E-katalog: Podsevki v hmeljiscih

Zeleni preboj: Izzivi in priložnosti, ki jih nudi setev podsevkov v hmeljarstvu

November, 2024

E-KATALOG Zeleni preboj: Izzivi in priložnosti, ki jih nudi setev podsevkov v hmeljarstvu KAZALO Spremna beseda ……………………………………………………………………………………………………….4 Namen in cilj dokumenta…………………………………………………………………………………………..5 Kmetijstvo v Sloveniji………………………………………………………………………………………………..6 Pomemben izziv za zeleni preboj: Ekološka pridelava hmelja…………………………………….7 Hmeljarstvo v Sloveniji……………………………………………………………………………………………..9 Javne službe v Hmeljarstvu……………………………………………………………………………………..10 Trendi v predelavi hmelja v Sloveniji……………………………………………………………………….12 Pomemben izziv za zeleni preboj: Podsevki v hmeljiščih………………………………………….13 Rastlinske vrste, primerne za podsevke v hmeljiščih………………………………………………. 15 Katere podsevke sejati v hmeljišče?..........................................................................19 Strokovni posvet Podsevki v hmeljiščih, 22. 11. 2024 – utrinki…………………………………23 Primerjava nadzemne in podzemne biomase med različnimi podsevki…………………… 26 Analiza prenosa v prakso……………………………………………………………………………………….. 28 Trajnostno kmetijstvo……………………………………………………………………………………………..30 Izobraževanje in viri………………………………………………………………………………………………..33 Analiza in prihodnje usmeritve………………………………………………………………………….......36 Zaključek…………………………………………………………………………………………………………………38 Kontakt vodje projekta za nadaljnje sodelovanje…………………………………………………….40 Utrinki z dela na projektu………………………………………………………………………………………..40 Partnerji in deležniki v projektu……………………………………………………………………………...42 Zemljevid partnerjev in deležnikov………………………………………………………………………….44 Viri………………………………………………………………………………………………………………………….45

2

E-KATALOG Zeleni preboj: Izzivi in priložnosti, ki jih nudi setev podsevkov v hmeljarstvu

E-KATALOG:

AVTORJI:

Zeleni preboj: Izzivi in priložnosti, ki jih nudi setev podsevkov v hmeljarstvu

dr. Barbara Čeh, dr. Igor Šantavec, Alenka Doler, dr. Tamara Korošec,

IZDELOVALEC E-DOKUMENTA:

Irena Friškovec

Razvojna agencija Savinja, 3310 Žalec

E-katalog je nastal v okviru pilotnega projekta: Vpliv podsevkov na pridelek in kakovost hmelja in varovanje naravnih virov Spletna stran projekta: https://www.ihps.si/rastline-tla-in-okolje/pilotni-projekt-vpliv-podsevkovna-pridelek-kakovost-hmelja-varovanje-naravnih-virov/ VODILNI PARTNER:

VODJA PROJEKTA: dr. Barbara Čeh, IHPS Partnerji v projektu:

Projekt je potekal pod okriljem ukrepa Podukrep 16.2 Podpora za pilotne projekte ter za razvoj novih proizvodov, praks, procesov in tehnologij za projekte EIP

3

E-KATALOG Zeleni preboj: Izzivi in priložnosti, ki jih nudi setev podsevkov v hmeljarstvu

Spremna beseda E-Katalog, ki je pred vami, je nastal v okviru pilotnega projekta "Vpliv podsevkov na pridelek in kakovost hmelja ter varovanje naravnih virov", ki se je izvajal od decembra 2023 do decembra 2024.

Sodi pod Podukrep 16.2 Podpora za pilotne projekte ter za razvoj novih proizvodov, praks, procesov in tehnologij za projekte EIP. Glavni namen tega projekta je izboljšanje praks v hmeljarstvu z uporabo trajnostnih metod, upoštevanja zakonodaje, ki prispevajo k večji rodovitnosti tal, boljši kakovosti pridelkov in ohranjanju naravnih virov.

Projekt združuje strokovnjake z različnih področij, vključno z agronomijo, ekologijo in trajnostnim razvojem, kot tudi neposredne deležnike, kot so lokalni kmetje, kmetijsko svetovalno službo, univerzo in raziskovalne inštitucijo. Katalog je zasnovan kot sredstvo za razširjanje znanja, pridobljenega med izvajanjem projekta, in kot odlično orodje za izmenjavo izkušenj in najboljših praks med vsemi udeleženci.

V katalogu so zbrane informacije o metodah, tehnikah in tehnologijah, ki so bile preizkušene in potrjene v okviru projekta in drugih nalog IHPS, s ciljem nuditi praktične nasvete in priporočila za trajnostno kmetovanje v hmeljarski panogi. Ena od rešitev, ki se je že izvajala v praksi, je bila setev podsevkov in njihova zadelava v tla, ni pa še bilo potrjeno, kateri podsevki so najbolj primerni za vključevanje v hmeljišča.

Katalog vključuje primere študij, analize učinkovitosti različnih pristopov in pregled potencialnih izzivov in priložnosti, ki jih predstavlja uporaba podsevkov v okviru trajnostnega kmetijstva v Sloveniji. S tem e-katalogom projekt stremi k dvigu ozaveščenosti o pomenu trajnostnih praks in spodbuja širjenje inovacij in znanj, ki lahko prispevajo k večji ekološki, ekonomski in socialni trajnosti kmetijske proizvodnje v Sloveniji.

Razvojna agencija Savinja

4

E-KATALOG Zeleni preboj: Izzivi in priložnosti, ki jih nudi setev podsevkov v hmeljarstvu

Namen in cilj dokumenta E-katalog je zasnovan kot celovit vir informacij za vse deležnike, ki so vključeni ali zainteresirani za trajnostno kmetijstvo. Cilj priročnika je zagotoviti pregleden in dostopen pregled trenutnih praks, inovacij in potencialov za trajnostno kmetijstvo na področju podsevkov. S poudarkom na povezovanju teoretičnih znanj s praktičnimi izkušnjami, priročnik stremi k spodbujanju dialoga in sodelovanja med kmeti, raziskovalnimi inštitucijami, lokalnimi oblastmi in drugimi pomembnimi deležniki.

Takole je potekalo ''sodelovanje'' v praksi 😊

5

E-KATALOG 6

Zeleni preboj: Izzivi in priložnosti, ki jih nudi setev podsevkov v hmeljarstvu

Kmetijstvo v Sloveniji Slovenija je ena izmed evropskih držav z manj ugodnimi naravnimi razmerami za intenzivno kmetijstvo.

Za kmetijstvo sta manj ugodna podnebje in tla, velik del površja pa je hribovitega in kraškega ter zato razčlenjenega in strmega1. Kmetijstvo je leta 2023 k skupni ustvarjeni dodani vrednosti prispevalo 2,1%, podobno kot prejšnja leta. Delež zaposlenosti se v kmetijskih dejavnostih zmanjšuje in je v letu 2023 znašal 6,2 %, torej nekaj manj kot 68.000 zaposlenih2. Število kmetijskih gospodarstev se zmanjšuje, saj se je v Sloveniji v letu 2023 s kmetijsko dejavnostjo ukvarjalo 50.531 KMG. V primerjavi z letom 2020 se je zmanjšalo za 7 %. Površina kmetijske zemlje v rabi kmetijskih gospodarstev je ostala na ravni iz leta 2022, v letu pa 2023 je bilo več pridelovalnih površin, vključno s površinami za hmelj. V letu 2023 je imela Slovenija dobrih 447.000 hektarov kmetijskih zemljišč3. Število kmetijskih gospodarstev in kmetijskih zemljišč v uporabi: Preglednica KMG in površina KZU2

Površina KZU*

Število KMG

Indeks

2020

2023

2023/20

54.136

50.467

93,2

*KZU: kmetijska zemljišča v uporabi

Površina rabe (ha)

Indeks

Povprečna površina (ha/ KGM)

2023/20 436.739

447.158

102,4

Indeks

2023/20 8,1

8,9

109,8

E-KATALOG 7

Zeleni preboj: Izzivi in priložnosti, ki jih nudi setev podsevkov v hmeljarstvu

Pomemben izziv za zeleni preboj: Ekološka pridelava hmelja Število kmetijskih gospodarstev in kmetijskih zemljišč, vključenih v ekološko kontrolo od začetka certificiranja pa se do danes povečuje. V letu 2023 pa se je število ekoloških kmetij ponovno nekoliko povečalo in predstavlja šest odstotkov vseh kmetij v Sloveniji. Ekološko certificirane površine predstavljajo približno 11 % vseh kmetijskih površin, kar je nad evropskim povprečjem. Večino (80 %) ekoloških kmetijskih zemljišč v uporabi predstavljajo trajni travniki in pašniki. Sledijo njive (7 % eko površin), kjer so v večini posejana žita, med katerimi prednjači pira. Med trajnimi nasadi se povečujejo površine z lupinastim sadjem in jablanami. Vse več je tudi preusmeritev vinogradov, ki so veljali za bolj zahtevno kulturo za ekološko pridelavo.

Z akcijskim načrtom si je leta 2022 Slovenija zadala povečanje ekoloških površin na 18 % do leta 2027. Ekološko kmetijstvo je bilo v okviru skupne kmetijske politike 2014-2020 podprto kot samostojni ukrep. Višine finančnih vzpodbud po sektorjih so vplivale na vstop ali izstop iz sheme. Z novo skupno kmetijsko politiko 2023-2027 so podpore za vse kulture, razen travinja, stimulativne.

Zaradi dodatnih ukrepov za pospeševanje ekološkega kmetijstva, se pričakuje povečevanje števila ekoloških kmetij in površin v ekološki kontroli tudi v prihodnje5.

V zadnjih letih se povečuje interes za ekološki hmelj, kar se odraža v rasti površin, namenjenih ekološki pridelavi. Pri nas je bilo v letu 2022 zabeleženih 26,73 hektarjev površin z ekološkim hmeljem.

V Sloveniji so trenutno štiri kmetije, ki pridelujejo ekološki hmelj.

Klikni za več informacij o ekološkem kmetovanju.

E-KATALOG Zeleni preboj: Izzivi in priložnosti, ki jih nudi setev podsevkov v hmeljarstvu

8

Prihodnje usmeritve in razvoj Cilj Slovenije je povečati površine pod ekološkim kmetijstvom na 18 % do leta 2027. Čeprav je EU svoj cilj postavila precej višje (25 %), smo se v Sloveniji glede na predhodno rast in trenutne razmere odločili za bolj realen odstotek.

Trenutno in v prihodnje država vlaga kar nekaj napora v pospeševanje ekološkega kmetijstva.

Tako Javna svetovalna služba kmetijskega svetovanja, skupaj s Fakulteto za kmetijstvo in biosistemske vede in Zvezo društev ekoloških kmetov Slovenije izvaja izobraževanja kmetov, strokovnjakov in osveščanje javnosti o ekološkem kmetijstvu in ekološko pridelani hrani. Intenzivno se za kmetije pripravljajo tudi preusmeritveni načrti, ki na podlagi tehnoloških, ekonomskih in splošnih informacij kmetom olajšajo odločitev za preusmeritev in pa sam postopek preusmeritve5.

Subvencije in podpore za nakup mešanic? Ali lahko to pričakujemo v bodoče?

V okviru skupne kmetijske politike se lahko kmetovalci v intervenciji Sheme za podnebje in okolje (SOPO) vključijo v shemo »Naknadni posevki in podsevki« in /ali shemo »Ozelenitev ornih površin preko zime« in si pridobijo finančno podporo za nakup semena za setev naknadnih dosevkov. Vendar pa to velja samo za orne površine oziroma njive s šifro 1100. Dosevki, ki se sejejo v obeh shemah, morajo biti mešanica vsaj dveh kmetijskih rastlin. Kot samostojna rastlina so lahko posejani le podsevki ali medovite rastline. Setev podsevkov v hmeljišča trenutno ni finančno podprto s strani SKP. V kolikor se potrdijo prednosti podsevkov, je potrebno v novem obdobju SKP poskrbeti, da se tudi taka podpora vključi2.

Dodatni izzivi zaradi podnebnih sprememb Podnebne spremembe predstavljajo pereč izziv za kmetijstvo. Spremembe v temperaturnih vzorcih, povečana frekvenca ekstremnih vremenskih dogodkov, kot so suše, močna neurja in toča, ter naraščajoče potrebe po učinkovitem namakanju postavljajo pred kmete nujnost prilagajanja in iskanja novih rešitev. Vzpostavitev robustnih sistemov za upravljanje vode in izboljšanje infrastrukture za zaščito pred ekstremnimi vremenskimi pojavi postajajo ključne prioritete za ohranjanje produktivnosti in trajnosti kmetijskih panog v dolini.

Subvencije in podpore za nakup mešanic? Ali lahkoPriložnosti to pričakujemo v bodoče? za razvoj V okviru kmetijske Kljub skupne tem izzivom obstajajopolitike številnese lahko kmetovalci v intervenciji Sheme za podnebje in priložnosti za rast in inovacije v kmetijstvu. okoljePoudarek (SOPO)navključijo v praksah, shemo »Naknadni trajnostnih kot so posevki in podsevki« in /ali shemo »Ozelenitev ekološko kmetovanje in uporaba sodobnih ornihtehnologij površin zapreko zime« si pridobijo učinkovito raboinvode, ponuja potencial za izboljšanje odpornosti finančno podporo za nakup semena za setev kmetijskih sistemov na podnebne naknadnih dosevkov.

Vendar pa to velja samo spremembe.

Naraščajoče zanimanje za orne površine oziroma njive s šifroza1100. lokalno in ekološko hrano prav Dosevki, ki se sejejo vpridelano obeh shemah, morajo tako odpira vrata za razvoj novih tržnih niš biti mešanica vsaj dveh kmetijskih rastlin. Kot ter spodbuja ekonomsko dinamiko v regiji. samostojna rastlina so lahko posejani le podsevki ali medovite rastline. Setev podsevkov v hmeljišča trenutno ni finančno podprto s strani SKP. V kolikor se potrdijo prednosti podsevkov, je potrebno v novem obdobju SKP poskrbeti, da se tudi taka podpora 2

E-KATALOG Zeleni preboj: Izzivi in priložnosti, ki jih nudi setev podsevkov v hmeljarstvu

Hmeljarstvo v Sloveniji Hmeljarstvo ima v Sloveniji dolgo in bogato tradicijo, ki traja že preko 140 let. Pridelava hmelja obsega približno 1% obdelovalnih površin. Glavna območja pridelave hmelja vključujejo Spodnjo Savinjsko dolino, Ptujsko polje, Koroško in Dravsko dolino.

Na svetu je več kot 21 pridelovalk hmelja. Slovenija se uvršča na četrto mesto v Evropi in šesto na svetu po pridelavi hmelja 😊. To je še posebej pomembno za slovensko gospodarstvo, saj se 99 % pridelka izvozi.

Strokovne naloge s področja hmeljarstva se izvajajo v okviru Javne službe v hmeljarstvu, ki jo izvaja IHPS na podlagi posebne zakonodaje7.

Zemljevid območij (označena z roza barvo) s hmeljem v Sloveniji11

9

E-KATALOG Zeleni preboj: Izzivi in priložnosti, ki jih nudi setev podsevkov v hmeljarstvu

JAVNE SLUŽBE V HMELJARSTVU

Več na spletni strani: IHPS - Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije

10

E-KATALOG Zeleni preboj: Izzivi in priložnosti, ki jih nudi setev podsevkov v hmeljarstvu

11

Površine in certificiran pridelek hmelja v Sloveniji 4500

4000 3500 3000 2500 2000 1500 1000

500 2023 2022 2021 2020 2019 2018 2017 2016 2015 2014 2013 2012 2011 2010 2009 2008 2007 2006 2005 2004 2003 2002 2001 2000 1999 1998 1997 1996 1995 1994 1993 1992

0

Skupaj nasadi (ha)

Certificiran pridelek (ton)

Število hmeljarjev

Nasadi ekološkega hmelja (ha)

Hmeljarstvo v Sloveniji se razvija v dinamičnem okolju z različnimi izzivi in priložnostmi.

Ključnega pomena bo prilagoditev na podnebne spremembe ter o usmerjenosti k trajnosti pomembne in inovativne prakse, ki bodo omogočile ohranitev te kmetijske panoge v prihodnosti.

Hmeljarstvo v Sloveniji se razvija v dinamičnem okolju z različnimi izzivi in priložnostmi.

Ključnega pomena bo prilagoditev na podnebne

E-KATALOG Zeleni preboj: Izzivi in priložnosti, ki jih nudi setev podsevkov v hmeljarstvu

12

Trendi v predelavi hmelja v Sloveniji Povečanje površin pod hmeljem: pridelava hmelja se je v zadnjih letih ustalila na okrog 1.600 hektarjev. V letu 2022 je bilo zabeleženih 1.625 hektarjev.

Razvoj novih sort hmelja: v Sloveniji pridelujemo več kot 20 različnih sort hmelja, med katerimi so avtohtoni Savinjski golding in nove sorte, kot sta Styrian Dragon in Styrian Fox, druge aromatične sorte hmelja (Celeia, Aurora, Bobek). Poudarek je na sortah, ki so odpornejše na bolezni in podnebne spremembe ter na tistih, ki ponujajo boljše aromatične profile. Žlahtnjenje se izvaja na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije. Več o sortah hmelja lahko izveste v ličnih katalogih sort.

Povečana kakovost pridelka: vzgajanje novih sort hmelja vključuje natančno in obsežno delo, ki vključuje tudi spremljanje kakovostnih parametrov, kar vodi do višje kakovosti pridelka. To je še posebej pomembno za manjše pivovarne, ki iščejo posebne arome.

Ekološka pridelava: v zadnjih letih se povečuje interes za ekološki hmelj, kar se odraža v rasti površin, namenjenih ekološki pridelavi. Pri nas je bilo v letu 2022 zabeleženih 26,73 hektarjev površin z ekološkim hmeljem.

Ti trendi kažejo na dinamično naravo hmeljarstva v Sloveniji, ki se prilagaja tako tržnim zahtevam kot tudi izzivom, ki jih prinašajo podnebne spremembe.

Problematika Hmeljišča imajo v glavnem preskrbljenost z organsko snovjo bolj na spodnji meji ustreznosti, zato je potrebno ves čas delovati v smeri ohranjanja tega nivoja. Vsebnost humusa se v tleh povečuje precej počasi in v kolikor želimo hmelj še naprej pridelovati na istih lokacijah tudi v prihodnje, moramo dolgoročno vlagati v rešitve in ukrepe, ki povečujejo organske snovi v hmeljiščih. Ena izmed načinov za povečanje organskih snovi sta setev in zadelava podsevkov v tla. Z njihovo rastjo se namreč iz atmosfere zajema ogljik, ki se nato shranjuje v tla kot organska snov.

Ta proces lahko pripomore k blažitvi podnebnih sprememb9.

Organska snov v tleh8

Poleg nihanj tržnih cen, se hmeljarji v Sloveniji soočajo s podnebnimi spremembami in njimi povezanimi izzivi, kot so pogostejše in močnejše nevihte, poplave, vetrovi ter toča, ki lahko v kratkem času uničijo velik del pridelka. Prav tako se povečuje potreba po učinkovitih sistemih za namakanje, da se zagotovi zadostna oskrba z vodo med vse pogostejšimi sušnimi obdobji. Žlahtnitelji hmelja se osredotočajo na razvoj sort, ki so bolj odporne na podnebne spremembe, kar postaja ključno za ohranjanje pridelave v prihodnosti.

E-KATALOG 13

Zeleni preboj: Izzivi in priložnosti, ki jih nudi setev podsevkov v hmeljarstvu

Pomemben izziv za zeleni preboj: Podsevki v hmeljiščih Kaj pa podsevki sploh so?

Podsevki v hmeljiščih

Podsevki so rastline ene vrste ali mešanice različnih vrst, ki jih posejemo v že rastoči glavni posevek med njegovo rastno dobo. Podsevke v hmeljiščih sejemo v medvrstni prostor sredi rastne dobe hmelja, običajno v začetku julija, po zadnjem obsipanju hmelja. Kot podsevki so primerne rastline, ki imajo hitro začetno rast in kratko rastno dobo, pri tem pa tvorijo veliko organskih snovi, ki so eden pomembnejši parametrov rodovitnosti tal6.

Pozitivni vplivi poidsevkov8

Podsevki v hmeljiščih predstavljajo ključno strategijo v trajnostnem kmetijstvu, ki se vse bolj uveljavlja zaradi svojih številnih okoljskih in ekonomskih koristi. Uporaba podsevkov v hmeljarstvu je praksa, ki prispeva k boljši rodovitnosti tal in večji biotski raznovrstnosti in s tem izboljšuje tudi kakovost in količino pridelka hmelja8.

Pozitivni učinki podsevkov v hmeljiščih

E-KATALOG 14

Zeleni preboj: Izzivi in priložnosti, ki jih nudi setev podsevkov v hmeljarstvu

cvetoči posevki vir nektarja za čebele in ostale divje opraševalce niso za v hmeljišča

izboljšanje rodovitnosti tal in vzpodbujanje nastanka humusa

dobro razvit podsevek ščiti tla pred zbijanjem v času obiranja hmelja

dobra pokrivnost tal zmanjša zapleveljenost in ščiti zgornjo „dragoceno“ plast tal pred erozijo z vodo in vetrom

izboljšanje zadrževalne sposobnosti tal za vodo in boljša infiltracija

metuljnice kot dosevki vežejo zračni dušik in pretvarjajo v rastlinam dostopni dušik v tleh

prezimni dosevki ščitijo tla in talne organizme tudi preko zime

življenjski prostor in paša za divjad jeseni in čez zimo uporabni kot biomasa – z zadelavo v tla se veča vsebnost organske snovi v tleh

ohranjanje in povečevanje biotske pestrosti

premrznitev zgornjega sloja tal in lažja obdelava spomladi pri neprezimnih dosevkih

vezava dušika in drugih hranil v medvrstnem prostoru, jeseni, čez zimo in s tem varovanje pred izpiranjem v podtalnico

rahljanje tal s koreninskim sistemom

biološko zatiranje talnih bolezni in prekinitev razvojnih krogov škodljivih organizmov

vezava CO2 iz zraka

spodbujanje koristnih organizmov v tleh (deževniki in drugi talni organizmi)

E-KATALOG Zeleni preboj: Izzivi in priložnosti, ki jih nudi setev podsevkov v hmeljarstvu

Rastlinske vrste, primerne za podsevke v hmeljiščih Sudanska trava je bližnji sorodnik sirka in zelo dobro uspeva v vročih poletjih. Poleg tega dobro prenaša tudi pomanjkanje vlage; ob močni suši sicer zastane v rasti, vendar se razvoj rastlin nadaljuje po prvih padavinah. Globina setve naj bi bila 2-3 cm, vendar dobro prenaša tudi poenostavljene načine setve. Primerna je tudi za hmeljišča, kjer je problem verticilijska uvelost hmelja.

Tudi poljščine iz družine križnic so zanimivi kot dosevki v hmeljiščih. Najbolj znana je krmna ogrščica, zlasti njena avtohtona sorta Starška, ki je pri nas eden najpogostejših dosevkov na njivah. Prezimi in jo lahko sejemo od začetka julija in vse do sredine septembra. Zaradi drobnega semena je globina setve med 1 in 2 cm, dobro pa prenaša tudi setev povprek na grobo obdelano njivo. Podobne zahteve za setev kot krmna ogrščica ima tudi bela gorjušica, ki pa za razliko od ogrščice cveti že v letu setve.

Ob pomikanju roka setve iz julija proti začetku avgusta se poveča rast nadzemnega dela rastlin in poznejše je cvetenje. Pri zgodnjih setvah lahko pride do hitrega cvetenja rastlin in le-te ostanejo nizke. Sorodna je rjava gorjušica, ki pa je pri nas manj razširjena6.

15

E-KATALOG 16

Zeleni preboj: Izzivi in priložnosti, ki jih nudi setev podsevkov v hmeljarstvu

Zanimivi sta tudi oljna redkev in meliorativna redkev, ki zahtevata nekaj globljo setev (2-3 cm). Prva tudi cveti že v letu setve, vendar je pri njej hitro cvetenje pri zgodnji setvi manj izraženo kot pri beli gorjušici. Meliorativna redkev se odlikuje po rasti valjastega korena s premerom okrog 5 cm ali več. V strukturno zdravih tleh lahko globina korena doseže tudi do 30 cm. Koren čez zimo zmrzne in prazni prostori v tleh, ki pri tem nastanejo, so drenaža za hitrejše odtekanje vode v podtalje. Koren na zbitih tleh raste namesto v tla nad površino. Vse križnice so zelo občutljive na zastajanje vode v coni korenin, zato rastline zastajajo v rasti, se redčijo ali celo propadejo. Pogosta setev križnic na isto njivo lahko privede do pojava bolezni golšavosti kapusnic (novotvorbe na koreninah in zastajanje v rasti). Zato naj bi križnice na isto površino sejali na tri do štiri leta6.

Meliorativna redkev Oljna redkev

Abesinska gizotija, pri nas znana tudi kot mungo, je sorodnik sončnice in izvira iz Etiopije in Eritreje, kjer jo pridelujejo kot oljnico. V srednji Evropi jo v zadnjih letih uporabljamo kot strniščni dosevek, zlasti na njivah z velikim deležem križnic v kolobarju. Globina setve je 1-2 cm. Dobro uspeva tudi v polsenci. Pri nas cveti, vendar ne semeni. Dobro uspeva tudi v suši. Ker je tujerodna sorta, jo na območjih 'Natura 2000 – ptice' prepovedujejo sejati6.

Abesinska gizotija

E-KATALOG 17

Zeleni preboj: Izzivi in priložnosti, ki jih nudi setev podsevkov v hmeljarstvu

Kot podsevke v hmeljiščih lahko uporabljamo tudi različna strna žita, tako jara kot ozimna. Zanimiva so predvsem zaradi tega, ker so eno kaličnice in ni nevarnosti prenosa hmeljeve uvelosti.

Sejemo jih na globino 2-4 cm. Dobro prenašajo tudi načine poenostavljene setve. Pri uporabi pšenice moramo paziti, da seme ni okuženo s trdo pšenično snetjo, ki je zelo nevarna bolezen, ki se prenaša s semenom. Okuženo seme smrdi po ribah in je prašnato črno zaradi trosov. Če želimo aktivno rast podsevka čez zimo, je zelo primerna rž in posebne sorte rži za košnjo, ki tvorijo več listne mase in se tudi bolj razraščajo. Če pa želimo, da bi žito, ki smo ga posejali kot podsevek, zagotovo propadlo do naslednje pomladi, pa se odločimo za peščeni oves.

Kot podsevek v hmeljiščih bi lahko uporabljali tudi različne vrste trav. Zanimive so predvsem vrste, ki nimajo močne rasti, s katero bi konkurirale hmelju za vodo in hranila, to so predvsem nizke trave, kot sta rdeča in ovčja bilnica, ki pa imata počasno začetno rast. Globina setve je 0,5-1,5 cm. Pri trpežni ljuljki je večja nevarnost konkurenčnosti s hmeljem6.

Trpežna ljuljka

Učinki podsevkov8

E-KATALOG Zeleni preboj: Izzivi in priložnosti, ki jih nudi setev podsevkov v hmeljarstvu

Za podsevke lahko uporabljamo različne metuljnice. Njihova prednost je vezava dušika. Zanimive so predvsem inkarnatka kot prezimna detelja, ki je pri nas zelo priljubljen prezimni dosevek. Kot neprezimni detelji pa sta zanimivi tudi aleksandrijska in perzijska detelja. Vse detelje sejemo na globino 1-2 cm. V prezimnih in neprezimnih mešanicah uporabljamo tudi različne vrste grašic, ki pa jih zaradi debelejšega semena sejmo globlje (2-3cm)6.

Aleksandrijska detelja

Perzijska detelja

18

E-KATALOG Zeleni preboj: Izzivi in priložnosti, ki jih nudi setev podsevkov v hmeljarstvu

Katere podsevke sejati v hmeljišče?

Kliknite za več informacij o tem katere podsevke sejati v hmeljišče.

19

E-KATALOG Zeleni preboj: Izzivi in priložnosti, ki jih nudi setev podsevkov v hmeljarstvu

20

Zakaj izberemo za podsevek raje mešanice več vrst?

Mešanice

Setev mešanic več vrst rastlin za podsevek je običajno bolj »uspešna«, zlasti če v mešanice vključimo vrste, ki nimajo popolnoma enakih zahtev do talnih in vremenskih razmer ter osvetlitve. V takih mešanicah prevlada vrsta ali vrste, katerim razmere v določenem letu najbolj ustrezajo. Na njivah, ki so bolj heterogene, se lahko celo zgodi, da je vrstna sestava med posameznimi deli njive zelo različna, kljub enakomerni setvi vseh semen v mešanici. Če so v mešanicah rastline z različnim načinom rasti koreninskega sistema, taka mešanica boljše izkorišča razpoložljiva hranila in vodo iz tal. Če v mešanice vključimo rastline z različnim ritmom rasti, potem hitrorastoče vrste ščitijo pred zapleveljenostjo, rastline s počasnim mladostnim razvojem pa se razbohotijo po tem, ko hitrejše vrste že zaključujejo svojo rast in razvoj6.

E-KATALOG Zeleni preboj: Izzivi in priložnosti, ki jih nudi setev podsevkov v hmeljarstvu Rastline za podsevke

Globina setve

Koreninski sistem

Sudanska trava

2–3 cm

šopast, močno razvit in razvejan vertikalno in horizontalno, globina do 1,5 m in več

Krmna ogrščica

1–2 cm

vretenast, močno razvite stranske korenine, večina korenin do 40 cm, nekaj do 1 m

Bela gorjušica

1–2 cm

vretenast, trikotne oblike, glavnina do 20 cm, glavna korenina do 50 cm

Rjava gorjušica

1–2 cm

vretenast plitev, tanke korenine, slabo razvejane

Oljna redkev

2–3 cm

vretenast, stranske korenine slabo razvite, glavna korenina do 1,3 m

Meliorativna redkev

2-3 cm

vretenast, glavna korenina odebeljena v cilindrični koren, dolg do 30 cm, rep korena sega do 1 m ali več

Abesinska gizotija

1–2 cm

vretenast, globina do 30 cm

Žita

2 – 4 cm

rž

šopast, večina korenin do 30 cm, posamezne do 50 cm globine

Peščeni oves

šopast, bolj razvit in globlji kot pri rži, posamezne korenine do 90 cm globine

Rdeča bilnica

1–2 cm

Ovčja bilnica

šopast, do 30 cm globine , več kot pol mase korenin do 10 cm šopast, do 20 cm, več kot dve tretjini v prvih 10 cm

Trpežna ljuljka

1–2 cm

Šopast, gostejši, do 50 cm globine, večina do 20 cm globine

Inkarnatka

1–2 cm

Vretenast, stranske korenine enakovredno razvite z glavno, večina v ornici, glavna do največ 70 cm globine

Aleksandrijska detelja

1–2 cm

Vretenast, plitev, manj razvejan kot pri inkarnatki, do največ 40 cm globine

Perzijska detelja

1–2 cm

Vretenast, do največ 60 cm, glavna in stranske korenine enakomerno razvite

Grašice

2–3 cm

Vretenast, stranske korenine močnejše kot glavna, večina do 30 cm, največ do 60 cm globine

Tabela globine setve in koreninskega sistema6

21

E-KATALOG Zeleni preboj: Izzivi in priložnosti, ki jih nudi setev podsevkov v hmeljarstvu

22

Igor Šantavec predstavi razloge za pridelovanje dosevkov in podsevkov ter njihove značilnosti. Spregovori o pozitivnih učinkih dosevkov v tleh, ki so med drugim razvidni v izboljšanju vodne kapacitete v tleh, zaščiti tal pred vremenskimi vplivi, spodbujanju življenja v tleh s pomočjo koreninske mase ter rahljanju podbrazdja in izboljšanju infiltracije vode. Poleg tega dosevki v tleh zatirajo plevel, izboljšajo biološko aktivnost tal in samočistilne moči kolobarjenja, prispevajo k shranjevanju hranila v rastlinski masi in zmanjšuje izgubo fosfatov.

Našteje tudi različne vrste podsevkov, ki jih je priporočljivo sejati v hmeljiščih in so že podrobneje opisane na predhodnih straneh. Prav tako pa je povzel ključne zahteve podsevkov v hmeljišču, ki se osredotočajo na pokritost tal v medvrstnem prostoru (po spravilu do najmanj 30. 9.), setev, ki naj bo opravljena do 25. 7. in pa izbira čistih setev ali mešanic.

V video vsebini g. Šantavec spregovori o podsevkih, dosevkih in sosevkih in njihovi vlogi, ki se je v zadnjih letih razširila tudi na uporabo, ki ni vezana le na hmeljišča. Osvetli veliko praktičnih zgledov, kar pa obogati z zanimivim slikovnim materialom podsevkov v različnih letnih časih.

E-KATALOG Zeleni preboj: Izzivi in priložnosti, ki jih nudi setev podsevkov v hmeljarstvu

23

Strokovni posvet Podsevki v hmeljiščih, 22. 11. 2024 – utrinki

Strokovni posvet, ki je potekal 22. 11. 2024 v dvorani v Ekomuzeju hmeljarstva, so s svojimi predavanji in prispevki sooblikovali partnerji projekta, ki so osvetlili glavne rezultate projekta, predstavili teoretično ozadje podsevkov, dosevkov in sosevkov in razglabljali o praktičnih primerih njihove uporabe, ne samo v hmeljiščih, ampak tudi na drugih pridelovalnih površinah.

E-KATALOG Zeleni preboj: Izzivi in priložnosti, ki jih nudi setev podsevkov v hmeljarstvu Na strokovnem posvetu smo izvedeli veliko zanimivih primerov prakse in izkušenj z uporabo podsevkov in dosevkov v hmeljiščih in drugih pridelovalnih površinah. Seveda pa ni manjkalo dobre volje in prigrizkov 😊

24

E-KATALOG Zeleni preboj: Izzivi in priložnosti, ki jih nudi setev podsevkov v hmeljarstvu

25

Partner v projektu podjetje Agriteh trži sejalnice za setev podsevkov v hmeljišča, ki imajo različne lastnosti in so različno občutljive na čistost semena, tip semena, imajo različne nastavitve ipd. V okviru projekta je podjetje izvajalo prilagoditve na sejalnicah in tudi preizkušanje ter izvajanje dodelave na različnih krožnih branah in drugih priključkih za zadelavo podsevkov v tla – tako jeseni kot predvsem spomladi, ko je ta agrotehnični ukrep še prav posebej pomembno natančno in dobro izvesti, da se tla kar najbolje pripravijo za novo rastno sezono hmelja.

Direktor Simon Gajšek je predstavil rezultate projekta in novosti na teh področjih, izvedene v okviru pilotnega projekta, na dogodkih v okviru projekta, zajete pa so tudi v dveh video posnetkih.

Na Strokovnem posvetu, 22. 11. 2024, je Simon Gajšek predstavil različne cilje, ki jim sledimo pri izbiri ustrezne sejalnice in se osredotočajo na možnost namestitve na hmeljarski rahljalnik, natančnost porabe in možnost uporabe različnih vrst semena. Dotaknil se je tudi prednosti in slabosti mehanske in pnevmatske sejalnice in opisal sejalnico, ki so jo izbrali sami - elektromehansko sejalnico proizvajalca Fischer Landtechnik GmBH, ki so jo tudi predelali.

Tekom predstavitve je opisal še nekaj primerov podsevkov in orisal različne metode obdelovanja le-teh – mulčanje, zadelava in odoravanje s podravlavanjem.

E-KATALOG Zeleni preboj: Izzivi in priložnosti, ki jih nudi setev podsevkov v hmeljarstvu

26

Vpliv podsevkov Podsevki pomagajo ohranjati primerno strukturo tal, saj njihove korenine preprečujejo zbitost tal in izboljšujejo poroznost.

Naravno gnojenje tal: Z uporabo metuljnic za podsevke, kot so detelje, se poveča naravna vsebnost dušika v tleh, kar zmanjšuje odvisnost od sintetičnih gnojil. To ne samo da zmanjša stroške, temveč tudi zmanjša tveganje za onesnaženje vodnih virov.

Povečanje biodiverzitete: Podsevki prispevajo k večji biotski raznovrstnosti v hmeljiščih. S tem se poveča prisotnost naravnih sovražnikov škodljivcev, kar lahko vodi do zmanjšanja potrebe po uporabi pesticidov.

Estetske in ekološke koristi: Poleg praktičnih prednosti podsevki izboljšajo tudi estetski videz hmeljišč in prispevajo k oblikovanju bolj zdravega in uravnoteženega kmetijskega ekosistema.

Prihodnje usmeritve in razvoj: Z nadaljevanjem raziskav in razvoja na področju podsevkov v hmeljarstvu lahko odkrijemo nove vrste rastlin, ki bodo še bolj učinkovite v specifičnih klimatskih in talnih razmerah. Prav tako je pomembno širjenje znanja in izkušenj med kmeti, da se poveča sprejetje te prakse in maksimizira njene koristi.

Primerjava nadzemne in podzemne biomase med različnimi podsevki Prihodnje usmeritve in razvoj: (Kliknite na sliko za možnost ogleda v prvotni obliki)

Z nadaljevanjem raziskav in razvoja na področju podsevkov v hmeljarstvu lahko odkrijemo nove vrste rastlin, ki bodo še bolj učinkovite v specifičnih klimatskih in talnih razmerah. Prav tako je pomembno širjenje znanja in izkušenj med kmeti, da se poveča sprejetje te prakse in maksimizira njene koristi.

Prihodnje usmeritve in razvoj: Z nadaljevanjem raziskav in razvoja na področju podsevkov v hmeljarstvu lahko odkrijemo nove vrste rastlin, ki bodo še bolj učinkovite v specifičnih klimatskih in talnih razmerah. Prav tako je pomembno širjenje znanja in 12 Skica podsevkov s koreninskim izkušenj med kmeti,sistemom da se poveča sprejetje te prakse in maksimizira njene koristi.

E-KATALOG Zeleni preboj: Izzivi in priložnosti, ki jih nudi setev podsevkov v hmeljarstvu

V projektu smo uporabili tudi sodobne tehnologije za oceno rasti podsevkov in sicer večspektralno slikanje. Uporabili smo brezpilotni letalnik z večspektralno kamero, ki ločeno beleži odboj svetlobe v 4 pasovih in sicer v zelenem delu, rdečem in robno rdečem delu vidne svetlobe ter v bližnje infrardečem delu.

Tako smo v prvem mesecu s slikanjem podkrepili terensko oceno hitrosti vznika in pokrovnost podsevkov. Sliko analiziramo z razmerji odbojev valovnih dolžin, s tako imenovanimi vegetacijskimi indeksi. V začetku oktobra pa smo s slikanjem izgradili model za oceno biomase podsevkov, ki je dal uporabne rezultate.

OSAVI vegetacijski indeks poskusa v Grajski vasi (rdeča barva – več listne površine… modra barva gola tla)

Na podsevku sudanske trave, ki je tvoril največ listne površine, je bila vrednost OSAVI indeksa 0,55, medtem ko je bila vrednost indeksa v kontrolnem obravnavanju brez podsevka 0,39.

27

E-KATALOG 28

Zeleni preboj: Izzivi in priložnosti, ki jih nudi setev podsevkov v hmeljarstvu

ANALIZA PRENOSA V PRAKSO V okviru projekta smo skupaj s partnerskimi kmetijami izvedli obsežno analizo izvedljivosti prenosa v prakso.

Vodilni partner je kmetijam, skupaj z ostalimi partnerji, posredoval dragocena znanja o:    

Izzivi: Pri prenosu v prakso sta bili izpostavljeni naslednji težavi: 

koristnosti podsevkov v hmeljiščih, izboru primernih rastlin in mešanic za setev, vplivu podsevkov na rodovitnost tal, biodiverziteto in zatiranje plevelov, tehnologijah setve podsevkov, vključno z izbiro ustreznih sejalnic za različne velikosti semen.



otežena setev nekaterih vrst, ki imajo drobna semena, visoka nabavna cena semen dosevkov.

Preizkušene mešanice in rezultati 





Najbolje se je v toplem in deževnem letu 2024 obnesla sudanska trava, ki je tvorila največ biomase in učinkovito zatrla plevel. Prav tako je njena setev smiselna v primeru težav z verticilijsko uvelostjo hmelja.

Mešanica Gorca in mešanica jara pšenica ter jari ječmen se nista dobro obnesla zaradi slabe kaljivosti in razraščanja plevelov na posejanih površinah.

Abesinska gizotija, ki se je v poskusu dobro obnesla, je tvorila veliko biomase. V praksi je potencialno lahko problematična zaradi visoke rasti, ki se ob prehodu s traktorjem prelomi in rastline ne nadaljujejo z rastjo.

Na partnerskih kmetijah smo posejali različne mešanice, kot so:       

sudanska trava, mešanica z belo gorjušico in meliorativno redkvijo, mešanica Gorca z vrstami podzemna detelja, rdeča bilnica, trpežna ljuljka in ovčja bilnica, mešanica z Wintergrun, mešanica s peščenim ovsom, navadnim ovsom in rdečo bilnico abesinsko gizotijo (mungo), mešanica z jaro pšenico in jarim ječmenom.

V primeru odsotnosti organskih gnojil, ki bi jih sicer pridobili od živine, predstavljajo podsevki možnost zviševanja organske snovi v tleh, kar pa botruje k zmanjšani potrebi po gnojenju z organskimi gnojili, ki dolgoročno pripomore k zmanjšanju stroškov kmetij.

Na posestvu, kjer imajo probleme z zastajanjem vode na nekaterih površinah in podsevki slabše kalijo ter se slabše razraščajo, se dobro obnese mešanica z meliorativno redkvijo, ki dobro drenira tla. Praktične izkušnje s posestva Jeruzalem Ormož in njihove izkušnje s podsevki so predstavljene v videu  Žal je bil projekt samo enoleten, tako da smo lahko pridobili rezultate le za leto 2024, ki je bilo bogato s padavinami in izredno toplo; to je ustrezalo sudanski travi in abesinski gizotiji, ki sta toploljubni rastlini. Ostale vrste pa je zaradi obstoječih vremenskih razmer hitro zadušila plevel. Za zanimivo razlago posameznih rastlinskih vrst, ki jih sejemo kot podsevke, vam priporočamo ogled videa na strani 22.

E-KATALOG Zeleni preboj: Izzivi in priložnosti, ki jih nudi setev podsevkov v hmeljarstvu

29

E-KATALOG Zeleni preboj: Izzivi in priložnosti, ki jih nudi setev podsevkov v hmeljarstvu

Trajnostno kmetijstvo Osnovni cilj trajnostnega kmetijstva je zagotoviti potrebe družbe po hrani in tekstilu, ne da bi s tem ogrozili sposobnost zanamcev, da zadovoljijo svoje potrebe v prihodnosti. V zadnjih letih se je povečalo zavedanje o pomembnosti trajnostnih praks, ki so ključne za ohranjanje dolgoročne produktivnosti in biotske raznovrstnosti regije. To je še posebej pomembno v kontekstu globalnih izzivov, kot so podnebne spremembe, izguba biodiverzitete in degradacija tal. S svojim bogatim znanjem in izkušnjami ima hmeljarstvo priložnost postati vzorčni primer uspešne implementacije trajnostnih metod kmetovanja, ki lahko služijo kot model. Setev in zaoravanje podsevkov/podorin v hmeljiščih ima pozitiven vpliv na povečevanje organske snovi v tleh.

Trajnostno kmetijstvo je pristop, ki teži k proizvodnji hrane in drugih kmetijskih izdelkov na način, ki je ekološko vzdržen, ekonomsko učinkovit in družbeno odgovoren. To je sistem kmetijske pridelave, ki uporablja metode, ki so minimalno destruktivne za okolje, ekonomsko izvedljive in družbeno pravične. Glavni cilji vključujejo izboljšanje zdravja tal, zmanjšanje erozije, uporabo obnovljivih virov energije in zmanjšanje odvisnosti od številnih agrokemičnih izdelkov.

Trajnostno kmetijstvo je ključni del razvojne strategije, ki si prizadeva za ohranjanje naravnih virov, spodbujanje biotske raznovrstnosti in izboljšanje kakovosti življenja lokalne skupnosti.

30

E-KATALOG Zeleni preboj: Izzivi in priložnosti, ki jih nudi setev podsevkov v hmeljarstvu

Pomen trajnostnega kmetijstva za okolje Trajnostno kmetijstvo ima ključno vlogo pri zaščiti naravnih virov in biotske raznovrstnosti. Z uporabo praks, kot so podsevski, dosevki in sosevki, kolobarjenje, uporaba organskih gnojil, ohranjanje vodnih virov in zmanjševanje uporabe pesticidov nam trajnostno kmetijstvo pomaga pri ohranjanju ekosistemov in zagotavlja, da so zemljišča rodovitna in produktivna za prihodnje generacije. Prav tako pomaga zmanjšati toplogredne pline in prispeva k boju proti podnebnim spremembam.

Pomen trajnostnega kmetijstva za okolje Trajnostno kmetijstvo ima ključno vlogo pri zaščiti naravnih virov in Pomen trajnostnega kmetijstva za Z uporabo biotske raznovrstnosti. lokalno skupnost: praks, kot so podsevski, dosevki in Trajnostno podpira sosevki, kmetijstvo kolobarjenje, uporaba lokalne ekonomije z ustvarjanjem organskih gnojil, ohranjanje vodnih zaposlitev in povečanjem virov in zmanjševanje uporabe prihodkov kmetov, ki uporabljajo pesticidovprakse. nam trajnostno trajnostne Povečuje kmetijstvo pomaga pri ohranjanju in dostopnost svežih, zdravihekosistemov in zagotavlja, da so zemljišča lokalno pridelanih pridelkov.

S rodovitna in produktivna za in prihodnje spodbujanjem lokalnih tržnic kratkih dobavnih verig pomaga generacije.

Prav tako trajnostno kmetijstvo krepi zmanjšati toplogredne pline in lokalno prispevagospodarstvo k boju proti inpodnebnim zmanjšuje potrebo po uvozu. spremembam.

Pomen trajnostnega kmetijstva za lokalno skupnost:

Pomen trajnostnega kmetijstva za

31

Prednosti trajnostnega kmetijstva Trajnostno kmetijstvo je ključni način za ravnovesje med pridelavo hrane, varovanjem naravnih virov in podporo družbenim vrednotam. Prinaša številne prednosti, ki pozitivno vplivajo tako na okolje kot na družbo, med drugim: trajnostno kmetijstvo spodbuja uporabo organskih gnojil in sonaravnih metod za zaščito rastlin pred boleznimi in škodljivci, kar zmanjšuje onesnaževanje tal in vodnih virov. kmetijski sistemi, ki temeljijo na trajnosti, vključujejo kolobar in raznolikost posevkov, kar podpira pestrost živih bitij. trajnostne prakse, kot so zmanjševanje obdelave tal in učinkovitejše upravljanje z energijo, pomagajo znižati emisije CO₂ in drugih toplogrednih plinov. uporaba organskih gnojil izboljšuje strukturo tal in njihovo sposobnost zadrževanja vode ter hranil. prakse, kot so dosevki, sosevki in podosevki zmanjšujejo erozijo tal, izpiranje hranil in dolgoročno izboljšujejo rodovitnost tal. z naprednimi tehnikami namakanja (npr. kapljično namakanje) se optimizira poraba vode, kar pripomore k njenemu varčevanju / manjši porabi. kmetje uporabljajo obnovljive vire energije, kot so sončna energija in bioplin, kar zmanjšuje odvisnost od fosilnih goriv. trajnostno kmetijstvo krepi lokalne skupnosti, saj podpira lokalno pridelavo hrane in skrajša dobavne verige. trajnostni kmetijski sistemi pogosto vključujejo boljše razmere za živali, s poudarkom na etičnem ravnanju in zmanjševanju stresa6.

Prednosti trajnostnega kmetijstva Trajnostno kmetijstvo je ključni način za ravnovesje med pridelavo hrane, varovanjem naravnih virov in podporo družbenim vrednotam. Prinaša številne prednosti, ki pozitivno vplivajo tako na okolje kot na družbo, med drugim:

E-KATALOG 32

Zeleni preboj: Izzivi in priložnosti, ki jih nudi setev podsevkov v hmeljarstvu

Pomen trajnostnega kmetijstva za ekonomijo:

V Sloveniji se izvajajo različne prakse, ki prispevajo k trajnosti: kolobar, dosevki, podsevki, sosevki, minimalna obdelava tal, uporaba zastirk, insektnih mrež, omejena uporaba fitofarmacevtskih sredstev, skrb za biodiverziteto (cvetoči, medoviti posevki, bivalni prostori za živali/insekte).

Med trajnostnimi sistemi je v Sloveniji največ ekološkega kmetijstva, pojavljajo se še ohranitveno kmetijstvo, permakulturni sistemi, agroforestry sistemi, biodinamika. Najbolj stroga pravila in prakse uporabljajo biodiamični kmetje5.

V Sloveniji se izvajajo različne prakse, ki prispevajo k trajnosti: kolobar, dosevki, podsevki, sosevki, minimalna obdelava tal, uporaba zastirk, insektnih mrež, omejena uporaba fitofarmacevtskih sredstev, skrb za biodiverziteto (cvetoči, medoviti posevki, bivalni prostori za živali/insekte).

Trajnostno kmetijstvo lahko dolgoročno zmanjša stroške proizvodnje, saj zmanjšuje potrebo po dragih kemičnih gnojilih in pesticidih ter zmanjšuje stroške zdravljenja erozije in degradacije tal.

Trajnostno kmetijstvo prispeva k večji ekonomski varnosti za kmetijske skupnosti.

Klikni na sliko.

Klikni na sliko.

E-KATALOG Zeleni preboj: Izzivi in priložnosti, ki jih nudi setev podsevkov v hmeljarstvu

33

IZOBRAŽEVANJE IN VIRI V okviru projekta "Vpliv podsevkov na pridelek in kakovost hmelja ter varovanje naravnih virov" so bila organizirana številna izobraževanja, delavnice in seminarji, ki so bili namenjeni kmetom in drugim deležnikom v kmetijski panogi. Ti dogodki so bili zasnovani tako, da so udeležencem zagotavljaji najnovejša znanja in spretnosti potrebne za učinkovito upravljanje in izboljšanje svojih kmetijskih praks.

Delavnice o uporabi podsevkov: te delavnice so pokrivale teme, kot so izbira primernih vrst podsevkov, V okviru projekta "Vpliv podsevkov na pridelek in njihova setev in obdelava, ter njihov vpliv na pridelke in kakovost hmelja ter varovanje naravnih virov" so zdravje tal. bila organizirana številna izobraževanja, Seminarji o trajnostnem kmetovanju: seminarji so delavnice in seminarji, ki so bili namenjeni obravnavali širša vprašanja trajnostnega kmetijstva, kmetom in drugim deležnikom v kmetijski panogi. Ti dogodki so bili zasnovani tako, vključno da so z upravljanjem vodnih virov, biodiverziteto in prilagajanjem na podnebne spremembe. udeležencem zagotavljaji najnovejša znanja in spretnosti potrebne za učinkovito upravljanje in izboljšanje svojih kmetijskih praks.

V okviru projekta "Vpliv podsevkov na pridelek in Delavnice o uporabi podsevkov: Te delavnice so kakovost hmelja ter varovanje naravnih virov" so pokrivale teme, kot so izbira primernih vrst podsevkov, bila organizirana številna izobraževanja, njihova setev in obdelava, ter njihov vpliv na pridelke in delavnice in seminarji, ki so bili namenjeni zdravje tal. kmetom in drugim deležnikom v kmetijski panogi. Ti dogodki so bili zasnovani tako, da so Seminarji o trajnostnem kmetovanju: Seminarji so udeležencem zagotavljaji najnovejša znanja in obravnavali širša vprašanja trajnostnega kmetijstva, spretnosti potrebne za učinkovito upravljanje in vključno z upravljanjem vodnih virov, biodiverziteto in izboljšanje svojih kmetijskih praks. prilagajanjem na podnebne spremembe.

E-KATALOG Zeleni preboj: Izzivi in priložnosti, ki jih nudi setev podsevkov v hmeljarstvu

34

Online tečaji in webinarji Zaradi povečanja dostopnosti so na voljo tudi spletni tečaji in webinarji, ki omogočajo kmetom, da se izobražujejo o najnovejših kmetijskih inovacijah ne glede na njihovo lokacijo.

Da bi kmetom zagotovili podporo pri njihovih prizadevanjih za trajnostno kmetovanje, je projekt vključeval različne vire, ki so jim na voljo za pomoč pri vsakdanjem delu.

Subvencije in finančna podpora Informacije o dostopnih subvencijah za Online tečaji in webinarji: povečanja trajnostne kmetijske projekte soZaradi ključne, dostopnosti so na voljoažurne tudi spletni tečaji in zato je projekt zagotavljal webinarji, ki omogočajo kmetom, da se informacije o nacionalnih (sofinancirani iz izobražujejoproračuna) o najnovejših nacionalnega in EU skladihkmetijskih inovacijah ne glede na njihovo (sredstva skupnega proračuna EU),lokacijo. ki so na voljo se želijo usmeriti v pri njihovih Da za bi kmete, kmetomkizagotovili podporo trajnostno kmetovanje. prizadevanjih za trajnostno kmetovanje, je

Literatura in publikacije Na voljo so različne knjige, priročniki in znanstveni članki, ki pokrivajo teme od pravilne uporabe podsevkov do naprednih metod trajnostnega kmetovanja. Posebno pozornost namenjamo tudi publikacijam, ki jih izdaja Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije.

Spletne strani Kmetje lahko dostopajo do več spletnih portalov, ki ponujajo aktualne informacije o kmetijskih praksah, subvencijah in zakonodajnih spremembah. Pomembni viri vključujejo strani kot so Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Evropski kmetijski skladi.

projekttrajnostnega vključeval različne vire, zlasti ki sovjim na V okviru kmetovanja, voljo za pomoč pri vsakdanjem delu. hmeljarstvu, je na voljo več ukrepov in subvencij, ki jih podpirajo tako nacionalne kot evropske politike, v okviru skupne kmetijske politike (SKP). Te politike so namenjene spodbujanju praks, ki izboljšujejo okoljsko učinkovitost in ekonomsko vzdržnost kmetijskih dejavnosti.

Online tečaji in webinarji: Zaradi povečanja dostopnosti so na voljo tudi spletni tečaji in webinarji, ki omogočajo kmetom, da se izobražujejo o najnovejših kmetijskih inovacijah ne glede na njihovo lokacijo.

Da bi kmetom zagotovili podporo pri njihovih prizadevanjihinza trajnostno Subvencije finančna kmetovanje, podpora: je projekt vključeval različnesubvencijah vire, ki so jim Informacije o dostopnih za na voljo za kmetijske pomoč priprojekte vsakdanjem delu. zato trajnostne so ključne, je projekt zagotavljal ažurne informacije o nacionalnih (sofinancirani iz nacionalnega proračuna) in EU skladih ( sredstva skupnega proračuna EU), ki so na voljo za kmete, ki se želijo usmeriti v trajnostno kmetovanje.

Na fotografiji je g. Puklavec s posestva Jeruzalem Ormož na seminarju o hmeljarstvu v Portorožu med predavanjem o njihovih izkušnjah in praksi glede podsevkov.

E-KATALOG Zeleni preboj: Izzivi in priložnosti, ki jih nudi setev podsevkov v hmeljarstvu

35

Podpore sestavljajo neposredna plačila, sektorske intervencije (podpora za trajnostnost, sheme za podnebje, okolje in dobrobit živali, podpora za mlade kmete in druge) ter intervencije za razvoj podeželja (razvoj digitalizacije, namakalni sistemi, učinkovitejša raba gnojil, nakup mehanizacije, vlaganje v obnovljive viri energije, razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetiji in druge).

Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP): EKSRP podpira projekte, ki izboljšujejo konkurenčnost kmetijstva, zagotavljajo upravljanje naravnih virov in ukrepe za podnebne spremembe ter dosežejo uravnotežen teritorialni razvoj podeželskih gospodarstev in skupnosti vključno s ustvarjanjem in ohranjanjem zaposlitev.

Program razvoja podeželja (PRP) 2014-2020/2021-2027: v okviru PRP se financirajo različni ukrepi, kot so podpora za prestrukturiranje, modernizacijo in povečanje ekološke učinkovitosti kmetijskih obratov. Posebna pozornost je namenjena tudi mladim kmetom in malim kmetijam.

V tem sklopu delujeta tudi dva sklada za razvoj podeželja (Lokalne akcijske skupine) ter ribištva.

Ukrep za okoljsko kmetovanje: ta ukrep spodbuja kmetijske prakse, ki prispevajo k ohranjanju okolja in krajine ter zagotavljajo trajnostno upravljanje naravnih virov. To vključuje tudi uporabo podsevkov za izboljšanje biotske raznovrstnosti in zdravja tal.

Subvencije za ekološko kmetovanje Namenjene so kmetijam, ki se odločijo za prehod na ekološko kmetovanje, kjer se upošteva strožje okoljske standarde.

Subvencije pomagajo pokriti nižje prihodke in višje stroške, ki so posledica prehoda na ekološke metode.

Nacionalne podpore za namakanje V Sloveniji so na voljo posebne subvencije za izboljšanje infrastrukture za namakanje, kar je ključnega pomena za stabilnost pridelave v času vse pogostejših sušnih obdobij.

Subvencije za ekološko kmetovanje:

Subvencije za obnovljive vire energije na kmetijah Subvencije so na voljo za namestitev sončnih panelov in drugih oblik obnovljive energije, ki zmanjšujejo odvisnost kmetij od fosilnih goriv in znižujejo stroške energije.

Podukrep 16.2 Podpora za pilotne projekte in razvoj novih proizvodov, praks, procesov in tehnologij: ta podukrep je posebej zasnovan za spodbujanje inovativnih projektov, kot je "Vpliv podsevkov na pridelek in kakovost hmelja", ki testirajo nove ideje in tehnologije v praksi.

E-KATALOG 36

Zeleni preboj: Izzivi in priložnosti, ki jih nudi setev podsevkov v hmeljarstvu

Pomembnost natančnega spremljanja razpisov: za uspešno pridobivanje subvencij je ključno, da kmetje redno spremljajo razpise na spletnih straneh Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Evropske komisije.

Prav tako je priporočljivo sodelovanje na informativnih dnevih, ki jih organizira kmetijska svetovalna služba.

Te podporne politike in subvencije omogočajo kmetom, da izboljšajo svoje kmetijske prakse, povečajo trajnost in ekonomsko učinkovitost ter prispevajo k bolj zeleni in trajnostni prihodnosti.

Analiza in prihodnje usmeritve Pomembnost natančnega spremljanja razpisov: Za uspešno pridobivanje subvencij je ključno, da kmetje redno spremljajo razpise na spletnih straneh Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Evropske komisije. Prav Ocene učinkovitosti trenutnih praks tako je priporočljivo sodelovanje na informativnih dnevih, ki Analiza učinkovitosti trenutnih praks v jih organizira kmetijska svetovalna služba. trajnostnem kmetovanju, zlasti

Predlogi in priporočila za prihodnje akcije Na podlagi analiz in pridobljenih izkušenj projekt predlaga več usmeritevTe podporne politike uporabeinpodsevkov v hmeljiščih, kažekmetom, da subvencije omogočajo za prihodnost: na številne pozitivne učinke. Rezultati izboljšajo svoje kmetijske prakse, povečajo trajnost in kažejo izboljšanje rodovitnosti tal, Širjenje znanja in usposabljanje: ekonomsko učinkovitost ter prispevajo k bolj zeleni in zmanjšanje erozije in izboljšano nadaljevati z izobraževalnimi trajnostni prihodnosti. zadrževanje vode v tleh, kar prispeva k delavnicami in seminarji, ki bodo stabilnejšemu pridelku. Prav tako se je kmetom še naprej zagotavljali potrebno znanje za učinkovito uporabo povečala biodiverziteta, kar ima podsevkov. Poudarek naj bo na dolgoročne pozitivne učinke na praktičnih demonstracijah in deljenju ekosistemske storitve. Kljub tem najboljših praks med kmeti. pozitivnim trendom pa so bili opaženi kot so začetne težave pri Tehnološka prilagoditev: razviti in Pomembnost izzivi, natančnega spremljanja razpisov: Za integraciji podsevkov v obstoječe promovirati kmetijske stroje in opremo,uspešno pridobivanje subvencij je ključno, da kmetje redno ki so prilagojeni za delo s podsevki. To kmetijske cikle in potreba po spremljajo razpise na spletnih straneh Ministrstva za vključuje razvoj strojev, ki omogočajo prilagoditvi kmetijskih strojev. enostavnejše in učinkovitejše setve ter kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Evropske komisije. Prav tako je priporočljivo sodelovanje na informativnih dnevih, ki obdelavo podsevkov.

jih organizira kmetijska svetovalna služba.

Te podporne politike in subvencije omogočajo kmetom, da izboljšajo svoje kmetijske prakse, povečajo trajnost in ekonomsko učinkovitost ter prispevajo k bolj zeleni in Ocene učinkovitosti trenutnih praks trajnostni prihodnosti.

Analiza učinkovitosti trenutnih praks v trajnostnem

kmetovanju,

zlasti

E-KATALOG Zeleni preboj: Izzivi in priložnosti, ki jih nudi setev podsevkov v hmeljarstvu

V okviru projekta je podjetje Agriteh izvedlo dodelave na sejalnicah in orodju za zadelavo podsevkov v tla na različnih tleh. Na fotografiji je direktor Simon Gajšek med predstavitvijo njihovega dela na tem področju.

37

Raziskave in razvoj: spodbujati nadaljnje raziskave za identifikacijo optimalnih vrst podsevkov za različne tipe tal in klimatske razmere. Prav tako raziskati dolgoročne učinke podsevkov na pridelke in ekosistemske storitve.

Politike in subvencije: sodelovati z lokalnimi in nacionalnimi oblastmi za oblikovanje politik, ki bodo podpirale uporabo trajnostnih praks. Prav tako zagotoviti informacije o subvencijah, ki so na voljo za kmete, ki prehajajo na trajnostne metode kmetovanja.

Sodelovanje in partnerstva: ohraniti sodelovanje med kmetijskimi organizacijami, izobraževalnimi ustanovami in vladnimi agencijami, da bi zagotovili celovit pristop k trajnostnemu kmetovanju in izmenjavo znanja.

Te usmeritve so namenjene krepitvi trajnostnih praks v kmetijstvu in zagotavljanju bolj zdravega in produktivnega kmetijskega okolja za prihodnje generacije.

Raziskave in razvoj: Spodbujati nadaljnje raziskave za identifikacijo optimalnih vrst podsevkov za različne tipe tal in klimatske

E-KATALOG Zeleni preboj: Izzivi in priložnosti, ki jih nudi setev podsevkov v hmeljarstvu

Zaključek Povzetek rezultatov projekta Projekt "Vpliv podsevkov na pridelek in kakovost hmelja ter varovanje naravnih virov" je prinesel številne uvide v izboljšanje trajnostnih kmetijskih praks, zlasti v hmeljarstvu. Z uvajanjem podsevkov smo opazili izboljšanje rodovitnosti tal, zmanjšanje potrebe po mineralnih gnojilih in pesticidih ter povečanje biodiverzitete, kar vse skupaj prispeva k večji ekološki stabilnosti in trajnostni produktivnosti. Projekt je tudi pokazal pomen medsebojnega sodelovanja med različnimi deležniki, od raziskovalnih institucij do kmetov, pri prenosu znanja in izkušenj v prakso.

Poziv k nadaljnjemu sodelovanju in vključevanju skupnosti Zaključek tega projekta ne pomeni konca naših prizadevanj za trajnostno kmetijstvo.

Nasprotno, to je priložnost, da gradimo na doseženih uspehih in razširimo obseg našega delovanja. Vabimo vse deležnike, da nadaljujejo s sodelovanjem, raziskovanjem in deljenjem znanja, da skupaj lahko še naprej izboljšujemo prakse trajnostnega kmetijstva.

Pozivamo lokalne skupnosti, da se aktivno vključijo v te prakse, s čimer ne le prispevajo k boljšemu okolju, ampak tudi izboljšajo ekonomsko vzdržnost in kakovost svojega življenja.

Vsi partnerji in sodelujoči so pozvani, da ostanejo angažirani, delijo svoje izkušnje in spodbujajo nove inovacije, saj le skupaj lahko zagotovimo trajnostni razvoj našega kmetijstva in okolja. Skupaj lahko nadaljujemo pot k zeleni prihodnosti, ki bo koristila vsem.

38

E-KATALOG 39

Zeleni preboj: Izzivi in priložnosti, ki jih nudi setev podsevkov v hmeljarstvu

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

KGZ Slovenije GOV E-SVET KGZS Ekološko kmetijstvo

KGZ Maribor

Klikni na oblaček za uporabne povezave.

KGZ Nova Gorica

ZSPM Mladi kmetje in kmetijska politika KGZ Novo Mesto

E-SVET KGZS

KGZS Zavod Ptuj

KGZ Ljubljana

KGZ Celje

E-KATALOG Zeleni preboj: Izzivi in priložnosti, ki jih nudi setev podsevkov v hmeljarstvu

Kontakt vodje projekta za nadaljnje sodelovanje: Dr. Barbara Čeh Raziskovalka na področju prehrane in fiziologije rastlin 03/71 21 612 barbara.ceh@ihps.si Spletna stran: https://www.ihps.si/ns_zaposleni/b arbara-ceh/

Utrinki z dela na projektu

40

E-KATALOG Zeleni preboj: Izzivi in priložnosti, ki jih nudi setev podsevkov v hmeljarstvu

41

E-KATALOG Zeleni preboj: Izzivi in priložnosti, ki jih nudi setev podsevkov v hmeljarstvu

Partnerji in deležniki v projektu Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije (IHPS) (1) IHPS je vodilni raziskovalni inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo v Sloveniji, ki se ukvarja s številnimi raziskovalnimi projekti na področju izboljšanja kmetijskih praks in uvajanja inovacij. S svojim delom prispeva k razvoju trajnostnih tehnologij v kmetijstvu, zlasti v hmeljarstvu.

IHPS sodeluje pri prenosu znanja in tehnologij kmetom, organizira izobraževanja in delavnice ter sodeluje pri nacionalnih in mednarodnih projektih za razvoj kmetijstva. Vodja projekta je bila dr. Barbara Čeh.

Univerza v Ljubljani – Biotehniška fakulteta (2) Biotehniška fakulteta deluje kot akademska in raziskovalna institucija, ki pokriva široko paleto disciplin, povezanih s kmetijstvom, biologijo in naravovarstvom. V kontekstu trajnostnega kmetijstva fakulteta prispeva z raziskavami na področju ekologije, rastlinskih znanosti in upravljanja naravnih virov.

Sodelujejo pri oblikovanju in izvajanju pilotnih projektov, kjer študenti in profesorji delujejo neposredno s kmeti, testirajo nove metode in pristope v praksi. V okviru projekta je fakulteta sodelovala pri razvoju in preizkušanju novih pristopov za izboljšanje trajnostne pridelave hmelja, pri čemer so študentje in profesorji neposredno sodelovali s kmeti v aplikativnih raziskavah na terenu.

Kmetijsko gozdarski zavod Maribor (3) Kmetijsko gozdarski zavod Maribor je ključni akter v podpori kmetijskim dejavnostim v regiji, ki nudi tehnično svetovanje, izobraževanja in podporo pri implementaciji najnovejših kmetijskih praks in tehnologij. Sodeloval je v analizi problemov in razvoju možnih rešitev za vse vključene kmetije ter pri analizi prenosa znanja v prakso.

42

E-KATALOG Zeleni preboj: Izzivi in priložnosti, ki jih nudi setev podsevkov v hmeljarstvu Kmetijsko gozdarski zavod Celje (4) Zavod ima pomembno vlogo pri razvoju kmetijstva in gozdarstva v celjski regiji, nudi strokovno svetovanje in podporo kmetom ter prispeva k izboljšanju produktivnosti in trajnosti kmetijskih praks. K projektu je prispeval s svojo vlogo v analizi in razvoju kmetijskih praks, usmerjenih v izboljšanje pogojev in produktivnosti hmeljarstva v regiji. Aktivno so sodelovali pri usposabljanjih in širjenju rezultatov med kmetijskimi gospodarstvi .

Jeruzalem Ormož SAT d.o.o. (5) Jeruzalem Ormož Sat d.o.o. je kmetijsko podjetje, ki se ukvarja s primarno kmetijsko dejavnostjo. So tretji največji pridelovalec hmelja v Sloveniji. Ker je ena izmed njihovih zavez tudi skrb za okolje, so s svojim zgledom odlični za prenašanje znanja naprej na druge kmetije. Svoja hmeljišča imajo tudi na ožjih VVO, kjer je še zlasti pomembno, da podsevki zadržujejo morebitne presežke hranil – zajamejo jih v svojo biomaso tudi preko zime. Osredotoča se na izboljšanje pridelovalnih tehnik hmelja, s ciljem ohranjanja in izboljševanja pridelka ter kakovosti pridelanega hmelja.

Razvojna agencija Savinja (6) Deluje je v projektu delovala kot koordinator za prenos znanja in razširjanje projektnih rezultatov. Ukvarjala se je z organizacijo izobraževalnih dogodkov in srečanj, pripravo kataloga in medijskih vsebin za promocijo trajnostnega kmetijstva.

Agriteh d.o.o. (7) Podjetje jo sodelovalo pri analizi problemov na kmetijah, kjer bo dobilo podatke, kaj na kmetijah še predstavlja problem v zvezi s sejalnicami za setev podsevkov in orodji za zadelavo različnih podsevkov v tla. Glede na to so izvedli dodatne dodelave na orodjih/priključkih ter kot nadaljevanje tudi prikaze delovanja le-teh v praksi na vključenih pilotnih kmetijah in ostalih zainteresiranih hmeljarjih. Razlike so glede na to, kakšen je podsevek in kakšna so tla – bolj skeletna, fina njivska, peščena, na kar bodo še zlasti osredotočeni.

Kmetija Šporn (8) Kmetija je sodelovala na usposabljanjih za izboljšanje tehnologije pridelave hmelja s ciljem ohranjanja in izboljševanja pridelka ter kakovosti pridelanega hmelja z vključevanjem

43

E-KATALOG 44

Zeleni preboj: Izzivi in priložnosti, ki jih nudi setev podsevkov v hmeljarstvu podsevkov/podorin, sodelovala pri popisu problemov in stanja na kmetiji, analizi problemov in analizi prenosa v prakso. Na kmetijskem gospodarstvu se je izvedel praktični preizkus nove oziroma izboljšane prakse in ali tehnologije z namenom preverjanja njihove ustreznosti.

Kmetija Šlander (9) Kmetija Šlander je mešana kmetija, hmeljarsko-živinorejska. Kmetija prideluje hmelj tudi po smernicah ekološke pridelave, kjer je še zlasti pomembno, da so tla rodovitna, bogata z življenjem in s tem podpirajo vitalnost hmelja. Na njihovi kmetiji smo izvedli tudi poskus s setvijo različnih kombinacij rastlin kot podsevkov in ga ovrednotili.

Kmetija Temnik (10) Kmetija se nahaja v vasi Žiče, 6 km oddaljene od Žičke kartuzije. Nosilka je Katja Temnik, mlada prevzemnica kmetije (2017). Osrednja dejavnost kmetije je pridelava in predelava zelišč. V projektu so v svojo pridelavo vključili hmelj kot zelišče in ga pridelovali po metodi biodinamike.

Vsi omenjeni partnerji so prispevali svoje znanje, izkušnje in infrastrukturo za uspešno izvedbo pilotnega projekta in doseganje njegovih ciljev.

Zemljevid partnerjev in deležnikov

3

5 6 2

4 1

9 8

10 7

E-KATALOG Zeleni preboj: Izzivi in priložnosti, ki jih nudi setev podsevkov v hmeljarstvu

VIRI 1

Spletni vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Kmetijstvo_v_Sloveniji.

2

Poročila o stanju v kmetijstvu. Spletni vir: https://www.kis.si/f/docs/Porocila_o_stanju_v_kmetijstvu/ZP_2023_splosno__priloge_1.pdf.

3

Število kmetijskih gospodarstev in kmetijskih zemljišč v uporabi, SURS

4

Slabe, Anamarija, 2010: Kako smo v Sloveniji izkoristili ekološko kmetijstvo? Spletni vir: Microsoft PowerPoint - slabe.ppt 5

dr. Tamara Korošec, KGZ MB

6

dr. Igor Šantavec, Biotehniška fakulteta UL

7

Spletni vir: https://www.gov.si/teme/hmeljarstvo/

8

Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije

9

dr. Barbara Čeh, IHPS

10

Irena Friškovec, KGZ Celje

11

dr. Boštjan Naglič

12

Mateja Kramer

Slike uporabljene v e-katalogu so nastale v okviru priprave kataloga in med izvajanjem projekta in so arhivsko gradivo partnerjev v projektu.

45