Definiranje kulturnega in kreativnega sektorja Če parafraziramo Kurta Vonneguta in pisatelje nadomestimo z ustvarjalci, potem lahko za ustvarjalce v kulturnem in kreativnem sektorju zapišemo, da pravzaprav govorimo o evolucijskih celicah. Človeštvo nenehno poskuša postati nekaj drugega in ves čas eksperimentira z novimi idejami. In prav kreativni poklici so tisti, ki v družbo vnašajo nove ideje ter so se hkrati sposobni na simbolni ravni odzivati na življenje. Zato so manifestacija celotne družbe. Še več, so kanarčki v rudniku.1
1 Kurt Vonnegut in Suzanne McConnell, Pity the Reader, Seven Stories Press, New York 2019, str. 115. 2 Podlago za opredelitev dejavnosti KKS tvori poročilo Eurostata kot del omrežja ESS za kulturo (https://ec.europa.eu/ eurostat/cros/content/ essnet-generalities_en) ter njegovega dela pri nadaljnji koordinaciji harmonizacije statistike o KKS (https://ec.europa.eu/eurostat/web/culture), zapisane v EU uredbi št. 1295/2013, program Ustvarjalna Evropa. 3 Austrian Institute for SME Research in VVA Europe, Boosting the competitiveness of cultural and creative industries for growth and jobs, European Commission, Bruselj 2016, str. 1. Delež BDV je bil izračunan za leto 2013 in poleg osrednjih panog KKS vključuje še modno industrijo. 4 Eurostat, Culture statistics: 2019 edition, Evropska unija, Luksemburg 2019.
Vloga kulturnega in kreativnega sektorja v Sloveniji
12
