Pomemben izziv za zeleni preboj: Podsevki v hmeljiščih
Kaj pa podsevki sploh so?
Podsevki v hmeljiščih
Podsevki so rastline ene vrste ali mešanice različnih vrst, ki jih posejemo v že rastoči glavni posevek med njegovo rastno dobo. Podsevke v hmeljiščih sejemo v medvrstni prostor sredi rastne dobe hmelja, običajno v začetku julija, po zadnjem obsipanju hmelja. Kot podsevki so primerne rastline, ki imajo hitro začetno rast in kratko rastno dobo, pri tem pa tvorijo veliko organskih snovi, ki so eden pomembnejši parametrov rodovitnosti tal6
Pozitivni vplivi poidsevkov8
Podsevki v hmeljiščih predstavljajo ključno strategijo v trajnostnem kmetijstvu, ki se vse bolj uveljavlja zaradi svojih številnih okoljskih in ekonomskih koristi. Uporaba podsevkov v hmeljarstvu je praksa, ki prispeva k boljši rodovitnosti tal in večji biotski raznovrstnosti in s tem izboljšuje tudi kakovost in količino pridelka hmelja8
cvetoči posevkivir nektarja za čebele in ostale divje opraševalceniso za v hmeljišča
dobro razvit podsevek ščiti tla pred zbijanjem v času obiranja hmelja
izboljšanje zadrževalne sposobnosti tal za vodo in boljša infiltracija
življenjski prostor in paša za divjad jeseni in čez zimo
ohranjanje in povečevanje biotske pestrosti
premrznitev zgornjega sloja tal in lažja obdelava spomladi pri neprezimnih dosevkih
rahljanje tal s koreninskim sistemom
izboljšanje rodovitnosti tal in vzpodbujanje nastanka humusa
dobra pokrivnost tal zmanjša zapleveljenost in ščiti zgornjo „dragoceno“ plast tal pred erozijo z vodo in vetrom metuljnice kot dosevki vežejo zračni dušik in pretvarjajo v rastlinam
dostopni dušik v tleh
prezimni dosevki ščitijo tla in talne organizme tudi preko zime
biološko zatiranje talnih bolezni in prekinitev razvojnih krogov škodljivih organizmov
vezava CO2 iz zraka
uporabni kot biomasa – z zadelavo v tla se veča vsebnost organske snovi v tleh
vezava dušika in drugih hranil v medvrstnem prostoru, jeseni, čez zimo in s tem varovanje pred izpiranjem v podtalnico
spodbujanje koristnih organizmov v tleh (deževniki in drugi talni organizmi)
Zeleni preboj: Izzivi in priložnosti, ki jih nudi setev podsevkov v hmeljarstvu
Rastlinske vrste, primerne za podsevke v hmeljiščih Sudanska trava je bližnji sorodnik sirka in zelo dobro uspeva v vročih poletjih. Poleg tega dobro prenaša tudi pomanjkanje vlage; ob močni suši sicer zastane v rasti, vendar se razvoj rastlin nadaljuje po prvih padavinah. Globina setve naj bi bila 2-3 cm, vendar dobro prenaša tudi poenostavljene načine setve. Primerna je tudi za hmeljišča, kjer je problem verticilijska uvelost hmelja.
Tudi poljščine iz družine križnic so zanimivi kot dosevki v hmeljiščih. Najbolj znana je krmna ogrščica, zlasti njena avtohtona sorta Starška, ki je pri nas eden najpogostejših dosevkov na njivah. Prezimi in jo lahko sejemo od začetka julija in vse do sredine septembra. Zaradi drobnega semena je globina setve med 1 in 2 cm, dobro pa prenaša tudi setev povprek na grobo obdelano njivo. Podobne bela , ki pa za razliko od ogrščice cveti že v letu setve. Ob pomikanju roka setve iz julija proti začetku avgusta se poveča rast nadzemnega dela rastlin in poznejše je ega te ostanejo nizke. Sorodna je rjava
Zanimivi sta tudi oljna redkev in meliorativna redkev, ki zahtevata nekaj globljo setev (2-3 cm). Prva tudi cveti že v letu setve, vendar je pri njej hitro cvetenje pri zgodnji setvi manj izraženo kot pri beli gorjušici. Meliorativna redkev se odlikuje po rasti valjastega korena s premerom okrog 5 cm ali več. V strukturno zdravih tleh lahko globina korena doseže tudi do 30 cm. Koren čez zimo zmrzne in prazni prostori v tleh, ki pri tem nastanejo, so drenaža za hitrejše odtekanje ren na zbitih tleh raste namesto v tla nad površino. Vse križnice so zelo občutljive na zastajanje vode v coni korenin, zato rastline zastajajo v rasti, se redčijo ali celo propadejo. Pogosta setev križnic na isto njivo
Zato naj bi križnice na isto površino sejali na tri do štiri nas znana tudi kot mungo, je sorodnik sončnice in izvira iz Etiopije in Eritreje, kjer jo pridelujejo kot oljnico. V srednji Evropi jo v zadnjih letih uporabljamo kot strniščni dosevek, zlasti na njivah z velikim deležem križnic v kolobarju. Globina setve je 1-2 cm. Dobro uspeva tudi v polsenci. Pri nas cveti, vendar ne semeni. Dobro uspeva tudi v suši. Ker je tujerodna sorta, jo na območjih 'Natura 2000 – ptice' prepovedujejo sejati6
Abesinska gizotija
Oljna redkev
Meliorativna redkev
Zeleni preboj: Izzivi in priložnosti, ki jih nudi setev podsevkov v hmeljarstvu
Kot podsevke v hmeljiščih lahko uporabljamo tudi različna žita, tako jara kot ozimna. Zanimiva so predvsem zaradi tega, ker so eno kaličnice in ni nevarnosti prenosa hmeljeve uvelosti. Sejemo jih na globino 2-4 cm. Dobro prenašajo tudi načine poenostavljene setve. Pri uporabi pšenice moramo paziti, da seme ni okuženo s trdo pšenično snetjo, ki je zelo nevarna bolezen, ki se prenaša s semenom. Okuženo seme smrdi po ribah in je prašnato črno zaradi trosov. Če želimo aktivno rast podsevka čez zimo, je zelo primerna rž in posebne sorte rži za košnjo, ki tvorijo več listne mase in se tudi bolj razraščajo. Če pa želimo, da bi žito, ki smo ga posejali kot podsevek, zagotovo propadlo do naslednje pomladi, pa se odločimo za peščeni oves.
Kot podsevek v hmeljiščih bi lahko uporabljali tudi različne vrste trav. vrste, ki nimajo močne rasti, s katero bi konkurirale hmelju za vodo in hranila, to so predvsem nizke trave, kot sta rdeča in ovčja bilnica, ki pa imata počasno začetno rast. Globina setve je 0,5-1,5 cm. Pri trpežni ljuljki je večja nevarnost konkurenčnosti s hmeljem
Trpežna ljuljka
Učinki podsevkov
Za podsevke lahko uporabljamo različne metuljnice. Njihova dosevek. Kot
Aleksandrijska detelja
Perzijska detelja
Katere podsevke sejati v hmeljišče?
Kliknite za več informacij o tem katere podsevke sejati v hmeljišče.
Zakaj izberemo za podsevek raje mešanice več vrst?
Setev mešanic več vrst rastlin za podsevek je običajno bolj »uspešna«, zlasti če v mešanice vključimo vrste, ki nimajo popolnoma enakih zahtev do talnih in vremenskih razmer ter osvetlitve. V takih mešanicah prevlada vrsta ali vrste, katerim razmere v določenem letu najbolj ustrezajo. Na njivah, ki so bolj heterogene, se lahko celo zgodi, da je vrstna sestava med posameznimi deli njive zelo različna, kljub enakomerni setvi vseh semen v mešanici. Če so v mešanicah rastline z različnim načinom rasti koreninskega sistema, taka mešanica boljše izkorišča razpoložljiva hranila in vodo iz tal. Če v mešanice vključimo rastline z različnim ritmom rasti, potem hitrorastoče vrste ščitijo pred zapleveljenostjo, rastline s počasnim mladostnim razvojem pa se razbohotijo po tem, ko hitrejše vrste že zaključujejo svojo rast in razvoj6
Mešanice
Rastline za podsevke
Globina setve Koreninski sistem
Sudanska trava 2–3 cm
Krmna ogrščica 1–2 cm
Bela gorjušica 1–2 cm
Rjava gorjušica 1–2 cm
Oljna redkev 2–3 cm
Meliorativna redkev 2-3 cm
Abesinska gizotija 1–2 cm
Žita 2 – 4 cm
rž
Peščeni oves
Rdeča bilnica 1–2 cm
Ovčja bilnica
Trpežna ljuljka 1–2 cm
Inkarnatka 1–2 cm
Aleksandrijska detelja 1–2 cm
Perzijska detelja 1–2 cm
Grašice 2–3 cm
Tabela globine setve in koreninskega sistema6
šopast, močno razvit in razvejan vertikalno in horizontalno, globina do 1,5 m in več
vretenast, močno razvite stranske korenine, večina korenin do 40 cm, nekaj do 1 m
vretenast, trikotne oblike, glavnina do 20 cm, glavna korenina do 50 cm
vretenast plitev, tanke korenine, slabo razvejane
vretenast, stranske korenine slabo razvite, glavna korenina do 1,3 m
vretenast, glavna korenina odebeljena v cilindrični koren, dolg do 30 cm, rep korena sega do 1 m ali več
vretenast, globina do 30 cm
šopast, večina korenin do 30 cm, posamezne do 50 cm globine
šopast, bolj razvit in globlji kot pri rži, posamezne korenine do 90 cm globine
šopast, do 30 cm globine , več kot pol mase korenin do 10 cm
šopast, do 20 cm, več kot dve tretjini v prvih 10 cm
Šopast, gostejši, do 50 cm globine, večina do 20 cm globine
Vretenast, stranske korenine enakovredno razvite z glavno, večina v ornici, glavna do največ 70 cm globine
Vretenast, plitev, manj razvejan kot pri inkarnatki, do največ 40 cm globine
Vretenast, do največ 60 cm, glavna in stranske korenine enakomerno razvite
Vretenast, stranske korenine močnejše kot glavna, večina do 30 cm, največ do 60 cm globine
Igor Šantavec predstavi razloge za pridelovanje dosevkov in podsevkov ter njihove značilnosti. Spregovori o pozitivnih učinkih dosevkov v tleh, ki so med drugim razvidni v izboljšanju vodne kapacitete v tleh, zaščiti tal pred vremenskimi vplivi, spodbujanju življenja v tleh s pomočjo koreninske mase ter rahljanju podbrazdja in izboljšanju infiltracije vode. Poleg tega dosevki v tleh zatirajo plevel, izboljšajo biološko aktivnost tal in samočistilne moči kolobarjenja, prispevajo k shranjevanju hranila v rastlinski masi in zmanjšuje izgubo fosfatov.
Našteje tudi različne vrste podsevkov, ki jih je priporočljivo sejati v hmeljiščih in so že podrobneje opisane na predhodnih straneh. Prav tako pa je povzel ključne zahteve podsevkov v hmeljišču, ki se osredotočajo na pokritost tal v medvrstnem prostoru (po spravilu do najmanj 30. 9.), setev, ki naj bo opravljena do 25. 7. in pa izbira čistih setev ali mešanic.
V video vsebini g. Šantavec spregovori o podsevkih, dosevkih in sosevkih in njihovi vlogi, ki se je v zadnjih letih razširila tudi na uporabo, ki ni vezana le na hmeljišča. Osvetli veliko praktičnih zgledov, kar pa obogati z zanimivim slikovnim materialom podsevkov v različnih letnih časih.
ANALIZA PRENOSA V PRAKSO
V okviru projekta smo skupaj s partnerskimi kmetijami izvedli obsežno analizo izvedljivosti prenosa v prakso Vodilni partner je kmetijam, skupaj z ostalimi partnerji, posredoval dragocena znanja o:
koristnosti podsevkov v hmeljiščih,
izboru primernih rastlin in mešanic za setev,
vplivu podsevkov na rodovitnost tal, biodiverziteto in zatiranje plevelov,
tehnologijah setve podsevkov, vključno z izbiro ustreznih sejalnic za različne velikosti semen.
Najbolje se je v toplem in deževnem letu 2024 obnesla sudanska trava, ki je tvorila največ biomase in učinkovito zatrla plevel. Prav tako je njena setev smiselna v primeru težav z verticilijsko uvelostjo hmelja.
Mešanica Gorca in mešanica jara pšenica ter jari ječmen se nista dobro obnesla zaradi slabe kaljivosti in razraščanja plevelov na posejanih površinah
Abesinska gizotija, ki se je v poskusu dobro obnesla, je tvorila veliko biomase. V praksi je potencialno lahko problematična zaradi visoke rasti, ki se ob prehodu s traktorjem prelomi in rastline ne nadaljujejo z rastjo.
Izzivi: Pri prenosu v prakso sta bili izpostavljeni naslednji težavi:
otežena setev nekaterih vrst, ki imajo drobna semena,
visoka nabavna cena semen dosevkov.
Preizkušene mešanice in rezultati
Na partnerskih kmetijah smo posejali različne mešanice, kot so:
sudanska trava,
mešanica z belo gorjušico in meliorativno redkvijo,
mešanica Gorca z vrstami podzemna detelja, rdeča bilnica, trpežna ljuljka in ovčja bilnica,
mešanica z Wintergrun,
mešanica s peščenim ovsom, navadnim ovsom in rdečo bilnico
abesinsko gizotijo (mungo),
mešanica z jaro pšenico in jarim ječmenom.
Na posestvu, kjer imajo probleme z zastajanjem vode na nekaterih površinah in podsevki slabše kalijo ter se slabše razraščajo, se dobro obnese mešanica z meliorativno redkvijo, ki dobro drenira tla. Praktične izkušnje s posestva Jeruzalem Ormož in njihove izkušnje s podsevki so predstavljene v videu
V primeru odsotnosti organskih gnojil, ki bi jih sicer pridobili od živine, predstavljajo podsevki možnost zviševanja organske snovi v tleh, kar pa botruje k zmanjšani potrebi po gnojenju z organskimi gnojili, ki dolgoročno pripomore k zmanjšanju stroškov kmetij.
Žal je bil projekt samo enoleten, tako da smo lahko pridobili rezultate le za leto 2024, ki je bilo bogato s padavinami in izredno toplo; to je ustrezalo sudanski travi in abesinski gizotiji, ki sta toploljubni rastlini. Ostale vrste pa je zaradi obstoječih vremenskih razmer hitro zadušila plevel. Za zanimivo razlago posameznih rastlinskih vrst, ki jih sejemo kot podsevke, vam priporočamo ogled videa na strani 22.
Trajnostno kmetijstvo
Osnovni cilj trajnostnega kmetijstva je zagotoviti potrebe družbe po hrani in tekstilu, ne da bi s tem ogrozili sposobnost zanamcev, da zadovoljijo svoje potrebe v prihodnosti. V zadnjih letih se je povečalo zavedanje o pomembnosti trajnostnih praks, ki so ključne za ohranjanje dolgoročne produktivnosti in biotske raznovrstnosti regije. To je še posebej pomembno v kontekstu globalnih izzivov, kot so podnebne spremembe, izguba biodiverzitete in degradacija tal. S svojim bogatim znanjem in izkušnjami ima hmeljarstvo priložnost postati vzorčni primer uspešne implementacije trajnostnih metod kmetovanja, ki lahko služijo kot model. Setev in zaoravanje podsevkov/podorin v hmeljiščih ima pozitiven vpliv na povečevanje organske snovi v tleh.
Trajnostno kmetijstvo je pristop, ki teži k proizvodnji hrane in drugih kmetijskih izdelkov na način, ki je ekološko vzdržen, ekonomsko učinkovit in družbeno odgovoren. To je sistem kmetijske pridelave, ki uporablja metode, ki so minimalno destruktivne za okolje, ekonomsko izvedljive in družbeno pravične. Glavni cilji vključujejo izboljšanje zdravja tal, zmanjšanje erozije, uporabo obnovljivih virov energije in zmanjšanje odvisnosti od številnih agrokemičnih izdelkov.
Trajnostno kmetijstvo je ključni del razvojne strategije, ki si prizadeva za ohranjanje naravnih virov, spodbujanje biotske raznovrstnosti in izboljšanje kakovosti življenja lokalne skupnosti.
Pomen trajnostnega kmetijstva za okolje
Trajnostno kmetijstvo ima ključno vlogo pri zaščiti naravnih virov in biotske raznovrstnosti. Z uporabo praks, kot so podsevski, dosevki in sosevki, kolobarjenje, uporaba organskih gnojil, ohranjanje vodnih virov in zmanjševanje uporabe pesticidov nam trajnostno kmetijstvo pomaga pri ohranjanju ekosistemov in zagotavlja, da so zemljišča rodovitna in produktivna za prihodnje generacije. Prav tako pomaga zmanjšati toplogredne pline in prispeva k boju proti podnebnim spremembam.
Prednosti trajnostnega kmetijstva
Trajnostno kmetijstvo je ključni način za ravnovesje med pridelavo hrane, varovanjem naravnih virov in podporo družbenim vrednotam. Prinaša številne prednosti, ki pozitivno vplivajo tako na okolje kot na družbo, med drugim:
trajnostno kmetijstvo spodbuja uporabo organskih gnojil in sonaravnih metod za zaščito rastlin pred boleznimi in škodljivci, kar zmanjšuje onesnaževanje tal in vodnih virov.
kmetijski sistemi, ki temeljijo na trajnosti, vključujejo kolobar in raznolikost posevkov, kar podpira pestrost živih bitij.
trajnostne prakse, kot so zmanjševanje obdelave tal in učinkovitejše upravljanje z energijo, pomagajo znižati emisije CO₂ in drugih toplogrednih plinov.
uporaba organskih gnojil izboljšuje strukturo tal in njihovo sposobnost zadrževanja vode ter hranil.
Pomen trajnostnega kmetijstva za okolje
Pomentrajnostnegakmetijstvaza lokalnoskupnost:
Trajnostno kmetijstvo podpira lokalne ekonomije z ustvarjanjem zaposlitev in povečanjem prihodkov kmetov, ki uporabljajo trajnostne prakse. Povečuje dostopnost svežih, zdravih in lokalno pridelanih pridelkov. S spodbujanjem lokalnih tržnic in kratkih dobavnih verig trajnostno kmetijstvo krepi lokalno gospodarstvo in zmanjšuje potrebo po uvozu.
Trajnostno kmetijstvo ima ključno vlogo pri zaščiti naravnih virov in biotske raznovrstnosti. Z uporabo praks, kot so podsevski, dosevki in sosevki, kolobarjenje, uporaba organskih gnojil, ohranjanje vodnih virov in zmanjševanje uporabe pesticidov nam trajnostno kmetijstvo pomaga pri ohranjanju ekosistemov in zagotavlja, da so zemljišča rodovitna in produktivna za prihodnje generacije. Prav tako pomaga zmanjšati toplogredne pline in prispeva k boju proti podnebnim spremembam.
Pomentrajnostnegakmetijstvaza
lokalnoskupnost:
Pomen trajnostnega
Trajnostno
prakse, kot so dosevki, sosevki in podosevki zmanjšujejo erozijo tal, izpiranje hranil in dolgoročno izboljšujejo rodovitnost tal. z naprednimi tehnikami namakanja (npr. kapljično namakanje) se optimizira poraba vode, kar pripomore k njenemu varčevanju / manjši porabi.
kmetje uporabljajo obnovljive vire energije, kot so sončna energija in bioplin, kar zmanjšuje odvisnost od fosilnih goriv.
trajnostno kmetijstvo krepi lokalne skupnosti, saj podpira lokalno pridelavo hrane in skrajša dobavne verige.
trajnostni kmetijski sistemi pogosto vključujejo boljše razmere za živali, s poudarkom na etičnem ravnanju in zmanjševanju stresa6 .
Prednosti trajnostnega kmetijstva
Trajnostno kmetijstvo je ključni način za ravnovesje med pridelavo hrane, varovanjem naravnih virov in podporo družbenim vrednotam. Prinaša številne prednosti, ki pozitivno vplivajo tako na okolje kot na družbo, med drugim:
V Sloveniji se izvajajo različne prakse, ki prispevajo k trajnosti: kolobar, dosevki, podsevki, sosevki, minimalna obdelava tal, uporaba zastirk, insektnih mrež, omejena uporaba fitofarmacevtskih sredstev, skrb za biodiverziteto (cvetoči, medoviti posevki, bivalni prostori za živali/insekte).
Med trajnostnimi sistemi je v Sloveniji največ ekološkega kmetijstva, pojavljajo se še ohranitveno kmetijstvo, permakulturni sistemi, agroforestry sistemi, biodinamika. Najbolj stroga pravila in prakse uporabljajo biodiamični kmetje5
Pomen trajnostnega kmetijstva za ekonomijo:
Trajnostno kmetijstvo lahko dolgoročno zmanjša stroške proizvodnje, saj zmanjšuje potrebo po dragih kemičnih gnojilih in pesticidih ter zmanjšuje stroške zdravljenja erozije in degradacije tal.
Trajnostno kmetijstvo prispeva k večji ekonomski varnosti za kmetijske skupnosti
V Sloveniji se izvajajo različne prakse, ki prispevajo k trajnosti: kolobar, dosevki, podsevki, sosevki, minimalna obdelava tal, uporaba zastirk, insektnih mrež, omejena uporaba fitofarmacevtskih sredstev, skrb za biodiverziteto (cvetoči, medoviti posevki, bivalni prostori za živali/insekte).
Klikni na sliko.
Klikni na sliko.
IZOBRAŽEVANJE IN VIRI
V okviru projekta "Vpliv podsevkov na pridelek in kakovost hmelja ter varovanje naravnih virov" so bila organizirana številna izobraževanja, delavnice in seminarji, ki so bili namenjeni kmetom in drugim deležnikom v kmetijski panogi. Ti dogodki so bili zasnovani tako, da so udeležencem zagotavljaji najnovejša znanja in spretnosti potrebne za učinkovito upravljanje in izboljšanje svojih kmetijskih praks.
Delavnice o uporabi podsevkov: te delavnice so pokrivale teme, kot so izbira primernih vrst podsevkov, njihova setev in obdelava, ter njihov vpliv na pridelke in zdravje tal.
Seminarji o trajnostnem kmetovanju: seminarji so obravnavali širša vprašanja trajnostnega kmetijstva, vključno z upravljanjem vodnih virov, biodiverziteto in prilagajanjem na podnebne spremembe.
delavnice in seminarji, ki so namenjeni kmetom in drugim deležnikom v kmetijski panogi. Ti dogodki so bili zasnovani tako, da so udeležencem zagotavljaji najnovejša znanja in spretnosti potrebne za učinkovito upravljanje in izboljšanje svojih kmetijskih praks.
Delavnice o uporabi podsevkov: Te delavnice so pokrivale teme, kot so izbira primernih vrst podsevkov, njihova setev in obdelava, ter njihov vpliv na pridelke in zdravje tal.
Seminarji o trajnostnem kmetovanju: Seminarji so obravnavali širša vprašanja trajnostnega kmetijstva, vključno z upravljanjem vodnih virov, biodiverziteto in prilagajanjem na podnebne spremembe.
Online tečaji in webinarji
Zaradi povečanja dostopnosti so na voljo tudi spletni tečaji in webinarji, ki omogočajo kmetom, da se izobražujejo o najnovejših kmetijskih inovacijah ne glede na njihovo lokacijo.
Da bi kmetom zagotovili podporo pri njihovih prizadevanjih za trajnostno kmetovanje, je projekt vključeval različne vire, ki so jim na voljo za pomoč pri vsakdanjem delu.
Subvencije in finančna podpora Informacije o dostopnih subvencijah za trajnostne kmetijske projekte so ključne, zato je projekt zagotavljal ažurne informacije o nacionalnih (sofinancirani iz nacionalnega proračuna) in EU skladih (sredstva skupnega proračuna EU), ki so na voljo za kmete, ki se želijo usmeriti v trajnostno kmetovanje.
Zaradi povečanja dostopnosti so na voljo tudi spletni tečaji in webinarji, ki omogočajo kmetom, da se izobražujejo o najnovejših kmetijskih
Da bi kmetom zagotovili podporo pri njihovih prizadevanjih za trajnostno kmetovanje, je različne vire, ki so jim na
V okviru trajnostnega kmetovanja, zlasti v hmeljarstvu, je na voljo več ukrepov in subvencij, ki jih podpirajo tako nacionalne kot evropske politike, v okviru skupne kmetijske politike (SKP). Te politike so namenjene spodbujanju praks, ki izboljšujejo okoljsko učinkovitost in ekonomsko vzdržnost kmetijskih dejavnosti.
Zaradi povečanja dostopnosti so na voljo tudi spletni tečaji in webinarji, ki omogočajo kmetom, da se izobražujejo o najnovejših kmetijskih
Da bi kmetom zagotovili podporo pri njihovih prizadevanjih za trajnostno kmetovanje, je projekt vključeval različne vire, ki so jim na voljo za pomoč pri vsakdanjem delu.
Subvencije in finančna podpora: Informacije o dostopnih subvencijah za trajnostne kmetijske projekte so ključne, zato je projekt zagotavljal ažurne informacije o nacionalnih (sofinancirani iz nacionalnega proračuna) in EU skladih ( sredstva skupnega proračuna EU), ki so na voljo za kmete, ki se želijo usmeriti v trajnostno kmetovanje.
Literatura in publikacije
Na voljo so različne knjige, priročniki in znanstveni članki, ki pokrivajo teme od pravilne uporabe podsevkov do naprednih metod trajnostnega kmetovanja. Posebno pozornost namenjamo tudi publikacijam, ki jih izdaja Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije
Spletne strani
Kmetje lahko dostopajo do več spletnih portalov, ki ponujajo aktualne informacije o kmetijskih praksah, subvencijah in zakonodajnih spremembah. Pomembni viri vključujejo strani kot so Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Evropski kmetijski skladi.
Na fotografiji je g. Puklavec s posestva Jeruzalem Ormož na seminarju o hmeljarstvu v Portorožu med predavanjem o njihovih izkušnjah in praksi glede podsevkov.
Podpore sestavljajo neposredna plačila, sektorske intervencije (podpora za trajnostnost, sheme za podnebje, okolje in dobrobit živali, podpora za mlade kmete in druge) ter intervencije za razvoj podeželja (razvoj digitalizacije, namakalni sistemi, učinkovitejša raba gnojil, nakup mehanizacije, vlaganje v obnovljive viri energije, razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetiji in druge).
Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP): EKSRP podpira projekte, ki izboljšujejo konkurenčnost kmetijstva, zagotavljajo upravljanje naravnih virov in ukrepe za podnebne spremembe ter dosežejo uravnotežen teritorialni razvoj podeželskih gospodarstev in skupnosti vključno s ustvarjanjem in ohranjanjem zaposlitev.
Program razvoja podeželja (PRP) 2014-2020/2021-2027: v okviru PRP se financirajo različni ukrepi, kot so podpora za prestrukturiranje, modernizacijo in povečanje ekološke učinkovitosti kmetijskih obratov. Posebna pozornost je namenjena tudi mladim kmetom in malim kmetijam.
V tem sklopu delujeta tudi dva sklada za razvoj podeželja (Lokalne akcijske skupine) ter ribištva.
Ukrep za okoljsko kmetovanje: ta ukrep spodbuja kmetijske prakse, ki prispevajo k ohranjanju okolja in krajine ter zagotavljajo trajnostno upravljanje naravnih virov. To vključuje tudi uporabo podsevkov za izboljšanje biotske raznovrstnosti in zdravja tal.
Subvencije za ekološko kmetovanje
Namenjene so kmetijam, ki se odločijo za prehod na ekološko kmetovanje, kjer se upošteva strožje okoljske standarde.
Subvencije pomagajo pokriti nižje prihodke in višje stroške, ki so posledica prehoda na ekološke metode.
Nacionalne podpore za namakanje
V Sloveniji so na voljo posebne subvencije za izboljšanje infrastrukture za namakanje, kar je ključnega pomena za stabilnost pridelave v času vse pogostejših sušnih obdobij.
Subvencije za obnovljive vire energije na kmetijah
Subvencije so na voljo za namestitev sončnih panelov in drugih oblik obnovljive energije, ki zmanjšujejo odvisnost kmetij od fosilnih goriv in znižujejo stroške energije.
Podukrep 16.2 Podpora za pilotne projekte in razvoj novih proizvodov, praks, procesov in tehnologij: ta podukrep je posebej zasnovan za spodbujanje inovativnih projektov, kot je "Vpliv podsevkov na pridelek in kakovost hmelja", ki testirajo nove ideje in tehnologije v praksi.
Pomembnostnatančnegaspremljanjarazpisov: za uspešno pridobivanje subvencij je ključno, da kmetje redno spremljajo razpise na spletnih straneh Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Evropske komisije. Prav tako je priporočljivo sodelovanje na informativnih dnevih, ki jih organizira kmetijska svetovalna služba
Te podporne politike in subvencije omogočajo kmetom, da izboljšajo svoje kmetijske prakse, povečajo trajnost in ekonomsko učinkovitost ter prispevajo k bolj zeleni in trajnostni prihodnosti.
Analiza in prihodnje usmeritve
Predlogi in priporočila za prihodnje akcije
Na podlagi analiz in pridobljenih izkušenj projekt predlaga več usmeritev za prihodnost:
Širjenje znanja in usposabljanje: nadaljevati z izobraževalnimi delavnicami in seminarji, ki bodo kmetom še naprej zagotavljali potrebno znanje za učinkovito uporabo podsevkov. Poudarek naj bo na praktičnih demonstracijah in deljenju najboljših praks med kmeti.
Tehnološka prilagoditev: razviti in promovirati kmetijske stroje in opremo, ki so prilagojeni za delo s podsevki. To vključuje razvoj strojev, ki omogočajo enostavnejše in učinkovitejše setve ter obdelavo podsevkov.
Pomembnost natančnega spremljanja razpisov: Za uspešno pridobivanje subvencij je ključno, da kmetje redno spremljajo razpise na spletnih straneh Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Evropske komisije. Prav tako je priporočljivo sodelovanje na informativnih dnevih, ki jih organizira kmetijsk
Ocene učinkovitosti trenutnih praks Analiza učinkovitosti trenutnih praks v trajnostnem kmetovanju, zlasti uporabe podsevkov v hmeljiščih, kaže na številne pozitivne učinke. Rezultati kažejo izboljšanje rodovitnosti tal, zmanjšanje erozije in izboljšano zadrževanje vode v tleh, kar prispeva k stabilnejšemu pridelku. Prav tako se je povečala biodiverziteta, kar ima dolgoročne pozitivne učinke na ekosistemske storitve. Kljub tem pozitivnim trendom pa so bili opaženi izzivi, kot so začetne težave pri integraciji podsevkov v obstoječe kmetijske cikle in potreba po prilagoditvi kmetijskih strojev.
Te podporne politike in subvencije omogočajo kmetom, da izboljšajo svoje kmetijske prakse, povečajo trajnost in ekonomsko učinkovitost ter prispevajo k bolj zeleni in trajnostni prihodnosti.
Pomembnost natančnega spremljanja razpisov: Za uspešno pridobivanje subvencij je ključno, da kmetje redno spremljajo razpise na spletnih straneh Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Evropske komisije. Prav tako je priporočljivo sodelovanje na informativnih dnevih, ki jih organizira kmetijska svetovalna služba
Te podporne politike in subvencije omogočajo kmetom, da izboljšajo svoje kmetijske prakse, povečajo trajnost in ekonomsko učinkovitost ter prispevajo k bolj zeleni in trajnostni prihodnosti.
Ocene učinkovitosti trenutnih praks Analiza učinkovitosti trenutnih praks v trajnostnem kmetovanju, zlasti uporabe podsevkov v hmeljiščih, kaže
V okviru projekta je podjetje Agriteh izvedlo dodelave na sejalnicah in orodju za zadelavo podsevkov v tla na različnih tleh. Na fotografiji je direktor Simon Gajšek med predstavitvijo njihovega dela na tem področju.
Raziskave in razvoj: spodbujati nadaljnje raziskave za identifikacijo optimalnih vrst podsevkov za različne tipe tal in klimatske razmere. Prav tako raziskati dolgoročne učinke podsevkov na pridelke in ekosistemske storitve.
Politike in subvencije: sodelovati z lokalnimi in nacionalnimi oblastmi za oblikovanje politik, ki bodo podpirale uporabo trajnostnih praks. Prav tako zagotoviti informacije o subvencijah, ki so na voljo za kmete, ki prehajajo na trajnostne metode kmetovanja.
Sodelovanje in partnerstva: ohraniti sodelovanje med kmetijskimi organizacijami, izobraževalnimi ustanovami in vladnimi agencijami, da bi zagotovili celovit pristop k trajnostnemu kmetovanju in izmenjavo znanja.
Te usmeritve so namenjene krepitvi trajnostnih praks v kmetijstvu in zagotavljanju bolj zdravega in produktivnega kmetijskega okolja za prihodnje generacije.
Raziskave in razvoj: Spodbujati nadaljnje raziskave za identifikacijo optimalnih vrst podsevkov za različne tipe tal in klimatske razmere. Prav tako raziskati dolgoročne
Zaključek
Povzetek rezultatov projekta
Projekt "Vpliv podsevkov na pridelek in kakovost hmelja ter varovanje naravnih virov" je prinesel številne uvide v izboljšanje trajnostnih kmetijskih praks, zlasti v hmeljarstvu. Z uvajanjem podsevkov smo opazili izboljšanje rodovitnosti tal, zmanjšanje potrebe po mineralnih gnojilih in pesticidih ter povečanje biodiverzitete, kar vse skupaj prispeva k večji ekološki stabilnosti in trajnostni produktivnosti. Projekt je tudi pokazal pomen medsebojnega sodelovanja med različnimi deležniki, od raziskovalnih institucij do kmetov, pri prenosu znanja in izkušenj v prakso.
Poziv k nadaljnjemu sodelovanju in vključevanju skupnosti
Zaključek tega projekta ne pomeni konca naših prizadevanj za trajnostno kmetijstvo. Nasprotno, to je priložnost, da gradimo na doseženih uspehih in razširimo obseg našega delovanja. Vabimo vse deležnike, da nadaljujejo s sodelovanjem, raziskovanjem in deljenjem znanja, da skupaj lahko še naprej izboljšujemo prakse trajnostnega kmetijstva.
Pozivamo lokalne skupnosti, da se aktivno vključijo v te prakse, s čimer ne le prispevajo k boljšemu okolju, ampak tudi izboljšajo ekonomsko vzdržnost in kakovost svojega življenja.
Vsi partnerji in sodelujoči so pozvani, da ostanejo angažirani, delijo svoje izkušnje in spodbujajo nove inovacije, saj le skupaj lahko zagotovimo trajnostni razvoj našega kmetijstva in okolja. Skupaj lahko nadaljujemo pot k zeleni prihodnosti, ki bo koristila vsem.
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
KGZ Maribor
ZSPM Mladi kmetje in kmetijska politika
E-SVET KGZS
KGZ Ljubljana
KGZ Slovenije
E-SVET KGZS Ekološko kmetijstvo
na oblaček za uporabne povezave.
KGZ Nova Gorica
KGZ Celje
KGZ Novo Mesto
Klikni
KGZS Zavod Ptuj
Kontakt vodje projekta za nadaljnje sodelovanje:
Dr. Barbara Čeh
Raziskovalka na področju prehrane in fiziologije rastlin
03/71 21 612
barbara.ceh@ihps.si
Spletna stran: https://www.ihps.si/ns_zaposleni/b
arbara-ceh/
Utrinki z dela na projektu
Partnerji in deležniki v projektu
Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije (IHPS) (1)
IHPS je vodilni raziskovalni inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo v Sloveniji, ki se ukvarja s številnimi raziskovalnimi projekti na področju izboljšanja kmetijskih praks in uvajanja inovacij. S svojim delom prispeva k razvoju trajnostnih tehnologij v kmetijstvu, zlasti v hmeljarstvu. IHPS sodeluje pri prenosu znanja in tehnologij kmetom, organizira izobraževanja in delavnice ter sodeluje pri nacionalnih in mednarodnih projektih za razvoj kmetijstva. Vodja projekta je bila dr. Barbara Čeh.
Univerza v Ljubljani – Biotehniška fakulteta (2)
Biotehniška fakulteta deluje kot akademska in raziskovalna institucija, ki pokriva široko paleto disciplin, povezanih s kmetijstvom, biologijo in naravovarstvom. V kontekstu trajnostnega kmetijstva fakulteta prispeva z raziskavami na področju ekologije, rastlinskih znanosti in upravljanja naravnih virov. Sodelujejo pri oblikovanju in izvajanju pilotnih projektov, kjer študenti in profesorji delujejo neposredno s kmeti, testirajo nove metode in pristope v praksi. V okviru projekta je fakulteta sodelovala pri razvoju in preizkušanju novih pristopov za izboljšanje trajnostne pridelave hmelja, pri čemer so študentje in profesorji neposredno sodelovali s kmeti v aplikativnih raziskavah na terenu.
Kmetijsko gozdarski zavod Maribor (3)
Kmetijsko gozdarski zavod Maribor je ključni akter v podpori kmetijskim dejavnostim v regiji, ki nudi tehnično svetovanje, izobraževanja in podporo pri implementaciji najnovejših kmetijskih praks in tehnologij. Sodeloval je v analizi problemov in razvoju možnih rešitev za vse vključene kmetije ter pri analizi prenosa znanja v prakso.
Kmetijsko gozdarski zavod Celje (4)
Zavod ima pomembno vlogo pri razvoju kmetijstva in gozdarstva v celjski regiji, nudi strokovno svetovanje in podporo kmetom ter prispeva k izboljšanju produktivnosti in trajnosti kmetijskih praks. K projektu je prispeval s svojo vlogo v analizi in razvoju kmetijskih praks, usmerjenih v izboljšanje pogojev in produktivnosti hmeljarstva v regiji. Aktivno so sodelovali pri usposabljanjih in širjenju rezultatov med kmetijskimi gospodarstvi .
Jeruzalem Ormož Sat d.o.o. je kmetijsko podjetje, ki se ukvarja s primarno kmetijsko dejavnostjo. So tretji največji pridelovalec hmelja v Sloveniji. Ker je ena izmed njihovih zavez tudi skrb za okolje, so s svojim zgledom odlični za prenašanje znanja naprej na druge kmetije. Svoja hmeljišča imajo tudi na ožjih VVO, kjer je še zlasti pomembno, da podsevki zadržujejo morebitne presežke hranil – zajamejo jih v svojo biomaso tudi preko zime. Osredotoča se na izboljšanje pridelovalnih tehnik hmelja, s ciljem ohranjanja in izboljševanja pridelka ter kakovosti pridelanega hmelja.
Razvojna agencija Savinja (6)
Deluje je v projektu delovala kot koordinator za prenos znanja in razširjanje projektnih rezultatov. Ukvarjala se je z organizacijo izobraževalnih dogodkov in srečanj, pripravo kataloga in medijskih vsebin za promocijo trajnostnega kmetijstva.
Agriteh d.o.o. (7)
Podjetje jo sodelovalo pri analizi problemov na kmetijah, kjer bo dobilo podatke, kaj na kmetijah še predstavlja problem v zvezi s sejalnicami za setev podsevkov in orodji za zadelavo različnih podsevkov v tla. Glede na to so izvedli dodatne dodelave na orodjih/priključkih ter kot nadaljevanje tudi prikaze delovanja le-teh v praksi na vključenih pilotnih kmetijah in ostalih zainteresiranih hmeljarjih. Razlike so glede na to, kakšen je podsevek in kakšna so tla – bolj skeletna, fina njivska, peščena, na kar bodo še zlasti osredotočeni.
Kmetija Šporn (8)
Kmetija je sodelovala na usposabljanjih za izboljšanje tehnologije pridelave hmelja s ciljem ohranjanja in izboljševanja pridelka ter kakovosti pridelanega hmelja z vključevanjem
Jeruzalem Ormož SAT d.o.o. (5)
podsevkov/podorin, sodelovala pri popisu problemov in stanja na kmetiji, analizi problemov in analizi prenosa v prakso. Na kmetijskem gospodarstvu se je izvedel praktični preizkus nove oziroma izboljšane prakse in ali tehnologije z namenom preverjanja njihove ustreznosti.
Kmetija Šlander (9)
Kmetija Šlander je mešana kmetija, hmeljarsko-živinorejska. Kmetija prideluje hmelj tudi po smernicah ekološke pridelave, kjer je še zlasti pomembno, da so tla rodovitna, bogata z življenjem in s tem podpirajo vitalnost hmelja. Na njihovi kmetiji smo izvedli tudi poskus s setvijo različnih kombinacij rastlin kot podsevkov in ga ovrednotili.
Kmetija Temnik (10)
Kmetija se nahaja v vasi Žiče, 6 km oddaljene od Žičke kartuzije. Nosilka je Katja Temnik, mlada prevzemnica kmetije (2017). Osrednja dejavnost kmetije je pridelava in predelava zelišč. V projektu so v svojo pridelavo vključili hmelj kot zelišče in ga pridelovali po metodi biodinamike.
Vsi omenjeni partnerji so prispevali svoje znanje, izkušnje in infrastrukturo za uspešno izvedbo pilotnega projekta in doseganje njegovih ciljev.
Zemljevid partnerjev in deležnikov
VIRI
1Spletni vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Kmetijstvo_v_Sloveniji.
2Poročila o stanju v kmetijstvu. Spletni vir: https://www.kis.si/f/docs/Porocila_o_stanju_v_kmetijstvu/ZP_2023_splosno__priloge_1.pdf.
3Število kmetijskih gospodarstev in kmetijskih zemljišč v uporabi, SURS
4Slabe, Anamarija, 2010: Kako smo v Sloveniji izkoristili ekološko kmetijstvo? Spletni vir: Microsoft PowerPoint - slabe.ppt
5dr. Tamara Korošec, KGZ MB
6dr. Igor Šantavec, Biotehniška fakulteta UL
7Spletni vir: https://www.gov.si/teme/hmeljarstvo/
8Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije
9dr. Barbara Čeh, IHPS
10Irena Friškovec, KGZ Celje
11dr. Boštjan Naglič
12Mateja Kramer
Slike uporabljene v e-katalogu so nastale v okviru priprave kataloga in med izvajanjem projekta in so arhivsko gradivo partnerjev v projektu.
