravzaprav medsektorsko telo, v kateremu imajo večino predstavniki resornih ministrstev in institucij. Takšna struktura ne omogoča prehodnosti dejanskih problemov, zato sodelovanje mladih iz lokalnih in regionalnih ravni ne dosega oblikovalce politik, medtem ko istočasno mladi običajno nimajo priložnosti za sodelovanje niti na lokalni ravni.

Tako se razvija vse večji razkorak med mladimi in tistimi, ki "predstavljajo mlade" v procesih oblikovanja nacionalnih mladinskih politik. Zato je izjemnega pomena za mlade omogočiti pretok informacij o mladih iz perspektive mladih, proti regionalnim telesom, ki imajo vlogo zastopanja mladih.

Dosedanja praksa izvedbe strukturiranega dialoga z mladimi se je v glavnem izvajala na nekoliko načinov, ali s kombinacijo le-teh: • zbiranje podatkov o mladih s pomočjo vprašalnikov • zbiranje znanj in informacij iz te prakse • organizirani sestanki z mladimi (Agencija za mobilnost, 2012).

Toda če se je katerikoli izmed teh načinov tudi izvajal, se je v glavnem izvajal na nacionalni ravni. V Sloveniji je MSS šel skozi nekoliko faz pri načinu zbiranja mnenja mladih in vključevanja mladih, na Hrvaškem je to v glavnem zelo nestrukturirano in sporadično, z izjemo nekaj študij o mladih na nacionalni ravni, ki analizirajo le določene dimenzije značilnosti mladih, iz katerih niso razvidne specifičnosti regij ali mest. Navkljub obstoju mladinskega sveta kot svetovalnega organa na lokalni ali regionalni ravni, so mladi zelo malo ali sploh niso vključeni v dialog s predstavniki izbranih političnih organov.

Na osnovi izkušenj pri delu mladinskega sveta na Hrvaškem, kot tudi izkušenj, pridobljenih skozi izvedbo projekta s slovenskimi partnerji, s spremljanjem debat in sprememb okrog vključevanja mladih na Hrvaškem in v Sloveniji, smo oporišče za ta projekt našli ravno v teh skupnih problemih – nezadostni vključenosti mladih na lokalni ravni. Zaradi tega smo v okviru tega projekta učili o tem kako izvajati dialog z mladimi na lokalni ravni, tako da smo iskali skupne probleme mladih v vseh štirih mestih, da bi mladi razvili občutek odgovornosti in solidarnosti s svojo skupino in se okrepili za aktivno sodelovanje.

V ta namen so mladi s skupnim premišljanjem in z dialogom izdali Manifest za mlade in mesta, ki vsebuje zahteve mladih iz štirih mest o obračanju smeri javnih politik proti mladim v novi (za EU že stari) smeri.

Zahteve so podali oblikovalcem politik, svojim županom, v Opatiji. Namen tega zadnjega modula je, da mladi spoznajo pomen aktivnega sodelovanja ter da pridobijo zaupanje vase in politične institucije mesta, da izbrani predstavniki političnih organov pridobijo zaupanje v mlade, ter da se na ta način spodbudijo mladi, da postanejo aktivni državljani, ki verjamejo, da je sprememba mogoča.

Splošni cilj 4. modula je organizirati in izvajati strukturirani dialog z mladimi z metodo sestanka z oblikovalci politik: Ostali cilji so: • analizirati probleme mladih iz štirih mest po področjih delovanja za mlade iz EU Strategije za mlade • usposobiti udeležence za procese usklajevanja in sprejemanje skupnih odločitev

136

4. Strukturirani dialog z mladimi

• napisati Manifest za mlade in mesta z zahtevami in željami mladih in ga podati oblikovalcem politik • prirediti sestanek z župani • javno nastopiti pred župani in mediji.

Objava v medijih Mladi iz Hrvaške in Slovenije so izdali Manifest za mlade in mesta (Občine Ajdovščina, Grada Crikvenice, Občine Kidričevo in Grada Opatije), je naslov iz lokalnih medijev o tem sestanku.

V Opatiji je od 29. do 31. maja potekal zadnji izobraževalni modul v sklopu projekta "Mladi v skupnosti brez meja" sofinanciran iz programa EU "Mladi v akciji". Mladi iz štirih mest, Ajdovščine, Crikvenice, Kidričevega in Opatije, so predstavili kaj so se v preteklem letu med projektom naučili ter so prenesli svoja sporočila in ideje predstavnikom izvršne oblasti svojih mest.

Srečanje z župani je potekalo v posvetovalnici Grada Opatije v soboto, 31. maja. Srečanja so se udeležili župan Grada Opatije Ivo Dujmić, župan Občine Ajdovščina Marjan Poljšak, namestnica župana Grada Crikvenice Silvia Crnić in namestnik župana Občine Kidričevo Milan Strmšek. Mladi so jim predstavili svoj Manifest, v kateremu so zbrali smernice in pričakovanja za lokalne mladinske politike v desetih področjih.

Teh deset področij javnih politik predstavlja možnosti za reševanje problemov, s katerimi se soočajo mladi. Gre za probleme, ki se nanašajo na posledice nezadostnega sodelovanja mladih v procesih sprejemanja političnih odločitev, neinformiranost mladih, ne/organiziranje mladih. Zatem, gre za probleme, ki se nanašajo na organiziranje prostega časa mladih, posebej kulturnih aktivnosti, problemih brezposelnosti, nezadostne mobilnosti, nemožnosti osamosvojitve (stanovanjske politike), neustrezne prometne povezanosti in neuravnovešenega razvoja ter problemov varovanja okolja in nezadostne vključenosti mladih v institucionalno sodelovanje mladih v javnih zadevah. Ravno v rešitvah, ki jih mladi ponujajo, je možno uresničiti sodelovanje s predstavniki mestnih uprav in drugih izbranih političnih organov, začeti z dialogom. Namreč, udeleženci projekta so tekom dela na aktivnostih pridobivali znanja in veščine iz področja javnega zagovarjanja interesov mladih, da bi se okrepili za izvedbo “strukturiranega dialoga”, metode posvetovanja, ki se izvaja v EU že dalj časa. Cilj projekta je izboljšanje sodelovanja mladih v političnem in družbenem življenju skupnosti ter izboljšanje njihovega položaja v družbi v sklopu obstoječih zakonov in evropskih praks.

Mladi iz vseh štirih mest so se strinjali, da teh deset točk predstavlja njihove skupne interese, župani in namestniki župana pa so potrdili, da Manifest res kvalitetno odraža potrebe in interese mladih. Manifest bo svečano podpisan v vseh štirih mestih v juniju.

Po predstavitvi Manifesta so mladi iz vsakega Grada županom in namestnikom župana predstavili svoje specifične potrebe in probleme, ki so jih opazili v svojih mestih, ter rezultate dela na projektu v preteklem letu – svoje predloge rešitev največjih problemov in ovir, s katerimi se soočajo mladi. Ajdovščina je tako predstavila svoj predlog izdelave Pravilnika o štipendiranju, Crikvenica predlog zagotovitve prostora za mlade, Doma za mlade, Kidričevo predlog mreženja mladih s širšega področja občine s ciljem skupnega delovanja na področjih, ki so zanimiva za mlade, Opatija pa predlog oživljanja kulturnega življenja Grada skozi delo mladih umetnikov, v smeri ustanovitve kreativno-podjetniškega inkubatorja. Za potrebe izvedbe kampanj so mladi izdelali tudi promocijska gradiva – plakate, letake in majice, ki so jih razdelili gostom.

Ideje mladih so prejele pozitivne reakcije ter so jih podprli vsi predstavniki izvršne oblasti, ki so poudarili, da jih štejejo za realne in uresničljive. Pozdravili so ta način odpiranja dialoga ter pozvali mlade, da razvijejo svoje ideje in jim obljubili potrebno podporo in pomoč. Poudarjeno je bilo, da bi mnenje mladih o različnih temah moralo biti vključeno v strategijo razvoja vsakega Grada ker se za njih, v končni fazi, strategije tudi delajo. Voditeljica projekta Marta Berčić se je na koncu srečanja zahvalila vsem trenerjem, ki so izobraževali in svetovali mlade in uslužbence iz mest na vseh štirih modulih v okviru projekta, vsem mladim, uslužbencem iz mestnih uprav in članom mestnih svetov, ki so sodelovali pri projektu in prispevali k doseganju strukturiranega dialoga med mladimi in organi javne oblasti. Rezultati projekta bodo prikazani v Priročniku za mlade, ki bo tiskan v juniju v hrvaškem in v slovenskem jeziku ter bo dostopen na spletnih straneh mest in mladinskega sveta za vsa štiri Grada. Projekt se je začel s pripravljalnim sestankom 13. septembra 2013, traja pa do konca junija 2014. V sklopu izobraževalnega modula, so udeleženci projekta razgledali Volosko in Opatijo ter so domačini za goste organizirali tudi panoramsko vožnjo z ladjo, da bi udeleženci lahko dobili celotno sliko Opatijske riviere.

137 Kaj je bilo pred sestankom z župani?

Udeleženci so v Opatijo prišli oboroženi z idejami, izkušnjami v javnem zagovarjanju, novimi veščinami, pridobljenimi skozi izvedbo projekta, posebej v teku izvajanja kampanje (več informacij v Malem katalogu za mlade 3). Cilj tega modula je bil analizirati probleme mladih in pridobiti kompleksnejši vpogled v probleme mladih iz sedaj že drugačne perspektive, ki so jo pridobili skozi javno zagovarjanje interesov mladih.34

Slika 2: Pozdrav podžupana Grada Opatije Aktivnosti IN NALOGE Aktivnosti so strukturirane po splošnem cilju – prirediti sestanek z župani, da bi začeli proces strukturiranega dialoga.

Pri delu se predvsem uporabljala metoda world caffea, kar pomeni, da so oblikovane skupine, ki so delale na določenih področjih, po enournem delu so skupine zamenjale mize, na katerih so ostajali izpolnjeni posterji. Za delo v skupinah so se uporabljale metode: brainstorming, analiza, sinteza, komparacija in podobno.

Slika3: Ogrevanje (trenerke Tadeja in Iva)

1. Aktivnost IN NALOGA: Analiza skupnih problemov mladih iz vseh mest Da bi lahko izdelali skupni manifest, so udeleženci imeli nalogo, da v skupinah, po mestih, še enkrat analizirajo probleme mladih po področjih delovanja za mlade. Probleme so zapisovali na posterjih. Ta metoda dela v skupinah, world caffe, se pogosto uporablja pri javnih razpravah, v katerih sodelujejo javnost ali interesne skupine, za iskanje skupnih značilnosti, problemov, načrta, ukrepov javnih politik, sprejemanja političnih odločitev. Po enournem delu se skupine selijo na drugo mizo, na kateri ostajajo 34 Glej Prilogo 1: Program dela

138

4. Strukturirani dialog z mladimi

dela predhodne skupine, da bi mladi iz vseh mest lahko analizirali probleme zapisane na posterjih in označili tiste, ki so skupni. To je bila osnova za oblikovanje zahtev za mesta, ki so kasneje predstavljena v Manifestu za mlade in mesta. Mladi so analizirali in usklajevali predstavljene probleme, da bi čim bolj jasno in usklajeno prenesli svoje zahteve županom, ob mentorstvu trenerk.

2. Aktivnost in naloga: Predstavitev izvedbe kampanje za vsa mesta Udeleženci so imeli nalogo predstaviti potek kampanje, ki jo izvajajo v svojih mestih.

Mladi so predstavili rezultate dosedanje kampanje, orodja, ki so jih uporabljali v kampanji ter težave, na katere so naleteli. Mladi so prinesli in predstavili tiskane plakate, ki so jih začeli oblikovati že v Kidričevem, ki pa so vsebovali osnovno sporočilo, ki ga želimo doseči s kampanjo. Cilj te naloge je pripraviti predstavitev specifičnega problema iz vsakega mesta, za reševanje katerega so mladi iz mest izvajali kampanjo, da bi ta problem predstavili na sestanku z župani mest po predstavljenih skupnih zahtevah iz Manifesta za mlade in mesta.

Ajdovščina – potek dela na Pravilniku o štipendiranju mladih, plakat, s katerim se vabijo mladi na razpravo o Pravilniku o štipendiranju.

Slika 4: Predstavitev kampanje in plakatov Ajdovščine Crikvenica – potek dela na javnem zagovarjanju uvajanja Doma za mlade, plakat, s katerim se vabijo mladi, da sodelujejo v razpravi o uvajanju Doma za mlade.

Slika 5: Predstavitev kampanje in plakatov Crikvenice

139 Kidričevo – potek dela na mreženju in povezovanju mladih iz Kidričevega, plakat za Kino na odprtem, manifestaciji mladih za mlade.

Slika 6: Predstavitev kampanje in plakatov Kidričeva Opatija – potek dela na mreženju in raziskovanju potreb mladih umetnikov in kreativnih mladih iz Opatije, plakat za vabilo na Čajanko – KUL(tour)a.

Slika 7: Predstavitev kampanje in plakatov Opatije Dan se je končal s seznanitvijo udeležencev z Opatijo, mladi Opatijci so udeležence vodili do mesta, kjer je bila organizirana večerja, v sosedno naselje, nekoč samostojno primorsko mestece Volosko. Namreč, v Opatiji ne obstaja mesto kjer se mladi zbirajo, razen prostora v katerem delujejo združenja. Razen tega, glede na to, da je Opatija turistično mesto, večina prostorov in atmosfera so namenjeni turistični dejavnosti. Mladi iz Opatije so hoteli pokazati enega izmed načinov kako mladi preživljajo prosti čas, in so udeležence popeljali zvečer ven. Večerja je bila organizirana v taverni, v katero radi prihajajo mladi, ki pa je že več generacij več kot “taverna”. Na tem mestu so se dogovarjali koncerti mladih glasbenih skupin, dogovarjale so se razstave in pisale knjige, mnogi starši sedanjih generacij mladih Opatijcev so se na tem mestu zbirali in načrtovali prihodnost. Številni med njimi so danes znani glasbeniki, umetniki, zdravniki ali profesorji. Udeleženci so v sproščeni atmosferi nadaljevali z načrtovanjem nadaljnjih korakov in načrtov za prihodnost.

140

4. Strukturirani dialog z mladimi

Slika 8: Večerja v taverni

3. Aktivnost in naloga: Kaj je strukturirani dialog?

Tadeja je predstavila teoretične koncepte strukturiranega dialoga, pristopa, orodij, najboljše prakse iz Evrope in Slovenije.

Sledila so navodila za skupinsko delo na podlagi zahtev mladih, predstavljenih v Evropski listini o sodelovanju mladih v mestih in regijah.

Udeleženci so dobili kopijo Listine, da bi skozi področja in smernice, ki so izkazane v Listini, uskladili in izrazili svoje probleme in prejšnji dan izkazane zahteve. Tadeja in Iva sta mentorirali delo, da bi mladi čim bolj kakovostno izbrali jasne in prioritetne naloge.

Slika 9: Delo v skupinah

4. Aktivnost in naloga: Spoznavanje Opatije iz morske perspektive Da bi mladi iz drugih mest bolje razumeli položaj mladih v Opatiji, ki je pogojen z geografskim položajem in z glavno gospodarsko vejo – turizmom, so udeleženci razgledali Opatijo iz morske perspektive, s kratko vožnjo s čolnom. Opatija se nahaja na samem morju, večina prebivalstva živi na obronkih Učke in okoliških naseljih, ki se nahajajo na višji nadmorski višini. Zgodovina nastanka Opatije je povezana z graditvijo hotelov in letovišč, tako da se ob samem morju v glavnem nahajajo hoteli, na tem področju pa živi zelo majhno število prebivalcev. Takšna vrsta naseljenosti, zaradi katere so mladi geografsko nepovezani in oddaljeni od centra, otežkoča povezanost mladih, kot tudi njihovo sodelovanje. To je pomembno dejstvo, ki razlaga potrebo mladih, da se mrežijo in začnejo ustvarjalno - podjetniški inkubator v centru z namenom, da pritegnejo mlade v center, povečajo verjetnost za srečevanje mladih ter okrepijo občutek pripadnosti mestu.

141

Slika 10: Opatija iz morske perspektive

5. Aktivnost in naloga: Oblikovanje skupnega manifesta Združeni izkaz problemov mladih iz štirih mest se je ponovno analiziral na posterjih, da bi se sedaj že oblikovano besedilo še enkrat analiziralo v skupinah. Trenerke so izkazane probleme pretvorile v zahteve mladih v Manifestu za mlade in mesta, tako da so sedaj v tej obliki udeleženci lahko še enkrat analizirali vse zahteve.

Slika 11: Delo v skupinah

6. Aktivnost in naloga: Navodila za dialog z župani (roki, pravila nastopanja) Udeleženci so izbrali dva mlada, ki sta doslej pokazala najboljšo veščino interpretacije, na ta način so vsi dobili navodila za predstavitev Manifesta za mlade in mesta. Glede na to, da so župani in njihovi namestniki iz dveh jezikovnih področij, je bilo odločeno da bo Manifest predstavljen v slovenskem in hrvaškem jeziku, izmenično, točko po točko. Sonja iz Kidričevega in Iva iz Crikvenice sta do pozno v noč pripravljale svoj nastop ob mentorstvu trenerke.

Ostali mladi so krenili na Reko, da bi sodelovali v programu Student Daya, dogodka, ki že nekoliko let poteka na Reki in je bogat z izobraževalnimi in različnimi športno-rekreativnimi vsebinami za mlade.

Mladi iz Opatije pogosto sodelujejo na manifestacijah in dogodkih na Reki, saj so v glavnem študentje Univerze na Reki. Zaradi tega so mladi iz Opatije povabili svoje goste, da se pridružijo aktivnostim, predvidenim s Student Day programom. Mladim so se pridružili tudi uslužbenci in politični predstavniki, da bi se na ta način približali in bolje razumeli mlade in njihove potrebe.

142

4. Strukturirani dialog z mladimi

Skupne kompetence, ki so jih mladi pridobili in izrazili ob koncu tega projekta so: • Učenje učenja (learning to learn): strukturirani dialog, pisanje projekta, priprava manifesta, javno nastopanje, premagovanje treme, priprava programa, odnosi z javnostmi, poznavanje občinskega, proračuna in kako je sestavljen, zagovarjanje kampanje, izgradnja kampanje • Medosebne, medkulturne in družbene kompetence (Social and civic competences): sodelovanje med dvema narodama s podobno zgodovino in podobnim jezikom, in še vedno številnimi razlikami, druženje in nova poznanstva, prepoznavanje problemov mladih in iskanje podobnosti med državami, motivacijske vaje in vaje za gradnjo skupine, kako delovati v heterogeni skupini, timsko delo, demokratično odločanje pri delu v skupini • Komunikacija v tujih jezikih (Communication in foreign languages): bolje razumevanje slovenskega / hrvaškega jezika • Komunikacija v maternem jeziku (Communication in the mother tongue): javno nastopanje, komunikacija mladi - uprava - mediji, kaj je pomembno pri komunikaciji, javnem nastopanju • Kulturna zavest in izražanje (Cultural awareness and expression): zagovorništvo, zavednje lokalnih posebnostni naše občine, naše države, kulturno in turistično odkrivanje štirih občin, spoznavanje lastne kulture in zgodovine (z ogledom domačega kraja) • Številska predstavljivost in kompetence v matematiki, naravoslovju in tehnologiji (Mathematical competence and basic competences in science and technology): analitične vsebine, branje proračuna • Informacijska in komunikacijska tehnologija (IKT) (Digital competence): kako izdelati plakat (uporaba oblikovalskih pripomočkov), kako prezentirati projekt, uporaba pripomočkov • Inovativnost in podjetnost (Sense of initiative and entrepreneurship): razvoj lastne inovativnost in kreativnosti pri pripravi kampanj in orodij (plakati = podjetno razmišljanje, ko gre za predloge mladih, ki so bolj oziroma manj uresničljivi).

Slika 12: Priprava za predstavitev Manifesta

7. Aktivnost in nalogA: Youthpass in vrednotenje Na zadnjem delu treninga je Tadeja udeležencem še enkrat predstavila Youthpass potrdilo35. Podana so navodila o vsebini potencialno pridobljenih osem EU kompetenc kako izpolniti obrazec, ter kako se vnašajo kompetence, ki se nanašajo na vsakega osebno. Udeleženci so najprej posamično na poster vpisali eno področje, iz katerega so se nekaj naučili, ali razširili znanje med tem treningom/modulom.

Tako so oblikovane skupne kompetence iz tega modula in celotnega projekta, da bi udeležencem bilo lažje osvežiti spomin in premisliti o pridobljenih kompetencah.

Dan se je končal s prošnjo za sodelovanje v online evalucijskem vprašalniku, ki se je uporabljal v treh modulih.

35 Čeprav je potrdilo Youthpass predstavljeno v Ajdovščini, se je to naredilo še enkrat zaradi dejstva, da večina udeležencev prej ni sodelovala pri projektih, za katere se izdajajo potrdila Youthpass.

143 8. Aktivnost IN NALOGA: Priprava predstavitve problema za mesta pred župani Udeleženci, ki so izbrani, da predstavljajo vsako mesto (po eden iz vsakega mesta), so s svojo skupino pripravili videz predstavitve, kako jasno poslati sporočilo, po katerem so pred ostalimi udeleženci izvedli predstavitev. Posamezno so dobivali pohvale, nasvete in kritike, kasneje so s trenerkami dodatno pripravljali nastop.

Slike 13: Posteri s problemi občin

9. Aktivnost IN NALOGE: Strukturirani dialog v Gradu Opatiji – sestanek z župani Sestanek z župani in/ali njihovimi namestniki je prirejen v soboto ob 11.00 uri v mestni posvetovalnici Grada Opatije, pred mediji.

Glavni cilj tega modula je bil zediniti veščine, znanje in izkušnje, pridobljene skozi izvedbo tega projekta pred oblikovalci politik. Ta izkušnja demokracije je neprecenljiva za mlade, ker nobeden izmed njih do takrat ni priredil sestanka z županom. Mladi so pokazali kaj so se naučili ter pogumno in jasno prenesli svoje zahteve županom.

Na srečanju so sodelovali župan GradaOpatije Ivo Dujmić, župan Občine Ajdovščina Marjan Poljšak, podžupanja Grada Crikvenice Silvia Crnić in podžupan Občine Kidričevo Milan Strmšek. Mladi so jim predstavili svoj Manifest, v kateremu so zbrali smernice in pričakovanja za lokalne politike do mladih v desetih področjih. (iz medijev)

Župani in/ali namestniki so bili aktivno vključeni v dialog z mladimi, potem ko so jim mladi predstavili svoje zahteve, oblikovane v Manifestu za mlade in mesta. Komentirali so in predlagali mladim, kako bodo skupaj rešili predstavljene zahteve in probleme mladih. Lahko bi rekli, da so oblikovalci politik zelo resno spremljali zahteve mladih, medtem ko so se nekateri tudi presenetili, ker so se prvič z mladimi srečali

144

4. Strukturirani dialog z mladimi

na takšnem sestanku, pred javnostjo, oziroma mediji. Vsi so dali podporo jasno artikuliranim zahtevam mladih, nekateri presenečeni z iniciativami mladih in z njihovo pripravljenostjo za sodelovanje. Vsi župani/namestniki menijo, da je to dober začetek sodelovanja, ter so vsi podprli takšne projekte, ki spodbujajo mlade k aktivnemu državljanstvu in sodelovanju mladih pri sprejemanju političnih odločitev.

S tem se je začel proces strukturiranega dialoga z mladimi.

Sodelovanje mladih v življenju skupnosti in v procesih političnega odločanja ni možno uresničiti z enkratnimi aktivnostmi in napori samo z ene strani; uspešno sodelovanje mladih je mogoče le ob kontinuiranem vlaganju in ponujanju podpore mladim. Obveznost vseh ključnih udeležencev pri tem procesu je, da dajejo to podporo in zagotovijo mladim izkušnjo demokracije. Prav tako je obveznost mladih, da javno zagovarjajo interese svoje skupine, da tudi oni prevzamejo odgovornost za svoje življenje. Le na ta način, s skupnimi napori z vseh strani, lahko zagotovimo zadovoljstvo in razvoj lokalnih okolij in vseh skupin, ki živijo v njih.

Končno, eden izmed komentarjev udeležencev je bil ...hočemo 5. modul..., kar govori o doseženih ciljih in rezultatih tega projekta.

Rezultati tega modula so: • • • •

izdelan skupni Manifest za mlade in mesta prirejen sestanek z župani/namestniki predstavljeni problemi mladih v lokalni skupnosti vzpostavljeni osnovni predpogoji za nadaljevanje začetega strukturiranega dialoga z mladimi.

V nadaljevanju sledi besedilo Manifesta mladih in Občine Ajdovščina, Grada Crikvenice, Občine Kidričevo in Grada Opatije, z uvodnim besedilom razlage. Manifest bodo župani podpisali na predstavitvi rezultatov projektov, konec junija 2014, kar je dokaz uspešnosti projekta.

Njihove zahteve govorijo več od sklepov, kot tudi besede, s katerimi smo se poslovili in obljubili, da bomo nadaljevali javno zagovarjanje interesov mladih: Se vidimo na naslednjem projektu!

Lahko bi rekli, da so skozi ta projekt, mladi podrli številne meje, ki jim stojijo na poti polnega in aktivnega vključevanja v demokratične procese v mestih, v katerih živijo.

Slika 14: Skupna fotografija mladih in županov v Opatiji

Manifest mladih in občin UVOD Ta Manifest mladih in Občine Ajdovščina, Grada Crikvenice, Občine Kidričevo in Grada Opatije je nastal kot rezultat dela na projektu Mladi v skupnosti brez meja. Pri njegovi izdelavi so sodelovali mladi iz občin partnerjev na projektu, uslužbenci javnih uprav in člani izbranih predstavniških/izvršnih organov. Projekt je financiran iz EU programa za mlade Agencije za mobilnost in programe EU Mladi v akciji, podakcija 1.3 Demokratični projekti mladih, ter Grada Crikvenice in Grada Opatije.

Projekt je dobil priznanje Baltazar, ki ga podeljuje Agencija za mobilnost in programe EU Republike Hrvaške, v kategoriji "najuspešnejši projekt za implementacijo učenja". Projekt je trajal od 13. 9. 2013 do 30. 6. 2014.

V Manifest mladih in občin so vtkani rezultati učenja in dialoga, ki je izveden med udeleženci projekta tekom teh 10 mesecev. Udeleženci so medsebojno delili izkušnje in probleme mladih iz mest, iz katerih prihajajo, s katerimi se mladi v skupnosti soočajo: od pomanjkanja ustreznih informacij za mlade v zvezi z upravljanjem z javnimi prihodki, pomanjkanja izkušenj in veščin, potrebnih za uspešno zagovarjanje interesov mladih, do kulturnih in političnih okoliščin, ki določajo, ovirajo, motijo ali pogodujejo razvoju dialoga. Mladi, udeleženci tega projekta, so od neorganizirane skupine mladih, ki se je prijavila za sodelovanje v projektu, ob želji po znanju in veščinah ter ob potrebi, da se jih sliši, ustvarili iniciative mladih, ki so skozi aktivnosti projekta vnašale spremembe v njihovih skupnostih.

Z njimi so o partnerskem dialogu učili tudi uslužbenci iz mest, ki imajo pomembno vlogo posrednikov med političnimi željami, potrebami državljanov (mladih) in zakonskimi in upravnimi oblastmi, med procedurami in dejanskimi možnostmi, kar je prav tako pomembno. O demokratičnem dialogu so učili tudi politični predstavniki, ki so v neformalnem okolju spoznali mlade iz mest ter učili kako razumeti, vključiti in podpreti mlade. Lahko rečemo, da so mnoge meje odpravljene.

Ta projekt je začetek učenja metode posvetovanja z mladimi na lokalni ravni, ki je na EU ravni poimenovana "strukturirani dialog". Sodelovanje mladih v procesih demokratičnega odločanja zahteva učenje in obvladovanje veščin, potrebnih za dialog med različnimi opcijami dobrega življenja v skupnosti, med različnimi skupinami mladih in različnimi političnimi opcijami. Upamo, da bo ta Manifest mladih in občin, ki predstavlja prilagojeno Evropsko listino o udeležbi mladih na lokalni in regionalni ravni, sprejeto v prvotni obliki kot del Resolucije 237: Stalne konference predstavnikov lokalnih in regionalnih oblasti v Evropi 1992., dopolnjene in revidirane na konferencah v letih, ki sledijo (npr. 2003. in dr.), pomemben korak pri doseganju napredka pri vključevanju mladih v sprejemanje političnih odločitev. Po teh dokumentih je sprejet niz odločitev in strateških dokumentov na evropski ravni, s katerimi se zagotavlja vključevanje mladih, od katerih so najbolj pomembni EU Strategija za mlade 2010 - 2018, ter Garancija za mlade 2020, s čemer so pridobljeni pogoji za jasneje določanje smeri javnih politik do mladih in financiranje programov, s katerimi se uresničujejo cilji in ukrepi iz teh strateških dokumentov, kot je Program za mlade, oziroma Mladi v akciji, iz katerega je financiran ta projekt.

Mladi se sprašujejo zakaj se na Hrvaškem tako počasi spreminjajo politične prakse vključevanja v trende javnih politik za mlade? Zakaj večina udeležencev ni niti slišala kaj je to strukturirani dialog z mladimi?

Zakaj, tako v Sloveniji, kot tudi na Hrvaškem, vedno več mladih ne želi sodelovati v javnem zagovarjanju interesov mladih in se aktivirati politično, ali kot državljani? Glavni problem, ki se že veliko let izkazuje kot trend, ne samo na Hrvaškem, temveč tudi v EU, je nezainteresiranost mladih in njihova apatija. To še posej prihaja do izraza na Hrvaškem. Zakaj mladi ne morejo, ali se ne želijo vključiti v dialog z lokalnimi oblastmi? Zakaj obstajajo meje med tistimi mladimi, ki so politično aktivni skozi delo političnih strank, in mladimi v skupnosti?

V Sloveniji in na Hrvaškem že leta obstajajo pravni prepisi, s katerimi se določa sodelovanje mladih v procesih političnih odločitev, skozi razne oblike in ravni delovanja in sodelovanja mladih, od mladinskega sveta in podobnih organov, zakona o mladini, o katerem se na Hrvaškem ravno razpravlja (Slovenija je sprejela takšen zakon), ki ureja javni sektor mladih, kot tudi strateške dokumente, kot je program za mlade.

Po vseh teh letih so mladi še vedno marginalizirana skupina, ki nima podpore za svoje sodelovanje. Čeprav je na nacionalni ravni v Republiki Hrvaški začet proces izvedbe strukturiranega dialoga, naša mesta nimajo uslužbencev in/ali odseka za mlade (razen Zagreba), z mladimi pa delajo uslužbenci, ki so jim posli z mladimi dodani ob vseh ostalih zadolžitvah. Ponujanje podpore mladim in uspešnost dela z mladimi je tako odvisna o njihovem navdušenju, toda v večini primerov o politični volji. Sodelovanje mladih je na Hrvaškem najbolj pogosto na deklarativni in manipulativni ravni, zato o potrebah mladih največkrat odločajo oblikovalci politik, brez posvetovanj in vključevanja mladih. Številne takšne odločitve ostajajo prazne, brez mladih,

katerim so namenjene. Pogosto se lahko sliši: ...imajo vse, vse smo jim dali... toda ...mladi so neaktivni..., kar govori o nerazumevanju oblikovalcev politik in nasprotju med dejanskimi potrebami mladih in aktualnimi lokalnimi politikami. Prioritetni cilji javnih politik EU do mladih so vključevanje mladih in ponujanje podpore mladim – mlade je potrebno izobraziti in morajo začutiti demokracijo, kar pomeni, da morajo biti tam, kjer se o njih odloča. Slovenija je v nekaterih aspektih aktiviranja državljanov in vključevanja mladih naredila korak naprej od Hrvaške. Delo z mladimi zagotovo ostaja prioriteta javnih politik, ter v kolikor želimo bogato in zdravo družbo, morajo javne politike biti usmerjene na vključevanje mladih. Mladim je potrebna stalna podpora in infrastruktura, da se lahko vključijo.

Skozi projektne aktivnosti so vsi udeleženci sodelovali v ciklu kreiranja javnih politik za mlade na lokalni ravni. Ta Manifest mladih in občin je rezultat je napora in razumevanja, učenja in volje udeležencev, ki prihajajo iz različnih kulturno-političnih in ekonomskih okolij. Vsi se strinjajo z enim: vsi, ki so odgovorni za politično odločanje morajo narediti vse, kar je v njihovi moči, da vključijo mlade, mladi pa imajo odgovornost, da se vključijo in aktivirajo kot državljani, zaradi lastne prihodnosti.

Upamo, da bo ta Manifest mladih in občin prispeval k izboljšanju položaja mladih, da bo primer dobre prakse kako jasno in ustrezno pokazati dobro voljo, pravice in obveznosti mladih in mestnih oblasti, ter da bo primer smernic za izgradnjo partnerstva mladih in mestnih oblasti v mestih, v katerih živijo.

Ne pozabimo: uspeh javnih politik in blaginja v skupnosti niso odvisne le od ene strani, enega udeleženca; brez partnerskega vključevanja vseh udeležencev ni napredka.

Udeleženci projekta Mladi v skupnosti brez meja, mladi, uslužbenci mestnih uprav in člani predstavniških političnih organov iz Občine Ajdovščina, Grada Crikvenice, Občine Kidričevo in Grada Opatije.

Ta projekt je financiran s podporo Evropske komisije. Komisija ne more biti odgovorna za katerokoli uporabo, ki lahko nastane zaradi vsebovanih informacij, saj ta materiali/publikacija izraža le stališča samega avtorja.

MANIFEST MLADIH IN Občine Ajdovščina, Grada Crikvenice, Občine Kidričevo in Grada Opatija Dejavno sodelovanje mladih pri odločitvah in dejavnostih na lokalni ravni je ključnega pomena, če hočemo zgraditi bolj demokratično, vključujočo in uspešno družbo.

Sodelovanje v demokratičnem življenju skupnosti je več kot le udeležba (aktivna ali pasivna) na volitvah, čeprav je to pomemben sestavni del. Bistvo udeležbe v družbi in aktivnega državljanstva je, da imamo mladi možnost, prostor in podporo, da lahko sodelujemo pri odločanju, se vključujemo v različne dejavnosti in s tem prispevamo h graditvi boljše družbe.

Lokalne oblasti so mladim najbližje, zato imajo pomembno vlogo pri spodbujanju njihovega sodelovanja. Lokalne oblasti morajo zagotoviti, da se mladi ne le učijo o demokraciji in poslušajo o njej, temveč imajo tudi možnost, da jo izkusijo in uporabljajo.

S podporo in spodbujanja vključevanja mladih prispevajo k njihovi celostini vključenosti v družbo. Če naj bo vključevanje mladih v lokalno življenje uspešno, trajno in pomembno, potrebujemo okolje, ki spoštuje mlade in upošteva njihove različne potrebe, položaj in težnje (vključevati mora tudi prvine zabave in užitka).

Načela Vključevanje mladih v lokalno življenje mora biti del celovite politike udeležbe državljanov v javnem življenju, kot je že zapisano v Priporočilu Odbora ministrov državam članicam o udeležbi državljanov v lokalnem javnem življenju, Priporočilo (2001) 19.

Načela in oblike udeležbe mladih, ki jih zagovarjamo v tem Manifestu mladih in občin, se nanašajo na vse mlade brez zapostavljanja. Zato moramo posebno pozornost posvetiti spodbujanju vključevanja mladih iz odrinjenih delov družbe ter etničnih, narodnih, socialnih, spolnih, kulturnih, verskih in jezikovnih manjšin v lokalno življenje.

Mladi iz štirih občin prepoznavamo naslednja področja mladinskih politik kot ključna, za osnovo in uresničevanje zgoraj navedenih načel in doseganje avtonomije:

1. Participacija mladih Sodelovanje mladih v nevladnih organizacijah pomaga mladim, da dejavno sodelujejo ter imajo vpliv pri odločitvah in dejavnostih. Za udeležbo mladih je potrebno: • financiranje in podpora delovanja mladinskih organizacij in mladinskih projektov (tako finančno, kot z omogočanjem prostora, materialno, strokovna podpora, pomoč pri razpisih ...)

• spodbujanje mladih za prostovoljno delo, ter podpora prostovoljskih organizacij in pomoč pri priznavanju izkušenj, pridobljenih s prostovoljnim delom • reševanje problematike prostora, infrastrukture za mlade in organizacije.

2. Informiranje mladih Informiranost je pogosto ključna za participacijo in mladi imajo pravico dostopa do informacij o možnostih in zadevah, povezanih z njimi.

• lokalne oblasti naj podpirajo in izboljšujejo obstoječo informacijsko in svetovalno podporo za mlade. Kjer takih centrov ni, morajo lokalne oblasti spodbujati nastanek in ustrezno pomagati pri ustanovitvi informacijskih in svetovalnih centrov za mlade s pomočjo obstoječe strukture. Pomembno je, da so osebe, ki opravljajo svetovalno dejavnost na svojem področju strokovnjaki z izkušnjami iz mladinskega sektorja • informiranje in omogočanje možnosti za sodelovanje pri vsebinah, ki se tičejo mladih (sprejeti akti, odloki, predlogi zakonov, itn.), pri čemer naj se ohranjajo obstoječe možnosti ali pa naj se te razvijejo (pregledna spletna stran, Facebook, itn.)

• podpora medijskih projektov, ki jih vodijo mladi, z namenom informiranja in spodbujanja participacije mladih (na primer natečaji, namenjeni mladim) • lokalne oblasti naj podprejo oblikovanje in delovanje medijev (radio, televizija, pisni in elektronski časopisi, itn.), ki jih razvijajo mladi in/ali so namenjeni mladim, kot tudi ustrezne programe usposabljanja.

3. Mladinsko organiziranje Mladinske organizacije predstavljajo poglede mladih, namenjene so njihovim potrebam in interesom. So prostor, kjer se lahko mladi skupaj s sovrstniki učijo o udeležbi v javnem življenju ter si pridobivajo izkušnje o njenih možnostih in izzivih pri odločitvah in dejavnostih. Predlagamo, da lokalne oblasti uvedejo posebno postavko na proračunu, namenjeno izključno podpori organizacij, ki delujejo v interesu mladih in jim zagotavljajo storitve. Prednost morajo imeti organizacije, ki jih upravljajo mladi, so namenjene mladim in/ali uvajajo politike in sisteme za zagotovitev dejavnega vključevanja mladih.

4. Politika preživljanja prostega časa in družbeno-kulturnih dejavnosti Lokalne oblasti naj podpirajo organiziranje različnih družbeno-kulturnih dejavnosti, ki jih pripravljajo mladinske organizacije, mladinske skupine in mladinski centri na različnih področjih, kot so šport, kultura, glasbena ustvarjalnost in izražanje, gledališče in umetnost. Pomembno je, da mladim omogočimo dostop do kulture v vseh njenih oblikah in da spodbujamo možnosti za ustvarjalnost tudi na novih področjih.

5. Politika spodbujanja zaposlovanja mladih in zniževanja stopnje njihove brezposelnosti Ekonomske in socialne razmere, s katerimi se spoprijemamo mladi, omejujejo našo zmožnost in pripravljenost za sodelovanje v lokalni skupnosti. Če so mladi brezposelni ali živijo v revščini, imajo načeloma manj volje, sredstev in družbene podpore za dejavno udeležbo v lokalnem življenju. Lokalne oblasti naj: • ob posvetovanju z mladimi razvijejo politike in programe z namenom ugotoviti vzroke za brezposelnost mladih in spodbujati zaposlitvene možnosti mladih v lokalni skupnosti • podpirajo mlade pri ustanavljanju lastnih podjetij in nevladnih organizacij s sofinanciranjem in drugimi oblikami podpore (kot so oprema, usposabljanja, strokovna pomoč in pridobivanje raznih dovoljenj, itn.).

6. Politika mobilnosti in izmenjav Lokalne oblasti naj • podpirajo tiste organizacije in skupine, ki spodbujajo mobilnost mladih (delavcev, študentov, prostovoljcev, itn.)

• oblasti naj tudi finančno podprejo in spodbujajo učenje jezikov, medkulturnost in izmenjavo izkušenj • podprejo naj mlade posameznike pri študiju v tujini, izmenjavah in drugih mobilnostih (štipendije za študij v Evropski uniji, praksa, pripravništva v lokalnem okolju in tudi v tujini).

7. Stanovanjska politika Lokalne oblasti naj pospešujejo razvoj obstoječih struktur socialne pomoči: • lokalnih stanovanjskih shem (neprofitna stanovanja, posojila z nizkimi obrestnimi merami, stanovanjske zadruge, itn.), ki bi mladim omogočile lažji dostop do stanovanja • spodbude za gradnjo stanovanj (prenova, nakup, gradnja).

8. Ureditev prometnih povezav Urejene prometne povezave so nujno potrebne za kakovostno življenje in tudi za zagotovitev udeležbe v javnem življenju. Zato naj lokalne oblasti po svojih močeh podpirajo pobude za ureditev prevozne problematike ter povečajo mobilnost na podeželju za skupine iz tistih krajev občine, ki imajo slabe prometne povezave ob dogodkih, ki so za mlade pomembni in zanimivi.

9. Politika uravnoteženega razvoja in varovanja okolja Okoljevarstvena vprašanja zadevajo predvsem mlade, saj se bodo v prihodnosti spopadali s posledicami preteklih zmot. Lokalne oblasti morajo podpirati dejavnosti in projekte, ki spodbujajo ravnotežje med razvojem in varovanjem okolja ter vključujejo mlade in njihove organizacije.

10. Soudeležba mladih pri ustvarjanju lokalnih politik Lokalne oblasti naj podpirajo razvoj ustreznih organov, ki mladim omogočajo sodelovanje pri odločitvah in razpravah, ki se nanašajo nanje (na primer komisija za mladinska vprašanja, lokalni mladinski sveti). Nujna je tudi materialna, infrastrukturna in finančna podpora tem organom za njihovo redno delovanje. Želimo, da se zagotovijo procesi in protokoli, ki bodo omogočali mladim aktivno sodelovanje v vseh fazah: od oblikovanja predlogov do sprejema odločitev. Z namenom informiranja in posvetovanja naj občinska oblast zagotavlja čas in prostor za redna srečanja in sestanke z županom in občinskim svetom.

V Opatiji, 31. maja 2014 Manifest mladih in občin je pripravila skupina mladih iz vseh štirih občin, in sicer na podlagi Evropske listine o vključevanju mladih v lokalno in regionalno življenje in njihovih lastnih analiz in izkušenj iz lokalnih okolij; sodelovanje in pričujoči Manifest je plod dela v celoletnem projektu Mladi v skupnosti brez meja, ki je financiran iz sredstev programa Mladi v akciji, ki ga financira Evropska unija.

Občina Ajdovščina Grad Crikvenica

______________________ _______________________

Občina Kidričevo Grad Opatija

_______________________ _______________________

Ta projekt je financiran s podporo Evropske komisije. Komisija ne more biti odgovorna za katerokoli uporabo, ki lahko nastane zaradi vsebovanih informacij, saj ta materiali/publikacija izraža le stališča samega avtorja.

151

Slika 14: Sestanek z 탑upani

DODATKI PrirOÄ?nika 1. Mali katalog pojmov za mlade 2. Povzetek Ĺživljenjepisov trenerjev 3. Vidljivost projekta 4. Sporazum partnerjev

154

5. Dodatki priročnika

1. Mali katalog pojmov za mlade

javne politike za mlade in zadovoljenje javnih potreb in interesov mladih Funkcija tega kataloga izrazov je olajšati komunikacijo med političnimi odločevalci, nosilci javnih funkcij, mladimi in drugim udeleženci, vključeni v oblikovanje javne politike za mlade, ki je pogosto ogrožena, med ostalim tudi zaradi pojmovnih nedoločenosti. Motivacija za izdelavo tega kataloga je povezana z izkušnjo pri delu z mladimi, v okviru mladinskih projektov, kot tudi pri komunikaciji z različno populacijo mladih in mladimi različnih starosti. Ta katalog je nastal z namenom izboljšanja kakovosti dialoga med mladimi in političnimi odločevalci in na nek način naj bi se povečanja participacije mladih v družbi.

Katalog je namenjen vsem: mladim, političnim odločevalcem, zaposlenim v organih državne in lokalne uprave. Čeprav so nekateri izrazi, ki se nanašajo na mlade, opredeljeni v zakonih, je treba na eni strani pojasniti osnovne izraze, ki se uporabljajo v zakonodaji, javni politiki, v medijih in podobno.

Pojavila se je vsakodnevna potreba po izobraževanju vseh udeležencev iz področja meščanske/politične kulture. Katalog je pisan v enostavnem jeziku in slogu ter je zamišljen kot niz lekcij na tem področju. To je prva lekcija, ki je nastala za potrebe izvajanja nekaterih projektov za mlade in na podlagi izkušenj pri delu z mladimi.

Avtorica sodeluje kot strokovnjakinja in/ali vodja na projektih, ki jih financira EU, na nacionalni in mednarodni ravni, npr. Mladi v skupnosti brez meja, Jadranski mladinski center in dr., ter ima večletne osebne izkušnje pri delu z mladinskimi sveti, mladino iz različnih okolij, študenti in podobno.

1.Mladi Mladi so osebe od 15. do 30. leta. Različne mednarodne organizacije, kot so ZN ali EU definirajo obseg starostne meje na različne načine, npr. od 13. do 25. ali od 15. do 30. leta. Ideja, ki definira starostne meje je povezana s potrebo, da se politične odločevalce opozori na dejstvo, da so mladi zaradi potreb, interesov in socialnega statusa, ki ga zasedajo v družbi, posebna skupina. To je vključeno v večino ustav držav "Zahodne demokracije" s poudarkom na dejstvo, da mladi kot skupina zaslužijo posebno zaščito in skrb družbe.

Osnovno merilo za opredelitev "mladine", za razliko od otrok ali ostalih skupin družbe, je socialni status, ki zasedajo – večina mladih v tem obdobju je odvisnih od podpore družine in/ali družbe. Razen tega se mladi v tem obdobju fizično, čustveno in kognitivno razvijajo (so v obdobju "odraščanja"). To je burno obdobje, v katerem gredo mladi skozi različne faze socializacije, spreminjajo se socializacijski dejavniki, ki vplivajo na ustvarjanje njihove osebne in družbene identitete.

Mladi – družbene skupine (kategorije), ki jih je mogoče izločiti iz splošne populacije mladih.

Univerzalna merila za kategorizacijo skupin znotraj splošne populacije mladih36 so družbena vloga in položaj, ki ga zasedejo v družbi; v skladu s tem velja, da se mladi delijo na naslednje kategorije: 36 V večini držav EU, toda tudi v ZDA in Kanadi

155 • mladi, ki so vključeni v izobraževalni sistem (srednješolci, študenti) • mladi po končanem šolanju oziroma po prekinitvi šolanja glede na zaposlitveni status (zaposleni, nezaposleni) • mladi z manj priložnostmi (pogojeno z družbenimi, zdravstvenimi in drugim težavam), kot npr. mladi brez ustreznega varstva staršev, mladi z zdravstvenimi težavami, mladi s posebnimi potrebami, mlade družine z nizko stopnjo zaposlenosti in podobno • mlade družine z otroci in/ali mlade družine brez otrok (ne glede na zakonski status).

2. Mladi in javne potrebe Potrebe in interes državljanov in javne potrebe Potrebe in interesi državljanov so v sodobnih razmerah socialnega razlikovanja zelo heterogene in dinamične. Javne politike vse težje zadovoljujejo vse potrebe državljanov.37 Posebej se to nanaša na mladino, ki je tudi najbolj heterogena skupina v splošni populaciji.

"Javne potrebe" so tiste potrebe, ki zadovoljujejo vse interese in potrebe državljanov oziroma mladine, ki jim torej omogočajo enak pristop k izobraževanju, kulturi, zdravju, delu, stanovanju in dr., ter jim omogočajo neoviran razvoj, pristop k sredstvom, vključitev v družbo v skladu s splošnim in posebnimi človekovimi pravicam.

Javne potrebe so povezane z vlogo države in financiranjem javne dobrine. Javna dobra38 so dobrine, ki jih je nemogoče prepustiti tržnem gospodarstvu in jih je potrebno zaščititi, da bi vsi državljani imeli enak pristop tem dobrinam, ne glede na spol, versko pripadnost, etnično ali nacionalno pripadnost in dr. Državljani plačujejo davke39 in druge vrste javnih prihodkov (carine, pristojbine in dr.) ter s tem ohranjajo javno dobro. Država, oziroma enote lokalne in regionalne oblasti, se financirajo z zbiranjem javnih prihodkov, dostopnost teh dobrin je pomembna za vse državljane. Naloga države je, da se ohrani in financira tista sredstva, ki so z ustavo opredeljena kot vrednota in/ali javno dobro. Večina držav zahodne demokracije, ne glede na razlike in nove smeri v javni politiki, financira obrambo, sodstvo, izobraževanje, kulturo, zdravstvo, javne gospodarske službe, zakonodajne predpise in podobno.

Javno dobro so vse dobrine, ki služijo večjemu številu uporabnikov in vključitev novega uporabnika ne zmanjšuje zadovoljstva obstoječih uporabnikov. Javno dobro mora biti dostopno vsem pod enakimi pogoji. V sodobnih razmerah uresničevanje javnih potreb državljanov (ohranjanje javnega dobra) je preko decentralizacije državnih funkcij prepuščeno enotam lokalne in regionalne oblasti, pri čemer se ohranja skrb za nacionalno javno dobro na državni ravni. Tako npr. za zdravstvo in šolstvo, v skladu s standardi, ki postavljajo minimalne pogoje za funkcioniranje teh družbenih sistemov, skrbi država, a za posebnosti lokalne skupnosti skrbi posamezna lokalna skupnost.

Javne potrebe državljanov v EU se zadovoljujejo s financiranjem iz javnih prihodkov (davkov in prispevkov), ki jih plačujejo državljani, lahko pa se financirajo tudi iz drugih virov, osebnih donacij, mednarodnih skladov in podobno. Ustanove in druge organizacije, katerih dejavnosti so povezane z zadovoljevanjem teh potreb, so lahko državne, privatne ali organizacije civilne družbe.

37 Pogostejše so razprave o tem, katera je vloga države, ali preneha EU biti "država blaginje", na kakšen način rešiti krizo "socialne demokracije", katere politične opcije so možne v obdobju krize, zakaj država privatizira velika "državna podjetja", na kakšen način se upreti vse močnejšemu prevladovanju neoliberalnih zahtev, katerih edino merilo je profit, kakšna je vloga civilne družbe (združenih državljanov) da bi obvladali krizo demokracije, katera oblika demokracije je sprejemljiva in dr.

38 Več o javnem dobrem in s tem povezano problematiko v: Ostrom, 2006, Upravljanje zajedničkim dobrima i drugim autorima.

39 Zgodovina "davka" sega v antično zgodovino. Ni civilizacij, ki ne bi pobirale davkov že od Sumera dalje (davki v času velike vojne). Večina držav je uvedla davke zaradi pokritja stroškov vojne, ki so se po teh vojnah uporabljali za druge namene. Eden od najstarejših virov je Hamurabijev zakonik, imenovan po babilonskem kralju Hamurabiju (1729 –1686 pr.n.š.). Adam Smith je prvi poudaril štiri (4) davčne kanone v Bogastvu narodov, 1776: 1. Vsak državljan je dolžan plačevati davke državi glede na svoje gospodarske priložnosti.

2. Dolžnost plačevanja davkov bi bilo treba urediti z zakonom. Davek ne sme biti samovoljen, ampak mora biti vnaprej znan davkoplačevalcu.

3. Davek se obračuna, kot je to najbolj ugodno za davkoplačevalca.

4. Stroški pobiranja davkov morajo biti čim nižji, da bi bilo breme davkoplačevalcev čim lažje, pri tem pa prihodki v državne blagajne čim večji.

156

5. Dodatki priročnika

Splošna načela, ki določajo, katere so potrebe v skladu z človekovimi pravicami državljanov, so na splošno vgrajena v mednarodne dokumente (deklaracije, konvencije, strategije, zakone in podobno), in v nacionalne, kot so ustava, zakoni in podobno.

3. Področja delovanja, kjer so združene potrebe in interesi mladih Področja delovanja, kjer so združene potrebe in interesi mladih, smo določili po treh kriterijih: • področja (kazalci za analizo potreb mladih) iz EU strategije za mlade • socialni status in družbeni položaj mladih • udeleženci, ki so vključeni v življenje mladih, formalnih in neformalnih organizacij,ki izvajajo aktivnosti, projekte in programe, ki zadovoljujejo potrebe in interese mladih.

Ker so mladi posebna zaščitena skupina v družbi (otroci, mladostniki in podobno), se bo v tem katalogu uporabljala klasifikacija (taksonomija) področij, ki združujejo potrebe in interese pomembne za mlade.

V tej klasifikaciji je jasno določen vpogled v možnosti (smernice) za podporo mladim po EU strategiji za mlade 2010-2018.

Da bi dosegli združljivost in skladnost konceptov, da bi se uporabnikom in političnim odločevalcem omogočilo uskladitev ukrepov za javno politiko za mlade (kot so proračun in drugi akti) s konceptualnim okvirom, ki se uporablja v javni politiki za mlade EU, uporabljamo priporočene kazalnike na področjih, ki se uporabljajo v EU strategiji za mlade. V pregledu se bo uporabljala perspektiva, ki je potrebna za kakovostno financiranje javnih potreb državljanov (mladih) s perspektive zadovoljevanja potreb, in ne tista, ki se običajno uporabljajo pri oblikovanju javnih politik, to je perspektiva izvajalca storitev (proračunskega uporabnika ali drugih izvajalcev storitev)40. Prav tako je podan tudi pregled organizacij41 ki opravljajo storitve za zadovoljevanje teh potreb, možnosti za financiranje teh potreb, kot tudi dejavnosti, s katerimi mladi pogosto zadovoljujejo svoje potrebe in interese42.

3.1. Izobraževanje (formalno in neformalno) 3.1.1. Vzgojno-izobraževalne potrebe in interesi predšolskih otrok (0-6 let) in tistih, ki imajo mlade starše (mlade družine), ki imajo otroke predšolske starosti Potrebe in interesi mladih staršev in družin z otroki se lahko zadovoljujejo z delom v okviru različnih organizacij, kot so dejavnosti v predšolski vzgoji in izobraževanju.

Zadovoljevanje teh potreb se lahko financira iz različnih virov: države, EL(R)S, posameznikov, zunanjih javnih in gospodarskih virov, gospodarskega (privatnega) sektorja.

Vrste takih organizacij in aktivnosti so: • ustanove43: vrtci, ne glede na ustanovitelja – EL(R)S, država fizična in/ali pravna oseba iz RH in EU • organizacije civilne družbe44: igralnice in podobno

40 Diskurz, ki se najpogosteje uporablja v javnih upravah, predvsem v lokalnih in regionalnih upravah, je poudarjati in zavzeti se za perspektivno financiranje ustanov, združenja in podobno. Pogosto se pri odločanju uporabljajo izrazi, kot so "to združenje ali ustanovo hočemo financirati, tistega pa nočemo", pri čem se funkcija financiranja - zadovoljevanje potreb – postavi v ozadje. Na žalost, v nekaterih razpisih za financiranje javnih potreb se uporabljajo tudi v diskriminatorne potrebe, ki govorijo v prid temu, kot "... lahko se prijavijo samo združenja registrirana na področju občine...", namesto posluževanja kriterijev, ki omogočajo organizacijam civilne družbe, da zadovoljujejo potrebe občanov. Ta diskurz, ki izraža predvsem politična stališča, je diskriminatoren in nima v prvem načrtu potreb občanov. Obstaja majhna možnost, da bi, na primer, na področju majhne občine (5.00015.000 prebivalcev), obstajalo dovolj združenj občanov, ki bi zadovoljevala vse potrebe občanov..

41 "Organizacija" se nanaša na različne oblike formalnih organizacij, ki so registrirane kot pravna oseba.

42 Mogoče se Bralcem vsebina tega Kataloga zdi nepomembna; vendar so pri sodelovanju z mladi oblikovalci političnih odločitev ter organizacije civilne družbe ugotovile, da večina nima jasnega pogleda na te izraze in da je prav to omejitveni dejavnik pri vzpostavljanju kakovostnega dialoga med mladino, javno upravo in oblikovalci političnih odločitev.

43 "Ustanove" se nanašajo na organizacije, ki so registrirane v skladu z Zakonom o javnih ustanovah.

44 "Organizacije civilne družbe"- so organizacije registrirane v skladu z Zakonom o društvih, fundacijah in drugih predpisih, ki se nanašajo na ureditev civilne družbe.

157 • druge ustanove in organizacije civilne družbe, ki dajejo podporo staršem otrok predšolske dobe: posvetovalnice, delavnice.

3.1.2. Vzgojno-izobraževalne potrebe in interesi šoloobveznih otrok (od 7. do 15. leta) oziroma potrebe staršev, ki imajo šoloobvezne otroke Te potrebe in interesi mladih staršev in družin s šoloobveznimi otroki se lahko omogočajo z delom v okviru različnih organizacij, katerih dejavnosti obsega osnovnošolsko vzgojo in izobraževanje,ne glede na to ali je to formalno ali neformalno izobraževanje.

Izpolnjevanje teh potreb in interesov se lahko financira iz različnih virov: države, EL(R)S, posameznikov, zunanjih javnih in gospodarskih virov, gospodarskega (privatnega) sektorja.

Vrste takih organizacij in aktivnosti so: • ustanove: osnovne šole, ne glede na ustanovitelja – EL(R)S, država fizična ali pravna oseba iz RH in EU • organizacije civilne družbe: tečaji, delavnice, seminarji in podobno • druge ustanove in organizacije civilne družbe, ki dajejo podporo staršem otrok osnovnošolske dobe: posvetovalnice, skupine strokovnjakov, delavnice, tečaji in podobno.

3.1.3. Vzgojno-izobraževalne potrebe in interesi mladih srednješolcev (od 15. do 18. leta) oziroma potrebe mladih po vseživljenjskem učenju Te potrebe in interesi mladih se lahko omogočajo z delom v okviru različnih organizacij, katerih dejavnosti so srednješolska vzgoja in izobraževanje in podpora srednješolskemu izobraževanju, ne glede na to ali je formalno ali neformalno izobraževanje.

Uresničevanje teh potreb in interesov se lahko financira iz različnih virov: države, EL(R)S, posameznikov, zunanjih javnih in gospodarskih virov, gospodarskega (privatnega) sektorja.

Vrste takih organizacij in aktivnosti so: • ustanove: srednje šole, ne glede na ustanovitelja – EL(R)S, država fizična ali pravna oseba iz RH in EU • ustanove za izobraževanje odraslih (dokončanje srednješolskega izobraževanja, prekvalifikacije in podobno): narodna univerza,odprta univerza in podobno • organizacije civilne družbe: tečaji, delavnice, seminarji in podobno; licence, certifikati, Youthpass in podobno • centri/mladinski klubi, ne glede na ustanovitelja: tečaji, delavnice, seminarji in podobno; licence, certifikati, Youthpass in podobno • druge ustanove in organizacije civilne družbe, ki dajejo podporo staršem srednješolcev: posvetovalnice, skupine strokovnjakov, delavnice, tečaji.

3.1.4. Izobraževalne potrebe in interesi mladih v visokem šolstvu (od 18. leta in naprej) in potrebe mladih po vseživljenjsko učenje Potrebe in interesi mladih se lahko omogočajo z delom v okviru različnih organizacij, katerih dejavnosti so visoko šolstvo in podpora v visokem šolstvu, ne glede na to ali je formalno ali neformalno izobraževanje.

Izpolnjevanje teh potreb in interesov se lahko financira iz različnih virov: države, EL(R)S, posameznikov, zunanjih javnih in gospodarskih virov, gospodarskega (privatnega) sektorja.

Vrste takih organizacij in aktivnosti so: • ustanove za visoko šolstvo (dodiplomska, diplomska, podiplomska stopnja izobraževanja), ne glede na ustanovitelja, privatne ali javne: univerze, fakultete, visoke šole • ustanove za izobraževanje odraslih, oziroma za vseživljenjsko učenje – privatne visoke šole, univerze, visoka šola: izredni študiji, dodatno specializirano izobraževanje, licence, certifikati, Youthpass in podobno • organizacije civilne družbe: tečaji, delavnice, seminarji in podobno; licence, certifikati, Youthpass in podobno • centri/mladinski klubi: delavnice, seminarji, tečaji; licence, certifikati, Youthpass in podobno • druge institucije in organizacije, ki zagotavljajo podporo mladim v zvezi s pridobivanjem visokošolske izobrazbe.

158

5. Dodatki priročnika

3.2. Zaposlovanje in podjetništvo Potrebe in interesi mladih se lahko zadovoljujejo z delom v okviru različnih organizacij, katerih dejavnosti so osredotočene na podporo mladih pri zaposlovanju in podjetništvu (odpiranje obrti, podjetja, samozaposlitev), oziroma podporo zaposlenim mladim, ne glede na to ali delujejo v javnem ali privatnem sektorju.

Zadovoljevanje teh potreb in interesov se lahko financira iz različnih virov: države, EL(R)S, posameznikov, zunanjih javnih in gospodarskih virov, gospodarskega (privatnega) sektorja.

Vrste takih organizacij in aktivnosti so: • javne organizacije/ustanove: državne in zunanje javne podpore mladim za hitrejšo zaposlitev in lajšanje vstopa na trg dela, spodbujanje podjetništva in podobno • organizacije civilnih družb, ki nudijo podporo zaposleni in brezposelni mladini: socialno podjetništvo, zadruge in podobno, prostovoljno delo, tečaji, vsebinske delavnice, ki spodbujajo hitrejše zaposlovanje in lajšajo vstop na trg dela • privatni sektor, gospodarstvo: štipendije, ki se nanašajo na zaposlovanje, zagotavljanje strokovne prakse, strokovno spodbudo za pridobitev dela in podobno • druge organizacij, ki dajejo podporo mladini za hitrejšo zaposlitev in lajšajo vstop na trg dela: podjetniški inkubatorji, poslovne cone, gospodarske ter obrtne zbornice in podobno.

3.3. Zdravje in blaginja Potrebe in interesi mladih se lahko zadovoljujejo z delom v okviru različnih organizacij, katerih cilji so nudenje podpore mladini na področju zdravja na splošno (preventiva) in še posebej duševnega in spolnega zdravja mladine ter promocijo zdravega načina življenja, kot so športne in fizične aktivnosti.

Cilj zadovoljevanja teh potreb in interesov je preprečevanje motenj v prehranjevanju, zasvojenosti z drogam in nasilnega obnašanja mladine.

Zadovoljevanje teh potreb in interesov se lahko financira iz različnih virov: države, EL(R)S, posameznikov, zunanjih javnih in gospodarskih virov, gospodarskega (privatnega) sektorja.

Vrste takih organizacij in aktivnosti so: Javne ustanove v zdravstvu, ne glede na ustanovitelja (privatne, državne, EL(R)S): • bolnišnice, zdravstveni domovi, centri za rehabilitacijo, zdravilišča in podobno • zavodi in inštituti za izboljšanje zdravja, oddelki za preprečevanje in zdravljenje bolezni mladine (npr. oddelek za preventivo in zdravljenje zasvojenosti ali inštitut za varovanje zdravja), ambulanta preventivne medicine za srednješolce in študente, posvetovalnica za mladino (ginekološka, psihološka in podobne), lekarne, ustanove, ki nudijo organizirano prehrano učencev , študentov , zaposlenih ("menze") in podobno.

Organizacije civilne družbe, ki omogočajo zdrav način življenja: • športni klubi in druge organizacije za šport in športno rekreacijo; športna zveza, Hrvaški olimpijski odbor in dr.

• organizacije civilne družbe, ki spodbujajo mladino k zdravemu načinu življenja (planinska društva, skavti, družbe, ki se ukvarjajo z alternativnimi načini življenja – tečaj joge, pravilna prehrana in podobno; organizacije, ki lajšajo življenje mladih z zdravstvenimi in drugimi težavami in dr.)

• organizacije civilne družbe, ki nudijo podporo pri zdravljenju zasvojenosti, motnjah prehranjevanja ter vedenjskih motnjah (nasilje in dr.)

• vzgojno-izobraževalne ustanove in druge organizacije, ki v okviru svoje osnovne dejavnosti nudijo aktivnosti, ki spodbujajo k zdravemu načinu življenja – šolska športna društva, univerzitetne športne zveze in podobno • druge organizacije in modeli, ki spodbujajo k zdravemu načinu življenja skozi različne projekte, akcije ali aktivnosti, npr. projekt Mreža zdravih mest, akcija Mest in občin prijateljev otrok, različni kampi (športni in dr.).

159 3.4. Področje socialnega vključevanja Potrebe se lahko zadovoljijo z delom v okviru različnih organizacij, katerih dejavnosti so usmerjene na podporo mladih z manj možnostmi, kot posledico socialnih (gospodarskih in drugih družinskih) ali ostalih težav (bolezni in podobno). Dejavnost teh organizacij je povezana s preprečevanjem in spodbujanjem odgovornosti med generacijami, krepitev skupne solidarnosti v družbi, omogočanju enakih možnosti za vse in bojem proti vsaki diskriminaciji. To so programi (ukrepi in aktivnosti), ki zmanjšujejo tveganje revščine mladine, vzroke in posledice materialne prikrajšanosti, posledice življenja mladih v gospodinjstvih z nizko delovno intenzivnostjo, nezadostna medicinska oskrbovanost, težave mladih zaradi neprilagojenega izobraževalnega sistema in ponudbo na trgu dela in podobno.

Na tem področju so se uvedli programi (mere in aktivnosti), ki varujejo in izboljšajo človekove pravice, kot so pravice do ustreznega prebivališča državljanov, oziroma mladih. Težave okoli primernega prebivališča lahko povzročijo materialno in socialno prikrajšanost in socialno izključitev mladih iz družbe.

Zadovoljevanje teh potreb se lahko financira iz različnih virov: države, EL(R)S, posameznikov, zunanjih javnih in gospodarskih virov, gospodarskega (privatnega) sektorja.

Vrste takih organizacij in aktivnosti so: Javne ustanove, katerih dejavnost obsega socialno oskrbovanje, humanitarno dejavnost in izboljšanje človekovih pravic, npr. Centri za socialno delo, domovi za otroke in mladino, zavetišča za mlade, skupnost mladih brez starševske oskrbe in podobno, katerih ustanovitelji so organi državne uprave (pri ministrstvu) ali enote lokalne/regionalne oblasti: • organizacije in programi, ki so ustanovljeni za namene izboljšanja mladinskih stanovanjskih potreb, kot so stanovanjske zadruge in subvencionirana stanovanja (gradnja "državnih/ meščanskih stanovanj za mlade samske osebe in mlade družine") • organizacije in programi, ki nudijo organizirano bivanje zaradi zagotavljanja enakega pristopa izobraževanju za potrebe mladim, ki se šolajo (domovi za dijake ali študente) in podobno Organizacije civilne družbe katerih so dejavnosti je socialna skrb, humanitarna dejavnost in izboljšanje človekovih pravic, npr. Rdeči križ, razna združenja, fundacije in ustanove iz tega področja in podobno: • organizacije civilne družbe, ki ponujajo začasno nastanitev mladini (zaklonišča, dnevna soba in podobno) Privatne gospodarske organizacije (podjetja, samostojni podjetniki) – socialno odgovorno gospodarstvo (podjetja, ki vlagajo v potrebe skupnosti), v kateri koli obliki in obsegu (z naložbami v obliki donacij, razpisov, štipendij in druge oblike aktivnosti, ki izboljšuje družbeno vključenost mladih).

Druge organizacije in modeli, ki izboljšujejo te potrebe – mladinski klubi/centri, zavetišča za mlade, skupnost za mlade brez ustrezne starševske oskrbe.

3.5. Kultura in ustvarjalnost Potrebe se lahko zadovoljujejo z delom v okviru različnih organizacij, katerih dejavnosti so usmerjene v podporo mladim v smeri doseganja boljše kakovosti pristopa in sodelovanja v kulturi, napredovanja osebnega razvoja, izboljšanja sposobnosti učenja, razvijanja medkulturne spretnosti, spodbujanja fleksibilnih znanj za prihodnje možnosti zaposlovanja.

Aktivnosti, s katerimi se omogočajo te potrebe mladih so povezane z udeležbo mladih v umetniških dejavnostih, sodelovanjem mladih v športu in drugih oblikah preživljanja prostega časa, s klubi ali drugimi organizacijami za preživljanje prostega časa mladih ter z različnimi aktivnostmi, ki spodbujajo medkulturno komunikacijo (učenje tujih jezikov in podobno). Sem uvrščamo organizacije ter programe, ki jih imenujemo tehnična kultura. Pomemben del tega je tudi dostop do javnih kulturnih ustanov, kot so muzeji, galerije, gledališča in podobno.

Zadovoljevanje teh potreb se lahko financira iz različnih virov: države, EL(R)S, posameznikov, zunanjih javnih in gospodarskih virov, gospodarskega (privatnega) sektorja.

160

5. Dodatki priročnika

Vrste takih organizacij in aktivnosti so: • kulturne institucije, ki skozi delo v okviru dejavnosti izvajajo programe, s katerimi se izboljšuje kultura vseh državljanov, posebno mladih, ne glede na ustanovitelje (državne, EL(R)S, privatne), in dejavnosti na področju kulture (muzejska, dramska, založniška in dr.), kot npr. muzeji, galerije, gledališča, kulturni centri, kino, knjižnice/čitalnice, multimedijski centri in podobno • organizacije civilne družbe, katerih dejavnosti so usmerjene na kulturno področje in spodbujanje ustvarjalnosti mladih ter splošno organiziranje prostega časa mladih • ostale organizacije, ki spodbujajo dostopnost kulturi in ustvarjalnost kot so mladinski klubi/ centri ter mednarodni program kulturne izmenjave mladih in podobno • gospodarske organizacije in posamezniki, ki spodbujajo dostop do kulture in ustvarjalnost.

4. Participacija mladih Potrebe in pravice mladih se lahko zadovoljujejo z delom v okviru različnih organizacij, katerih dejavnosti so usmerjene k podpori mladim pri doseganju pravic sodelovanja v javnem življenju skupnosti, procesu političnih odločitev in v vsakdanjem življenju, v družbi na vseh ravneh, od družine, šole, med vrstniki, med partnerji in podobno. Te potrebe mladih se lahko zadovoljujejo preko organizacij in v programih, katerih cilj je spodbujanje sodelovanja mladih v vseh oblikah predstavniške demokracije in civilne družbe ter tistih, ki nudijo podporo mladini na vseh ravneh; od sodelovanja v vsakdanjem življenju do sodelovanja v procesih političnih odločitev.

Zadovoljevanje teh potreb se lahko financira iz različnih virov: države, EL(R)S, posameznikov, zunanjih javnih in gospodarskih virov, gospodarskega (privatnega) sektorja.

Vrste takih organizacij in aktivnosti so: • oblike in organizacije, ki so z zakonodajo urejene kot oblike organiziranja mladih z namenom sodelovanja pri političnih odločitvah – mladinski sveti, v okviru enot lokalne/področne (regionalne) samouprave, nacionalni mladinski svet • organizirani podmladki političnih strank • organizacije civilne družbe, ki se ukvarjajo z mladimi – mladinska združenja, združenja za mlade, npr. omrežja/zveze/partnerstva takšnih organizacij (Omrežje mladih), regionalni info-center za mlade, Skupnost regionalnih info-centrov in podobno • organizirani predstavniki mladih v okviru izobraževalnih ustanov – svet učencev, dijaški parlament, študentska organizacija • druge oblike organiziranja mladih npr. klubi/centri za mlade, različne vrste sodelovanja v svetu mladih.

5. Prostovoljne dejavnosti Prostovoljne dejavnosti izhajajo iz potrebe po pripadnosti skupini, prispevka skupnosti, krepitev socialne kohezije in zaupanja (krepitev socialnega kapitala). Te potrebe, pravice in interesi mladih, ki so tudi vrednota družbe, se lahko zagotavljajo z delom v okviru različnih organizacij, katerih dejavnosti se osredotočajo na prostovoljno delo (formalno prostovoljstvo) in tudi področje vsakdanjega življenja (neformalno prostovoljstvo). Za mlade je to področje posebno pomembno za uspešno integracijo v družbo. Pomembno je tudi, da se podpirajo prostovoljne dejavnosti, da družba prizna prostovoljnemu delu neko vrednosti, poudarja pomembnost neformalnega učenja, odpravlja težav pri dostopu do prostovoljnega dela na vseh družbenih področjih: izobraževanju, zdravstvu, socialnemu delu, kulturi, znanosti, politiki - od institucionalne do neinstitucionalne, neformalne ravni.

Zadovoljevanje potreb organizacije in spodbujanje vrednosti prostovoljnih del se lahko financira iz različnih virov: države, EL(R)S, posameznikov, zunanjih javnih in gospodarskih virov, gospodarskega (privatnega) sektorja

161 Vrste takih organizacij in aktivnosti so: Organizacije, ki organizirajo in izvajajo "formalno prostovoljstvo": • organizirano, načrtovano prostovoljno dejavnost v organizacijah civilne družbe, npr. združenja in druge organizacije, katerih delo temelji na prostovoljni in neprofitni osnovi v vseh dejavnostih, v prostovoljnih centrih in podobno • organizirano in načrtno prostovoljno delovanje v javnih institucijah in organizacijah (v socialnih ustanovah), npr. bolnišnice, šole in podobno • organizirano in načrtno prostovoljno delovanje v gospodarstvu/ profitnih organizacijah/ poslovnih subjektih s ciljem izboljšanja kakovosti življenjskega sloga zaposlenih, delovnih pogojev v podjetju in/ali prispevek skupnosti (socialno odgovorna podjetja in zaposleni) • programi izmenjave prostovoljcev na lokalni, regionalni, državni in mednarodni ravni.

Posamezno ali skupinsko "neformalno prostovoljstvo" (mladinske pobude) – vsakdanje in neorganizirano prostovoljno delovanje, npr. sosedska pomoč, pomoč starejšim osebam, pomoč otrokom, pomoč vrstnikom in podobno.

Druge organizacije, ki zagotavljajo podporo in verificirajo prostovoljne dejavnosti ter na osnovi rezultatov dodeljujejo državne, mednarodne nagrade in pohvale za prostovoljno delo, nagrade in pohvale, ki se podeljujejo tudi na nivoju lokalne/regionalne samouprave in podobno.

Mladinski centri/klubi.

6. Mobilnost, mladi in svet Potrebe in pravice mladih se lahko zadovoljijo z delom v okviru različnih organizacij, katerih dejavnosti so usmerjene k podpori mladim pri ustvarjanju pravic do socialne mobilnosti, tako horizontalne kot tudi vertikalne, zaradi potreb izenačevanja možnosti za dosego boljšega položaja v družbi ter preprečevanja zatiranja posameznih skupin. Vse organizacije v družbi, kot tudi vse socialne institucije v družbi, lahko ustvarjajo možnosti za socialno mobilnost mladih, na lokalni, regionalni, državni in mednarodni ravni.

Te potrebe mladih se lahko zadovoljujejo v organizacijah in v okviru programov, katerih cilj so izmenjave in spodbujanje sodelovanja mladih v globalnih in mednarodnih organizacijah in aktivnostih, ki spodbujajo človekove pravice, trajni razvoj (npr. problematika in posledice globalnega segrevanja) in podobno.

Zadovoljevanje teh potreb se lahko financira iz različnih virov: države, EL(R)S, posameznikov, zunanjih javnih in gospodarskih virov, gospodarskega (privatnega) sektorja.

Vrste takih organizacij in aktivnosti so: • organizacije, ki izvajajo programe javnih politik, pri tem pa spodbujajo socialno mobilnost v okviru različnih mladinskih izmenjav pri vseh dejavnostih (na lokalni, regionalni in državni ravni) • organizacije, ki se ukvarjajo z zaščito in preprečevanjem diskriminacije iz kakršnega koli razloga (različni odbori za etiko, varuha za človekove pravice in podobno) • organizacije civilne družbe, katerih dejavnost je spodbujanje in zaščita človekovih pravic na vseh področjih življenja mladih • druge organizacije, ki spodbujajo in organizirajo ostale vrste mobilnosti mladih, kot so turistične info centri, hosteli, hoteli, kampi, turistične agencije za mlade, programi izmenjav, različne izobraževalne, znanstvene konference in podobno.

162

5. Dodatki priročnika

Mladi in zabava Mladi so v fazi razvoja, ko gradijo osebno in družbeno identiteto. To je faza, v kateri mladi radi poskušajo nekaj novega, drugačne obrazce vedenja, najpomembnejši socialni vpliv pa so posameznikovi vrstniki.

Pri mladih je posebej poudarjena potreba po zabavi in prostoru za zbiranje mladih, kjer se lahko družijo, izmenjujejo izkušnje ali preprosto "so". Zaradi tega je zelo pomembno, da so vse aktivnosti namenjene mladim zabavne. Ne moremo se pa izogniti dejstvu, da se mladi radi zbirajo v priljubljenih kavarnah, barih, klubih ter restavracijah in je zato pomembno ,da se zagotovijo tudi takšna mesta v skupnosti. Te aktivnosti se lahko odvijajo v profitnih organizacijah, organizirajo pa se tudi lahko v neprofitnih organizacijah, ki so bolj primerne za mlade, kot so npr. mladinski klubi oziroma centri.

Zelo pomembno je, da se ti prostori za mlade organizirajo z družbeno pomočjo širše skupnosti, posebej za srednješolsko in študentsko populacijo mladih pred vstopom na trg delovne sile.

Ti klubi in centri se lahko financirajo iz nacionalnih, regionalnih in lokalnih javnih prihodkov in tudi mednarodnih (EU), prav tako pa tudi iz privatnih virov. Mladinski klubi in centri so velikega pomena za sistematično vlaganje v mladino.

Ta katalog lahko uporabljajo državljani, mladi, oblikovalci političnih odločitev in drugi prebivalci večine držav članic EU, čeprav je pretežno ustvarjen z namenom izvajanja projekta Mladi v skupnosti brez meja in Jadranski mladinski center, ki se financirajo iz Programa za mlade EU in skladov EU. Partnerji na projektih so mesta, občine in organizacije civilne družbe iz Republike Hrvaške in Republike Slovenije.

Katalog bo objavljen v slovenskem in hrvaškem jeziku. Če bo podvržen pregledu strokovnjakov iz EU, bo tudi objavljen v angleškem jeziku. Avtorica je skušala na enostaven način obrazložiti osnovne izraze s področja javnih potreb in financiranj le-teh. Katalog je predmet sprememb in prva sprememba bo sledila po uveljavitvi Zakonodaje o mladinskih svetih in zakona, ki je v načrtovalnem razvoju Republike Hrvaške, zakona o mladini. Vsaka naslednja "lekcija" bo vključevala nekaj področij interesa mladih in javne politike za mlade.

163

Literatura 1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

21.

Ustav Republike Hrvatske Ustav Republike Slovenije Vlada Republike Hrvatske (2009) Nacionalni program za mlade od 2009 do 2013 godine Vlada Republike Hrvatske (2002) Nacionalni program djelovanja za mlade od 2003 do 2008 godine Hrvatski sabor (2007) Zakon o savjetima mladih Vsi ostali zakoni v Republiki Hrvaški i Republiki Sloveniji, ki se nanašajo na mlade Deklaracija o človekovih pravicah UN konvencija o otrokovih pravicah (0-18) UN World Programme for Action for Youth (2010) (od 15 do 24) UNESCO (2002): Mainstreaming the needs of youth - Youth Vulnerability..., Youth Co-ordination Unit of the Bureau of Strategic Planning United Nations Educational, Scientific and Cultural Organization, Paris United Nations (2006): Social Policy and Development Division - Guide to the Implementation of the World Programme of Action for Youth, 2006, New York; , http://www.un.org/esa/socdev/unyin/ documents/wpay_guide.pdf Europska komisija (2009) An EU Strategy for Youth - Investing and Empowering (Commission communication - 2009), http://ec.europa.eu/youth/index_en.htm European Council (2009): The EU Youth Strategy 2010 - 2018, Brussels European Council (2005): The European Youth Pact, Brussels Vijeće Europe (2010) Council resolution on a renewed Framework for European Cooperation in the Youth Field (2010-2018) Europska komisija i Vijeće (2012) 2012 Joint Report of the Council and the Commission on the implementation of the renewed framework for European cooperation in the youth field (201018) Europska komisija (2011) EU Indicators in the Field of Youth Europska komisija (2007) Youth in Acton Programme (2007 - 2013) Commission of the European Communities (2001): White Paper 2001, Brussels Commission of the European Communities: Youth Report 2009, 2009, Brussels ERYICA (2004): Europska povelja o informiranju i savjetovanju mladih, Bratislava

164

5. Dodatki priročnika

2. Povzetek življenjepisev naših trenerjev Naši trenerji/ke, Bernard, Ivona, Tadeja in Iva so mlade osebe.

Na 1. modulu v Crikvenici so nas vodili, po temah: Tema 1. Kaj je proračun?

Mr.sc. Denis Buterin (HR) Mr. sc. Denis Buterin, trener na področju financ ter na področju managementa. Izkušnje iz managementa je pridobival na vodstvenih položajih v zasebnem sektorju in v državni službi, izkušnje na področju financ izhajajo iz opravljanja vodstvenih poslov v Ministrstvu za finance Republike Hrvaške ter iz opravljanja poslov stalnega sodnega izvedenca za finance. Poučuje na Veleučilištu na Reki ter v Državni šoli za javno upravo v Zagrebu. V okviru dela se je udeležil številnih poslovnih šol, seminarjev in delavnic na Hrvaškem in v evropskih državah kot udeleženec, vendar tudi kot avtor, predavatelj in trener. Magistriral je management na Ekonomski fakulteti na Reki, doktorat pa je prijavil iz področja financ. V Primorskogoranski županiji (regionalna samouprava) je podpredsednik Odbora za finance. Je avtor številnih znanstvenih in strokovnih člankov iz področja managementa in področja javnih in poslovnih financ.

Kontakt: denis.buterin@gmail.com

Ida Injac Kružić (HR) Ida Kružić Injac, trenerka iz področja financ ter iz področja managementa. Izkušnje iz managementa je pridobivala na vodilnih položajih v državni službi, ter kot vodja delovnih skupin v zasebnem sektorju, izkušnje na področju financ izhajajo iz opravljanja poslov zunanje revizije, ter iz opravljanja vodstvenih poslov v Ministrstvu za finance Republike Hrvaške. Večji del znanja in izkušenj, pridobljenih v gospodarskem sektorju, prenaša na javni sektor. V okviru dela je sodelovala na številnih seminarjih, edukacijah in delavnicah na Hrvaškem in v Evropi, kot udeleženka ter avtorica predstavitev. Diplomirala je na Ekonomski fakulteti na Reki, poklic Pooblaščenega revizorja ji je podelilo Hrvaško združenje revizorjev.

Kontakt: ida.kruzicinjac@gmail.hr Tema 2. Likovno - kreativne delavnice: Vizualno in grafično oblikovanje Proračuna za mlade, izdelava infografike proračuna za mlade 4 mest po idejah in osnutku mladih

Bernard Blaškovič (HR) Bernard Blašković je magister uporabnih umetnosti, naziv je pridobil na Akademiji uporabnih umetnosti Univerze na Reki. Zadnjih deset let se ukvarja s spletnim oblikovanjem, grafičnim oblikovanjem ter s kiparskim oblikovanjem, s specializacijo za grafično in spletno oblikovanje. Ukvarja se tudi s snemanjem videa. Sklada glasbo za promocijske spote in predstave. Ukvarja se z organizacijo koncertov in glasbenih festivalov ter s promocijo glasbe. V ta namen izdeluje tudi promocijske tiskane in video materiale.

Aktivno sodeluje v reški glasbeni sceni.

Tema 3. Likovno – ustvarjalne delavnice: Vizualno in grafično oblikovanje Proračuna za mlade

Ivona Pierobon (HR) Ivona Pierobon je magistra uporabnih umetnosti z izobrazbo pridobljeno na Akademiji uporabnih umetnosti Univerze na Reki. Delovne izkušnje je deloma pridobila tudi z dveletnim delom na študentskem radiju Radio Sovi - Radio Reke, kot del strokovnega izpopolnjevanja se uči nemški jezik na Narodnom učilištu na Reki. Ukvarja se z različnimi dejavnostmi, povezanimi z mladimi, na področju umetnosti in prostovoljstva, od katerih se kot pomembnejše lahko poudarijo likovne delavnice za srednješolsko starost, sodelovanje pri organizacijah različnih umetniških in družbenih dogodkov ter prostovoljno delo pri ponujanju pomoči otrokom s težavami v razvoju. Leta 2013 je bila glavna

165 koordinatorica za organizacijo festivala video posnetkov, posnetih na mobilnih telefonih, v svoji prvi izdaji, KLIKFEST, na pobudo mladih iz Opatije ter ob podpori Mladinskega sveta Grada Opatije. http://www.klikfest.com/ Modulu v Ajdovščini in 3. Modulu v Kidirčevem so nas vodili, po temah: Tema 1. Metode javnega zagovarjanja interesov mladih (kampanja) - izdelava osnutka kampanje; Komunikacijske veščine, javno nastopanje, odnos z mediji, Youthpass

Tadeja Mesojedec (SLO) Tadeja Mesojedec, samostojna trenerka mehkih veščin, fasilitatorka, trenerka človekovih pravic, svetovalka za odnose z javnostmi. Deluje tako lokalno, nacionalno kot tudi mednarodno. Je članica bazena trenerjev Mladinskega sveta Slovenije, kjer se pretežno ukvarja s temami mladinskih politik in procesi strukturiranega dialoga, je sodelavka Mladinskega ceha za področje javnega nastopanja in socialnega podjetništva in Socialne akademije na področju mladinskega dela. Večji del svojih izkušenj je pridobila v nevladnem sektorju, danes pa jih prenaša tudi v gospodarstvo. Je avtorica in urednica knjig Socialno podjetništvo, Metode fasilitacije v mladinskem delu ter soavtorica knjig Mladi in socialna vključenost in Usposabljanje mladinskih voditeljev in delavcev. Po izobrazbi je diplomirana novinarka ter je novinarske izkušnje pridobivala v časopisni hiši Finance. Poleg redne zaposlitve, kot vodja projekta Socialni inovatorji prihodnosti, kjer se je ukvarjala z družbenimi inovacijami in podjetništvom, je pomemben del njenega razvoja tudi prostovoljno delo s socialno izključenimi ženskami v Kambodži.

Web: http://www.tadejamesojedec.si/p/reference.htm LinkedIn: http://www.linkedin.com/pub/tadeja-mesojedec/24/515/451 Tema 2. Metode javnega zagovarjanja interesov mladih (kampanja) – izdelava podobe kampanje; komunikacijske veščine, dizajn poročila, odnos z mediji

Mario Plešej (SLO) Mario Plešej je izobraževalec, mladinski delavec in vodja projektov na Socialni akademiji v Ljubljani, kjer se zlasti ukvarja z izobraževanjem ter organizacijo konferenc, okroglih miz in študijskih ekskurzij v okviru pedagogike spominjanja in sprave. Poleg tega podaja znanja o oblikovanju javnih politik, evropskih zadevah, medijski pismenosti ter organizaciji javnih dogodkov. Izkušnje o oblikovanju in izvajanju javnih politik, evropskih zadevah in stikih z javnostmi je nekaj let pridobival tudi v državni upravi. Po izobrazbi je politolog z znanstvenim naslovom magister znanosti. Svoja razmišljanja in mnenja o javnih vprašanjih objavlja v spletnem magazinu "Časnik".

Na 4. modulu v Opatiji so nas vodili po temah: Tema 1. Strukturirani dijalog z mladimi, izdelava Manifesta mladih in občin

Tadeja Mesojedec Iva Čengija (HR), Iva Čengija je namestnica izvršne direktorice Transparency Internationala Hrvaška, vodja različnih projektov (protikorupcijski ukrepi, EU državljani in podobno), trenerka protikorupcijskega izobraževanja, organizatorica konferenc in izobraževanj. Ekonomistka po izobrazbi, univerzitetna specialistka ekonomije, smer upravljanje s poslovnimi komunikacijami, certificirana za ukvarjanje s coachingom, z domačo in mednarodno izobrazbo iz organizacije dela. Sodelovala je pri procesu strateškega načrtovanja razvoja Republike Hrvaške za 2012, je organizatorica mednarodne tribune na temo informiranja in sodelovanja državljanov v procesih odločanja v EU in ima voditeljske izkušnje v gospodarskem sektorju.

166

5. Dodatki priroÄ?nika

3. Vidljivost projekta Projekt je bil veÄ?krat omenjen in predstavljen v lokalnih medijih in na spletnih straneh.

Spletna stran Grada Opatije O projektu http://www.opatija.hr/hr/medunarodna-suradnja/eu-projekti/ 8. 5. 2013 http://www.opatija.hr/hr/vijesti/novosti/predstavljen-projekt-%E2%80%9Emladi-u-zajednici-bezbarijera%E2%80%9C,985.html 26. 7. 2013 http://www.opatija.hr/hr/gradsko-vijece/savjet-mladih/poziv-mladima-opatije,1133.html 17. 9. 2013 http://www.opatija.hr/hr/medunarodna-suradnja/gradska-diplomacija/mladi-u-zajednici-bez-barijera,1218.html 8.11. 2013 http://www.opatija.hr/hr/vijesti/novosti/web-stranica-savjeta-mladih-grada-opatije,1293.html 18. 11. 2013 http://www.opatija.hr/hr/vijesti/novosti/odrzan-prvi-modul-projekta-%E2%80%9Emladi-u-zajednici-bezbarijera%E2%80%9C-u-crikvenici,1304.html 28. 4. 2014 http://www.opatija.hr/hr/vijesti/novosti/u-kidricevu-je-proteklog-vikenda-odrzan-3.-modul-projekta%E2%80%9Emladi-u-zajednici,1614.html

Spletna stran Savjeta mladih Grada Opatije 8. 5. 2013 http://www.mladi-opatija.com/predstavljen-projekt-mladi-u-zajednici-bez-barijera/ 26. 7. 2013 http://www.mladi-opatija.com/poziv-mladima-opatije/ 17. 9. 2013 http://www.mladi-opatija.com/mladi-u-zajednici-bez-barijera/ 18. 11. 2013 http://www.mladi-opatija.com/odrzan-prvi-modul-projekta-mladi-u-zajednici-bez-barijera-u-crikvenici/ 26. 11. 2013 http://www.mladi-opatija.com/mladi-u-zajednici-bez-barijera/ 10. 12. 2013 http://www.mladi-opatija.com/priznanje-projektu-mladi-u-zajednici-bez-barijera/ 24. 3. 2014 http://www.mladi-opatija.com/mladi-ucili-o-metodama-zagovaranja-javnog-interesa-mladih-i-izradi-kampanjeu-nastavku-projekta-mladi-u-zajednici-bez-barijera/ 28. 4. 2014 http://www.mladi-opatija.com/odrzan-3-modul-projekta-mladi-u-zajednici-bez-barijera-u-kidricevu/ 27. 5. 2014 http://www.mladi-opatija.com/zavrsnica-projekta-mladi-u-zajednici-bez-barijera/

Ostali 27. 7. 2013 http://www.soundset.hr/vijesti/rijeka/mladi-u-zajednici-bez-barijera 27. 7. 2013 http://www.vijesti.hr/vijest/www.soundset.hr/vijesti/rijeka/mladi-u-zajednici-bez-barijera

167 18. 9. 2013 http://www.liburnija.com/zapoceo-projekt-mladi-u-zajednici-bez-barijera/ 5. 12. 2013 http://www.mobilnost.hr/nio.php?o=619 9. 12. 2013 www.sn.pgz.hr/download.asp?id=26236 8. 1. 2014 http://europa.eu/youth/news/mladi-u-zajednici-bez-barijera_hr 24. 3. 2014 http://lokalnahrvatska.hr/pdf-izdanja/lokalna-hrvatska-20140324.pdf str. 4 29. 4. 2014 http://www.liburnija.net/odrzan-3-modul-projekta-mladi-u-zajednici-bez-barijera-kidricevo/ 5. 2013 http://www.opatija.net/pdf/opatija_162_web.pdf str. 5

Spletna stran AJDOVŠČINE 15. 7. 2013 http://www.mc-hisamladih.si/prostovoljstvo/aktualne_objave/2013071817344145/ 16. 7. 2013 http://www.ajdovscina.si/sporocila_za_javnost/2013071612181377/ 21. 3. 2014 http://www.ajdovscina.si/novice/2014032113273790/ 21. 3. 2014 http://www.mc-hisamladih.si/prostovoljstvo/aktualne_objave/2014032114064942/

Spletna stran KIDRIČEVO 11. 7. 2013 http://www.kidricevo.si/index.php/component/content/article/9-naslov-na-stran/799-mladi-v-skupnosti-brezovir.html 14. 8. 2013 http://www.kidricevo.si/index.php/component/content/article/9-naslovna-stran/821-projekt-mladi-v-skupnostibrez-ovir.html 20. 11. 2013 http://www.kidricevo.si/index.php/component/content/article/9-naslovna-stran/894-projekt-%C2%BBmladi-vskupnosti-brez-ovir%C2%AB-%E2%80%93-obisk-crikvenice.html Slike https://www.facebook.com/media/set/?set=a.624775730946854.1073741870.247482062009558&type=1 https://www.facebook.com/media/set/?set=a.612281238862970.1073741868.247482062009558&type=1

Anketa 7. 3. 2014 http://www.kidricevo.si/index.php/component/content/article/9-naslovna-stran/972-anketa-mladi-v-skupnostibrez-ovir.html http://www.mojaanketa.si/anketa/441646674/1/

168

5. Dodatki priročnika

PRESS MUZBB Objave u Novom listu: 14. 11. 2013.

Mladi u zajednici bez barijera RIJEKA "Susret sudionika projekta "Mladi u zajednici bez barijera" u sklopu 1. edukacijskog modula održat će se danas u hotelu Kaštel u 18 sati. Projekt će se u Crikvenici održavati od 14. do 16. studenoga, a sudionici dolaze iz Opatije, Kidričeva, Ajdovščine i Crikvenice.

18. 11. 2013.

Tri dana "kuhao" se hrvatsko-slovenski proračun CRIKVENICA "Prvim okupljanjem u crikveničkom hotelu Kaštel započela je realizacija projekta "Mladi u zajednici bez barijera" koji se financira iz programa "Mladi na djelu" Europske unije. U tri dana predstavnici mladih iz Crikvenice i Opatije te slovenskih gradova Ajdovščina i Kidričevo posvetili su se projektu čiji je cilj involviranje mladih u odlučivanje u njihovim lokalnim sredinama. Među dvadesetak mladih bili su i Sandi Manestar i Danko Žitinić, predstavnici Savjeta mladih gradova Crikvenice i Opatije koji su u suradnji s gradskim upravama inicirali projekt koji će se održavati u svim gradovima sudionicima. Projekt se naslanja na praksu prema kojoj u Europskoj uniji političari konzultiraju mlade kada odlučuju o pitanjima koja su vezana uz populaciju koja će jednog dana voditi društvo. Goste je pozdravio predsjednik crikveničkoga gradskog vijeća Lovorko Gržac kao domaćin skupa na kojem su se mladi i družili i razmjenjivali iskustva. Zanimljivo je da je raspored sjedenja za stolom i smještaja po sobama napravljen tako da motivira mlade da se međusobno druže, a ne da vrijeme provode sa svojim sugrađanima. Zanimljivo je da je od dvadesetak sudionika projekta, tek njih četvero dosad sudjelovalo u europskim projektima. Mladi su možda najteži zadatak već odradili, preostala tri druženja trebala bi donijeti lakši program. Naime, u Crikvenici su mladi Hrvati i Slovenci imali zadatak izraditi svoj proračun, po pravilima kako ga rade gradski odnosno općinski vijećnici u njihovim sredinama. Na druženjima u Sloveniji više će se pažnje posvetiti kampanji i retorici.

22. 3. 2014.

Nezaposlenost je problem broj jedan CRIKVENICA "U sklopu projekta "Mladi u zajednici bez barijera", u crikveničkoj vijećnici održana je radionica za mlade na kojoj su dobili priliku iskazati svoje potrebe i probleme s kojima se susreću. Na radionicu su bili pozvani mladi u dobi od 18 do 30 godina s područja grada Crikvenice. Cilj radionice bio je odabrati problem za koji će se na sljedećem edukativnom modulu, u sklopu projekta "Mladi u zajednici bez barijera", pripremiti hodogram kampanje te je provesti. Sudionici radionice su dobili zadatak izdvojiti nekoliko glavnih problema s kojima se susreću mladi na području Crikvenice prema područjima od interesa za mlade. Radionici je prisustvovao i predsjednik Gradskog vijeća Lovorko Gržac. Mladi su istaknuli nezaposlenost kao jedan od većih problema, pa su predložili održavanje radionica na temu učenja prezentacijskih vještina te organizaciju izravnog susreta s lokalnim poslodavcima na kojemu bi se utvrdile potrebe na tržištu rada, kao i kratkoročne i dugoročne mogućnosti zapošljavanja. Kao jedan od problema navedena je i pasivnost mladih, odnosno nedostatak interesa za aktivno uključivanje u društveni i politički život zajednice. Jedan od ciljeva ovoga projekta je aktivirati mlade osobe na području sva četiri gradapartnera te potaknuti umrežavanje i informiranje mladih. Predloženo je i da se na području grada Crikvenice osnuje Ured za mlade odnosno info-centar gdje bi se mladi mogli informirati o temama koje su im značajne. Utvrđeno je da na području Crikvenice trenutačno nema adekvatnog prostora u kojemu bi se mladi mogli družiti. S obzirom na to da nema prostora u kojemu bi se družili, nema ni zajedničkih aktivnosti, umrežavanja, kolanja informacija, što se odražava i u sveopćoj nezainteresiranosti mladih za aktivni angažman u zajednici u kojoj žive. Predloženo je da jedna osoba bude zadužena za informiranje mladih i sustavno praćenje informacija od interesa za mlade.

25. 3. 2014.

NASTAVAK PROJEKTA "MLADI U ZAJEDNICI BEZ BARIJERA" - Mladi uče kako zagovarati svoje interese CRIKVENICA "Savjet mladih Grada Crikvenice i Grad Crikvenica danas (utorak) organiziraju radionicu za mlade u dobi od 18 do 30 godina u sklopu EU projekta "Mladi u zajednici bez barijera". Radionica će se održati u 17 sati u maloj dvorani Gradske vijećnice. Na radionici će sudionici projekta predstaviti svoja iskustva iz Ajdovščine, gdje se tijekom vikenda održavao edukativni modul na temu izrade kampanje i zagovaranja interesa mladih.

Drugi edukativni modul u sklopu projekta "Mladi u zajednici bez barijera", kojeg financira EU odnosno Agencija za mobilnost i programe EU, iz Programa mladi na djelu (YIA), Akcija Demokratski projekti mladih te Grad Opatija i Grad Crikvenica, održao se u slovenskoj Ajdovščini. Mladi iz Opatije, Crikvenice, Kidričeva i Ajdovščine su uz pomoć stručnih trenera kroz različite radionice učili o izradi nacrta kampanje i zagovaranju interesa mladih. S mladima su o kampanji učili i članovi predstavničkih tijela sva četiri grada, kao i djelatnici iz tih gradova, kako bi se kroz neformalnu edukaciju približili jedni drugima, pronašli bolje načine razumijevanja i učenja dijaloga. Ovisno o specifičnostima sredina iz kojih dolaze, mladi su kroz timski rad i uz pomoć iskusnih trenera u radu s mladima iz Slovenije, Tadeje Mesojedec i Marija Plešeja, detaljno razrađivali hodogram kampanje. Tako su učili kako jasno definirati problem (temu) kampanje, kako odrediti ciljane skupine koje su obuhvaćene kampanjom, procjenjivali

169 najbolje metode i alate za izradu kampanje i zagovaranja, oblikovali slogan - poruku koju će koristiti u kampanji te definirali aktivnosti odnosno zadatke koje moraju realizirati ne bi li proveli uspješnu kampanju. Znanja i vještine stečena na ovom modulu će primijeniti u svom radu, nakon povratka u svoje gradove. Sudionici će dalje razraditi nacrte svojih kampanja te nastojati provesti kampanju u svom gradu.

27. 3. 2014.

Udruženi mladi u akciju za svoj prostor CRIKVENICA "U crikveničkoj Gradskoj vijećnici održana je druga radionica u sklopu projekta "Mladi u zajednici bez barijera" na kojoj su sudionici projekta predstavili sadržaj drugog edukativnog modula održanog u Ajdovščini. Učili su kako osmisliti kampanju i zagovarati interese mladih. Kampanja se temelji na problemima koji su utvrđeni na prvoj radionici - nedostatak adekvatnog prostora za mlade i neumreženost mladih na području Crikvenice. Sudionici projekta dali su inicijativu za osnivanjem nove udruge koja bi povezala mlade na području grada sa zajedničkim ciljem - dobivanjem novog prostora. Projekt bi obuhvaćao izgradnju multifunkcionalne zgrade za mlade. Oni će o svojoj inicijativi obavijestiti gradonačelnika, a prvi korak u realizaciji projekta je anketiranje mladih na području Grada Crikvenice o njihovim potrebama i interesima te informiranje o mogućnostima prijave projekta za dobivanje bespovratnih sredstava iz EU fondova, izvijestila nas je viša stručna suradnica za gospodarstvo, turizam i projekte Denisse Mandekić.

7. 5. 2014.

Mladi Crikveničani u Kidričevu CRIKVENICA "Općina Kidričevo iz Slovenije ugostila je u sklopu projekta "Mladi u zajednici bez barijera" mlade iz Opatije, Crikvenice, Ajdovščine i Kidričeva. Na trećem edukacijskom modulu, mladi su zajedno sa službenicima iz svojih gradskih uprava te članovima gradskih vijeća i trenerima učili o komunikacijskim vještinama te odnosima s javnošću. Mladi su na početku modula prezentirali što su dosad učinili pripremajući i provodeći kampanje koje su osmislili na temelju potreba i želja mladih iz njihovih gradova. Na modulu u Kidričevu su naučili kako na najbolji način prezentirati ciljeve kampanja javnostima, medijima i predstavnicima vlasti, kako dobro zagovarati interese mladih. Vježbalo se i javno nastupanje, pred publikom, medijima, donositeljima političkih odluka. Usvojene vještine su pokazali i pred kamerom te s ostalim sudionicima analizirali nastupe. U sklopu modula, sudionici su razgledali Ptuj i Kidričevo. Posljednji edukacijski modul održat će se u Opatiji krajem svibnja, kada će sudionici dovršiti pripremu za dijalog s donositeljima političkih odluka, prezentirati sve što su naučili tijekom projekta te se susresti s gradonačelnicima svojih gradova i prezentirati im svoje želje i potrebe. (A. R.)

170

5. Dodatki priroÄ?nika

ÄŒlanki na spletnem portalu Grada Crikvenice in strani Mladinskega sveta Grada Crikvenice, spletnih portalih Crikvenica Danes in Kvarnerski.com 1.

http://www.crikvenica.hr/ustrojstvo-grada/savjet-mladih-grada-crikvenice/novosti/pocinju-prijave-zasudjelovanje-u-projektu-mladi-u-zajednici-bez-barijera.html

2.

http://crikvenicadanas.com/index.php/pocinju-prijave-za-sudjelovanje-u-projektu-mladi-u-zajednicibez-barijera/

3.

http://crikvenicadanas.com/index.php/odrzan-uvodni-sastanak-u-sklopu-projekta-mladi-u-zajednicibez-barijera/

4.

http://kvarnerski.com/mladi-opatije-i-crikvenice-zajedno-u-eu-projektu/

5.

http://kvarnerski.com/mladi-opatije-i-crikvenice-zajedno-za-zajednicu-bez-barijera/

6.

http://kvarnerski.com/mladi-za-zajednicu-bez-barijera/

7.

http://www.crikvenica.hr/ustrojstvo-grada/savjet-mladih-grada-crikvenice/novosti/izrada-proracuna-zamlade-u-sklopu-projekta-mladi-u-zajednici-bez-barijera.html

8.

http://kvarnerski.com/proracuni-u-sklopu-projekta-mladi-u-zajednici-bez-barijera/

9.

http://www.crikvenica.hr/ustrojstvo-grada/savjet-mladih-grada-crikvenice/novosti/izvjesce-o-1-moduluprojekta-mladi-u-zajednici-bez-barijera.html

10.

http://kvarnerski.com/poziv-mladima-dodite-na-radionicu-mladi-u-zajednici-bez-barijera/

11.

http://crikvenicadanas.com/index.php/poziv-na-radionicu-informirajte-se-ukljucite-u-kampanju-mladihu-sklopu-projekta-mladi-u-zajednici-bez-barijera/

12.

http://crikvenicadanas.com/index.php/poziv-na-radionicu-za-mlade-u-sklopu-projekta-mladi-uzajednici-bez-barijera/

13.

http://www.crikvenica.hr/ustrojstvo-grada/savjet-mladih-grada-crikvenice/novosti/odrzana-radionicaza-mlade-u-sklopu-projekta-mladi-u-zajednici-bez-barijera.html

14.

http://crikvenicadanas.com/index.php/httpcrikvenicadanas-comindex-phpnezaposlenostneinformiranost-pasivnost-najveci-problemi-mladih-u-crikvenici/

15.

http://www.crikvenica.hr/ustrojstvo-grada/savjet-mladih-grada-crikvenice/novosti/odrzana-drugaradionica-za-mlade-u-sklopu-projekta-mladi-u-zajednici-bez-barijera.html

16.

http://crikvenicadanas.com/index.php/odrzana-druga-radionica-za-mlade-u-sklopu-projekta-mladi-uzajednici-bez-barijera/

17.

http://kvarnerski.com/nastavak-projekta-mladi-u-zajednici-bez-barijera/

18.

http://crikvenicadanas.com/index.php/mladi-ucili-o-metodama-zagovaranja-javnog-interesa-mladihizradi-kampanje-u-nastavku-projekta-mladi-u-zajednici-bez-barijera/

19.

http://www.crikvenica.hr/ustrojstvo-grada/savjet-mladih-grada-crikvenice/novosti/u-kidricevu-jeproteklog-vikenda-odrzan-3-modul-projekta-mladi-u-zajednici-bez-barijera.html

20.

http://crikvenicadanas.com/index.php/mladi-crikvenicani-na-trecem-edukacijskom-modulu-u-kidricevu/

21.

http://kvarnerski.com/nastavak-projekta-mladi-u-zajednici-bez-barijera/

Video NOVICE Grada Crikvenice: 1. https://www.youtube.com/watch?v=ufrKFgFE9XQ 2. https://www.youtube.com/watch?v=INf8Imxdf78 3. https://www.youtube.com/watch?v=j1mw-HsHA0

171

4. SPORAZUM PARTNERJEV

Sporazum partnerjev V skladu s Pogodbo o dodelitvi finančne podpore za projekt v sklopu programa Mladi v akciji, številka, HR-13E2-2013-R1, za projekt "Mladi v skupnosti brez meja", med Agencijo za mobilnost in programe Evropske unije (v nadaljevanju: Agencija) (HR), in Grada Opatije kot vodilnega partnerja v projektu, Grad Opatija - Mladinski svet Grada Opatije in enakopravnih partnerjev Grad Crikvenica - Mladinski svet Grada Crikvenice (HR), Občina Ajdovščina (SL) in Občina Kidirčevo (SL) so dne 13. 9. 2013 sklenili Pogodbo o sodelovanju pri izvajanju projekta "Mladi v skupnosti brez meja (v nadaljevanju: Pogodba) kot sledi: 1. člen (Splošni pogoji sodelovanja) Vsi partnerji bodo enakopravno sodelovali pri izvajanju načrtovanih aktivnosti projekta v skladu z načeli demokratičnega odločanja, spoštovanja in upoštevanja različnosti udeležencev.

Partnerji se bodo pri izvajanju projekta ravnali v skladu z visokimi etičnimi načeli medsebojnega kulturnega in strpnega ravnanja, kakor tudi tolerance do vseh sodelujočih (posredni uporabniki) v projektu.

Partnerji bodo pri izvajanju projekta skrbeli za obogatitev načrtovanih aktivnosti in jih na ta način popestrili ter zagotovili doseganje ciljev projekta..

2. člen (Predmet pogodbe - obveznosti partnerja) Partnerji se zavezujejo, da bodo v skladu z načrtovanimi aktivnostmi projekta in dogovorjenim časovnim potekom projekta, zagotovili medsebojno podporo ter pomoč pri izvajanju naslednjih aktivnosti: • izbrati koordinatorje projekta v skladu z določenimi merili; • izbrati sodelavce projekta ter poskrbeti za njihovo aktivno sodelovanje; • poskrbeti za varnost udeležencev na potovanjih in v času izvajanja aktivnosti v mestih/občinah; • poskrbeti za logistično podporo in drugo pomoč vodilnemu partnerju pri organizaciji izobraževalnih modulov, bivanju, nastanitvi in komunikaciji z mediji, pri zagotavljanju podpore lokalne skupnosti in javnih oblasti in podobno po programu projektnih aktivnosti (pridobivanje ponudb za delavnice, pridobivanje ponudb za prevoz, organiziranje prevozov, redna dostava dokumentacije v skladu s pravili in navodili iz pogodbe o financiranju in podobno); • nudenje podpore in aktivno sodelovanje pri vseh načrtovanih nalogah, ki se nanašajo na priprave za sestanke-realizacija modula; • redno obveščanje javnosti in širjenje informacij o projektu, implementacija rezultatov projekta in sodelovanje pri vseh aktivnostih, ki povečujejo prepoznavnost projekta; • zagotoviti prisotnost izbranih političnih predstavnikov na srečanjih in njihovo podporo v mestih in občinah v času trajanja aktivnosti v mestu/občini, kot tudi v času izvajanja projekta; • zagotoviti nadaljevanje projekta v skladu z možnostmi.

3. člen (Trajanje pogodbe o partnerstvu) Pogodba o partnerstvu začne veljati dne 13. 9. 2013, oziroma na dan podpisa vseh strank in velja dokler vodilni partner v celoti ne izpolni obveznosti do Agencije, vključno z obdobjem dostopnosti dokumentov za nadzor izvedbe in finančno kontrolo, v skladu z veljavnimi nacionalnimi predpisi in predpisi EU. Sporazum se obdrži v veljavi, če obstajajo nerešeni spori med partnerji pred izvensodnim arbitražnim organom. Če kdo izmed partnerjev krši obveznosti iz tega sporazuma, ali če se kršitve obveznosti nadaljujejo kljub opominom vodilnega partnerja, njegova udeležba pri izvajanju projekta lahko začasno zadrži, oziroma se takšnega partnerja ob soglasju Agencije lahko izključi.

4. člen (Vloga in obveznosti vodilnega partnerja) Partnerji soglašajo, da bodo vsi stroški, ki so predvideni za ta projekt, bremenili mesto Opatija, v predvidenem roku in na predpisan način. Preostali del sredstev, odobrenih za sofinanciranje projekta, bo nakazan na račun mesta Opatija po zaključku projekta in preverjanja upravičenosti izdatkov, skladno s Pogodbo sklenjeno z Agencijo.

V primeru, da ne bi bilo možno upoštevati pravil, ki jih za sprejemljivost upravičenosti izdatkov določa Pogodba, bodo partnerji v dobri veri ter v razumnem roku obvestili vodilnega partnerja o možnih odstopanjih in/ali o nezmožnosti izvršitve v skladu z dogovorjenim.

172

5. Dodatki priročnika

Dolžnosti vodilnega partnerja so: • v skladu z načrtovanimi cilji in aktivnostmi projekta je dolžan imenovati vodjo projekta, ki je odgovoren za izvedbo; • zagotoviti pravočasno izvedbo projekta v skladu z načrtom, ob upoštevanju vseh obveznosti do Agencije, s katero je sklenil Pogodbo; • zastopati projektne partnerje, komunicirati z Agencijo v imenu vseh partnerjev; • obveščati projektne partnerje o poteku izvajanja in o njihovih obveznostih, zlasti glede doseganja ciljev in rezultatov, ki so določeni v Pogodbi; • obveščati partnerje o spremembi kakršnih koli pogojev, ki so podlaga te Pogodbe; • podpirati projektne partnerje, če je to potrebno; • zagotoviti dobro finančno upravljanje stroškov projekta v sodelovanju s partnerji; • pripraviti in pravočasno predložiti Agenciji vsa poročila; • hraniti projektno dokumentacijo (račune, kopije računov, materiale in podobno); • za potrebe kontrole zagotoviti pravočasno in varno shranjevanje vseh dokumentov; • takoj obvestiti partnerje o vseh dogodkih, ki lahko začasno ali trajno prekinejo izvajanje projekta; • upoštevati nacionalno zakonodajo in zakonodajo EU. Grad Opatija je za izvedbo projekta zagotovilo finančna sredstva v višini 4.000 EUR oz. njihovo protivrednost v kunah, po tečaju na dan plačila predujma Agencije. Tečaj, po katerem se obračunajo vsi stroški za izvedbo tega projekta znaša 1 EUR = 7,597 kn v skladu z navodili Agencije. Vodilni partner je odgovoren tudi za finančno vodenje projekta, potrjevanje računov za oprostitev plačila DDV-ja v skladu soglasjem Ministrstva za socialno politiko in mlade Republike Hrvaške. Za račune za stroške, ki so nastali v tujini – Sloveniji, je potrebno plačati DDV. O odgovornosti za prevzem tveganja za morebitne tečajne razlike se bodo partnerji dogovarjali kasneje.

5. člen (Vloga ostalih partnerjev) Projektni partnerji so odgovorni za izvajanje posameznih aktivnosti in ukrepov v skladu z načrtom izvajanja projekta in po nalogah, ki so dogovorjene z vodilnim partnerjem.

V skladu z določili te Pogodbe so partnerji dolžni: • imenovati kontaktno in odgovorno osebo, oziroma koordinatorje za izvajanje projekta; • dostaviti vso potrebno dokumentacijo v za to predvidenem roku; • zagotoviti pravočasno izvedbo aktivnosti v sodelovanju z vodilnim partnerjem; • brez odlašanja obvestiti vodilnega partnerja o vseh dogodkih, ki bi lahko vplivali na odložitev ali trajno nemožnost izvedbe aktivnosti; • spoštovati nacionalno zakonodajo vodilnega partnerja na vseh področjih, ki se nanašajo na cilje in izvajanje projekta, kot tudi zakonodajo EU; • zagotoviti dostop vsem vršilcem nadzora, ki so odgovorni za izvedbo projekta; • zagotoviti, da so načrtovani stroški, za katere so zadolženi, v skladu z odobrenimi sredstvi.

Grad Crikvenica, ki je v mestnem proračunu zagotovilo sredstva za sofinanciranje izvedbe projekta v višini 4.000 EUR oz. njihovo protivrednost v kunah, enak znesek v skladu z zakoni, ki se nanašajo na proračunsko financiranje, bo nakazan na račun Grada Opatija, izračunano po isti stopnji, ki velja tudi za Grad Opatija, oziroma po navodilih Agencije. Grad Opatija bo Gradu Crikvenica poslalo zahtevo za nakazilo sredstev, pri čemer bo za stroške, ki se nanašajo na projekt, zagotovilo poročilo in kopije dokazil, v skupnem znesku nakazanih sredstev, oziroma v razmerju sofinanciranja.

6. člen (Komunikacija, objavljanje v medijih in informiranje o rezultatih) Vsi partnerji so dolžni pri vseh obveščanju javnosti poudariti, da se projekt izvaja ob podpori Agencije, v sklopu programa Mladi v akciji ter uporabljati logotipe, ki so na razpolago. Rezultati projekta bodo dostopni širši javnosti, na partnerskih spletnih straneh, zlasti na spletnih straneh Mladinskega sveta Grada Opatija kot vodilnega partnerja.

Partnerji se zavezujejo, da bodo prevzeli aktivno vlogo pri razširjanju rezultatov projekta, vrednotenju, evalvaciji in pri seznanjanju javnosti o projektu.

Partnerji se zavezujejo, da bodo omogočili javno objavo svojih podatkov o izvedbi projekta (imena, uporabe grbov, geografske lokacije, komunikacijske materiale in podobno), razen tistih, katerih objava je prepovedana glede na tajnost podatkov (avtorske pravice, pravice intelektualne lastnine in podobno).

7. člen (Poročanje, spremljanje in evalvacija) Vodilni partner je v celoti odgovoren za poročanje.

Spremljanje izvajanja je odgovornost vseh partnerjev.

Vsi partnerji so odgovorni za predložitev vseh podatkov, ki so potrebni vodilnemu partnerju za poročanje, spremljanje in evalvacije. Vsak partner je obvezen predložiti vse podatke, ki lahko vplivajo na rezultate projekta.

Evalvacija je odgovornost vodilnega partnerja. Metode evalvacije bodo partnerji dogovorili sporazumno.

173 8. člen (Spori, umiki) Vsaka sprememba pogodbebo priložena k Pogodbi kot dodatek, ki ga podpišejo vsi partnerji.

Partnerji soglašajo, da se ne bodo umaknili ali odstopili od izvedbe projekta, razen če za to obstajajo neizogibni razlogi. V takem primeru bodo ostali partnerji storili vse, da nadomestijo obveznosti partnerja, ki se je moral umakniti. Partner, ki se je umaknil iz izvedbe, je do konca izvedbe projekta zavezan k spoštovanju te Pogodbe o partnerstvu.

V primeru kakršnega koli spora, bodo partnerji skušali doseči sporazumno rešitev spora ali zahtevali izvensodno arbitražo. Če po tej poti sporazum ne bo dosežen, se spor rešuje pred pristojnim sodiščem glede na sedež vodilnega partnerja.

9. člen (Operativni jezik) Operativna jezika partnerstva sta hrvaški in slovenski. Oba jezika sta v uporabi enakopravna. V primeru potrebe se zagotovi prevajalec. Uporaba obeh jezikov v materialih, ki bodo dostopni javnosti, se bo izvajala v obsegu, ki bo sporazumno dogovorjen med partnerji.

KLASIFIKACIJA: 602-03/13-01/11 OPR. ŠT.: 2156/01-05/03-13-18 Opatija, 13. rujna 2013 Ime vodilnega partnerja: Grad Opatija – Savjet mladih Grada Opatije Ulica Maršala Tita 3, 51410 Opatija OIB: 99455464348 Ime zastopnika: Zastopnik Mladinskega sveta: Ivo Dujmić, gradonačelnik Danko Žitinić Ime vodilnega partnerja: Grad Crikvenica – Savjet mladih Grada Crikvenice Ulica kralja Tomislava 85, 51260 Crikvenica OIB: 81687755716 Ime zastopnika: Zastopnik Mladinskega sveta: Damir Rukavina, gradonačelnik Sandi Manestar Ime vodilnega partnerja: Občina Ajdovščina Cesta 5. maja 6a, 5270 Ajdovščina Matična številka 5879914 Ime zastopnika: Zastopnik mladih: Marjan Poljšak, župan Matej Likar Ime vodilnega partnerja: Občina Kidričevo Ulica Borisa Kraigherja 25, 2325 Kidričevo Matična številka: 5883709 Ime zastopnika: Zastopnik mladih: Anton Leskovar, župan Rebeka Pšajd

174

5. Dodatki priroÄ?nika

Se vidimo na petem modulu!