74. Katalog Zdravo Lekarna Ljubljana - posebna izdaja

MAJ 2020

(P)OSEBNA ŠTEVILKA

SVETLA STRAN korona krize

Izkoristimo priložnost za lepši jutri.

IZPOSTAVLJENO Uporaba zdravil med izbruhom bolezni COVID 19

POGLED IZ LEKARNE POGLED V PRIHODNOST Strah, negotovost in optimizem Družina v času koronavirusa in po njem Kako preživeti (socialno izolacijo) in postati boljši človek?

Pandemija novega koronavirusa – priložnost za krepitev socialnega zdravja

NOVIČKE

2

Podaljševanje obratovalnih časov Izredne razmere zaradi širjenja okužb z novim koronavirusom se postopoma umirjajo, ukrepi pristojnih institucij se rahljajo. Če bo epidemiološka situacija ugodna, bomo enotam Lekarne Ljubljana podaljšali obratovalni čas, in sicer od 4. maja. Še vedno pa vas prosimo, da pred obiskom posamezne enote preverite obratovalni čas na naši spletni strani www.lekarnaljubljana.si/poslovalnice ali prek Klicnega centra Lekarne Ljubljana na tel. št.: 01 23 06 100.

Dežurna Lekarna pri polikliniki ostaja ves čas izrednih razmer odprta 24 ur dnevno.

V lekarnah spet na voljo zaščitna oprema V enotah Lekarne Ljubljana so spet na voljo zaščitne maske in antiseptiki za razkuževanje rok. V ponudbo uvrščamo le izdelke, ki so kakovostni in imajo vse potrebne certifikate.

Izbirate lahko med trislojnimi maskami in maskami N95/FFP2 ter antiseptiki v obliki gelov ali raztopin. Zaščitna oprema je na voljo tudi v Spletni Lekarni Ljubljana na www.lekarnaljubljana.si.

Ker se je v zadnjem času povpraševanje po teh izdelkih zelo povečalo, se je nabavna cena zaščitne opreme in zaščitnih sredstev povišala, zato je tudi maloprodajna cena višja.

V Lekarni Ljubljana si prizadevamo, da je naša ponudba kakovostna, a tudi cenovno primerljiva glede na razmere na trgu.

Spletna Lekarna Ljubljana v času epidemije zaživela Spletna Lekarna Ljubljana je med epidemijo še bolj zaživela in se izkazala za odlično rešitev v času, ko naj bi ljudje čim manj hodili od doma. Ekipo, ki skrbi za spletna naročila, smo okrepili in tako omogočili pripravo in odpošiljanje zdravil ter drugih izdelkov ves čas izrednih razmer.

Se je pa zaradi izjemno povečanega števila naročil čas dostave kljub temu podaljšal.

Trenutno so razmere spet takšne, da so spletna naročila redno obdelana in je večina izdelkov dostavljena v dveh dneh. Vabljeni, da nas obiščete na www.lekarnaljubljana.si!

Aktivnosti prilagajamo razmeram Čeprav vsi upamo, da se bo življenje kmalu vrnilo v ustaljeni tok in da jesen ne bo prinesla ponovnega poslabšanja razmer, smo se odločili, da Festivala zdravja, ki je postal že tradicionalni dogodek Lekarne Ljubljana, letos ne bomo organizirali. Prav tako do nadaljnjega ne bomo pripravljali predavanj za imetnike Kartice zvestobe.

Naše aktivnosti bomo prilagajali razvoju dogodkov in poskrbeli, da boste stranke tudi v tem času prejele vse potrebne informacije, bile deležne različnih ugodnosti, predvsem pa aktualnih, strokovnih in zanimivih vsebin. Preizkusili bomo tudi nove oblike oziroma kanale komuniciranja.

UVODNIK

Uporaba zdravil med izbruhom bolezni COVID 19

Milan Balaban, mag. farm.

Str. 5

Str. 6

Str. 7

Str. 8

Preprečevanje širjenja bolezni COVID 19

Maja Čuk Felc, mag. farm.

Situacija nas povezuje

Edith Jošar, mag. farm., spec.

Izredne razmere, izredni ljudje

Rok Lokar, dr. med., spec. družinske medicine

Strah, negotovost in optimizem

dr. Aleksander Zadel, spec. klinične psihologije Str. 10

Družina v času koronavirusa in po njem

prof. dr. Matej Tušak, dipl. psih.

Kako preživeti (socialno izolacijo) in

Str. 12 postati boljši človek

izr. prof. dr. Jože Ramovš

Pandemija novega koronavirusa

Str. 14 – priložnost za krepitev socialnega zdravja

Izdajatelj: Lekarna Ljubljana, Komenskega ulica 11, 1000 Ljubljana Fotografije: Lekarna Ljubljana, Domen Grögl, Arne Hodalič, Robert Zabukovec, Shutterstock, iStock, AdobeStock, osebni arhivi avtorjev.

Oblikovna zasnova in prelom: Terminal studio, d.o.o.

Tisk: Walstead Leykam tiskarna d. o. o.

Naklada: 160.000 Vsi članki, fotografije in druge vsebine, objavljene v Zdravo - (p)osebni številki brezplačne revije Lekarne Ljubljana, so avtorsko zaščitene. Za morebitne napake v tisku se opravičujemo.

Več informacij na www.lekarnaljubljana.si in brezplačni telefonski številki 080 71 17.

Maj 2020

direktor Lekarne Ljubljana

Str. 4

Marjan Sedej

Milan Balaban, mag. farm.

Spoštovani uporabniki lekarniških storitev, spoštovani bralci, tokratni Zdravo je poseben, saj so posebne tudi okoliščine, v katerih smo se znašli pred približno dvema mesecema. Z vami želimo deliti pozitivna razmišljanja, ki jih v tem času vsi vsaj malo potrebujemo. Zase, za svoje zdravje in dobro počutje, za svoje bližnje, za našo družbo.

dr.

V tej številki:

3

Tudi sodelavci Lekarne Ljubljana so se soočali s strahovi, stresom in negotovostjo zaradi grožnje nove bolezni. Organizacijo dela v lekarnah je bilo treba čez noč spremeniti, omejiti stike s strankami ter upoštevati ukrepe in navodila pristojnih ustanov.

Sodelavci v lekarnah so se na to odzvali profesionalno in srčno, pripravljeni na nesebično pomoč strankam, ki potrebujejo zdravilo in strokovni nasvet. Na prvem mestu je bila skrb za sočloveka, lastne potrebe in potrebe njihovih družin so bile postavljene na stranski tir. Tako se je spet pokazalo, kako velik socialni kapital so naši sodelavci. Na tem mestu se jim zato želim zahvaliti za trud, požrtvovalnost, odrekanje.

Prihajamo v čas, ko se razmere umirjajo, vendar ne vemo, kaj nas čaka v prihodnje. Scenarijev je veliko. Tako kot naši sogovorniki v tej posebni številki tudi sam ostajam optimist in izkušnjo z novim koronavirusom jemljem kot priložnost za razmislek, za prevetritev svojih navad in razvad, svojih vrednot. Svojega odnosa do narave in družbe, do ranljivih skupin. Prav tako se o tem, ali so na pravi poti, ali sledijo pravim vrednotam, sprašujejo v številnih podjetjih in organizacijah. Z veliko radostjo v srcu ugotavljam, da so vrednote, ki jim pri svojem vsakodnevnem delu tudi sledimo, prave.

Dragi uporabniki naših storitev, tudi vam se zahvaljujem, da pri obisku naših lekarn upoštevate navodila, za vaše odgovorno ravnanje, razumevanje, strpnost in uvidevnost, predvsem do ranljivih skupin. Želim vam, da tudi v tej težki situaciji odkrijete, kaj je tisto, kar vam je v življenju res pomembno, kaj vas ali vaše bližnje resnično osrečuje ter kaj vam prinaša notranji mir. Na tem gradite svoj novi jutri.

V Lekarni Ljubljana vam bomo tudi v prihodnje v podporo in pomoč pri skrbi za vaše zdravje in zdravje vaših bližnjih.

Vse dobro vam želim.

IZPOSTAVLJENO

4

Uporaba zdravil

Milan Balaban

mag. farm., strokovna služba Lekarne Ljubljana

med izbruhom bolezni COVID 19

V času pandemije bolezni COVID 19, ki jo povzroča virus SARS CoV 2 iz družine koronavirusov, se pojavljajo različne informacije o vplivu določenih zdravil na potek bolezni, npr. da zdravila, ki vsebujejo zdravilno učinkovino ibuprofen, in zdravila za zdravljenje povišanega krvnega tlaka iz skupine zaviralcev encima angiotenzin konvertaze (ACE) ter zaviralcev angiotenzina II (ARB), lahko poslabšajo potek bolezni COVID 19.

Zaviralci ACE so najpogosteje uporabljana zdravila za zdravljenje povišanega krvnega tlaka, saj so skoraj vedno prva izbira pri zdravljenju. ARB se uporabljajo redkeje, vendar se kljub temu z njimi zdravi veliko bolnikov.

Zdravilne učinkovine iz skupine zaviralcev ACE prepoznamo po končnici -pril, npr. perinodpril, ramipril itd., zdravilne učinkovine iz skupine ARB pa po končnici -sartan, npr. telmisartan, irbesartan itd. Evropska agencija za zdravila (EMA), Združenje kardiologov Slovenije in Združenje za hipertenzijo ter druge strokovne ustanove so podali mnenje, da pri bolnikih brez okužbe za zdaj ni utemeljenega razloga za opustitev zdravljenja z zaviralci ACE in ARB, pa tudi, naj okuženi bolniki nadaljujejo zdravljenje skladno z veljavnimi priporočili.

Ibuprofen sodi med t. i. nesteroidna protivnetna zdravila (NSPVZ) in se uporablja za lajšanje blagih do zmernih bolečin, kot so bolečine med menstruacijo, glavobol, zobobol, bolečine po kirurških posegih, za lajšanje blagih do zmernih revmatskih bolečin, npr. bolečin v križu in sklepih, za lajšanje mišičnih in sklepnih bolečin, ki jih spremljajo različne poškodbe, ter za zniževanje povišane telesne temperature.

Posamezni strokovnjaki opozarjajo, da ibuprofen in druga nesteroidna protivnetna zdravila, kot so naproksen, diklofenak, ketoprofen itd., lahko poslabšajo potek okužb dihalnega sistema. Njihovo mnenje temelji na študijah, ki so pokazale, da so zapleti

pri okužbah dihal pogostejši pri uporabi NSPVZ kot pri paracetamolu, ki ne sodi mednje.

Na drugi strani EMA in druge zdravstvene inštitucije poudarjajo da trenutno ni objavljenih znanstvenih dokazov, ki bi kazali, da uporaba ibuprofena lahko poslabša potek bolezni COVID 19. Konzilij KO za revmatologijo sporoča tudi, da je NSPVZ treba uporabljati skladno z navodili zdravnika, v najmanjšem učinkovitem odmerku in najkrajši potrebni čas.

Glede na trenutno dostopne informacije in skladno z veljavnimi priporočili ter smernicami se kot prva izbira za zniževanje povišane telesne temperature uporablja paracetamol. Če paracetamola ne smete uporabljati, upoštevajte navodila, ki ste jih predhodno dobili od svojega zdravnika. Posamezniki, ki se kronično zdravijo z ibuprofenom ali drugimi NSPVZ, naj zdravljenja ne prekinjajo brez predhodnega posveta z zdravnikom.

Za lajšanje drugih morebitnih simptomov bolezni COVID 19 svetujemo uporabo ustreznih zdravil. Suh kašelj lahko lajšate z zdravili, ki vsebujejo butamirat, ali z rastlinskimi sirupi, npr. trpotčevim ali slezovim sirupom. Izkašljevanje lahko lajšate z zdravili, ki vsebujejo zdravilno učinkovino acetilcistein, bromheksin ali ambroksol in rastlinske sirupe, npr. na podlagi bršljana ali jegliča. Nahod lahko lajšate s pršili ali kapljicami za nos, ki vsebujejo ksilometazolin ali oksimetazolin.

5

Preprečevanje

širjenja bolezni COVID 19

Ustrezna higiena in pravilna ter dosledna uporaba mask za zaščito dihal sta ključna ukrepa pri preprečevanju širjenja bolezni COVID 19. Pravilna tehnika umivanja močno zmanjša prisotnost virusov in bakterij na površini kože rok. Za pravilno umivanje rok moramo nanesti zadostno količino mila in roke dovolj dolgo umivati, npr.

60 sekund. Pri tem moramo očistiti celotno površino rok, tako sprednjo kot tudi hrbtno stran dlani, prostor med prsti, palec, blazinice prstov in zapestja.

Pomembno je tudi razkuževanje površin, npr. kljuk, gumbov v dvigalu in drugih površin, ki se jih dotika veliko ljudi.

Zgoraj našteti antiseptiki so učinkoviti tudi na površinah, kot razkužilo pa lahko uporabimo tudi 0,1% natrijev hipoklorit (varikino).

Antiseptike uporabljamo, ko nimamo na voljo tekoče vode in mila. Pomembna je izbira ustreznega antiseptika, saj vsi niso enako učinkoviti. Študije kažejo, da sta proti koronavirusom učinkovita etanol (etilni alkohol) in izopropanol (2-propanol) v koncentraciji nad 70 %, kombinacija 1-propanola in 2-propanola v koncentracijah 30 in 45 % ter vodikov peroksid v koncentraciji nad 0,5 %.

Antiseptika ne smemo obrisati, ampak

Prav tako pomemben ukrep pri preprečevanju širjenja okužb so maske.

Respiratorne maske tipa FFP 2 in 3 zaščitijo osebo pred okužbo, medtem ko kirurške maske preprečujejo širjenje okužbe z obolelih ljudi na zdrave. Če vsi ljudje uporabljamo takšne zaščitne maske, se tveganje za prenos okužbe močno zmanjša. Maske moramo nastaviti tako, da prekrivajo nos in usta ter da čim bolj tesnijo ob obrazu.

pustimo, da se posuši na rokah, saj potrebuje vsaj 60 sekund, da uniči virus.

Pomembno je, da nanesemo zadostno količino in da razkužimo celotno površino rok, tako kot pri umivanju.

Ko jih odstranjujemo, moramo paziti, da se dotikamo le trakov in nikakor ne sprednjega dela maske.

Za bolezen COVID 19 so značilni simptomi visoka vročina, kašelj, utrujenost, pomanjkanje sape, glavobol in boleče žrelo. Če zbolite, je pomembno, da ostanete doma in ne širite virusa.

Osebnega zdravnika kontaktirajte po telefonu in upoštevajte njegova navodila, nikakor pa k zdravniku ne hodite osebno.

Ob morebitnem poslabšanju simptomov, npr. pomanjkanje sape, bolečine ali pritisk v prsih, pomodrele ustnice ali novonastala zmedenost, pa ponovno telefonsko kontaktirajte svojega zdravnika oz., če ta ni dosegljiv, najbližjo dežurno službo ali nujno medicinsko pomoč. Čim bolj se izogibajte stikom z družinskimi člani, sploh če so starejši od 65 let ali če imajo kronične nenalezljive bolezni, kot so povišan krvni tlak, srčno popuščanje ali sladkorna bolezen, saj so te skupine ljudi bolj ogrožene, če zbolijo.

Do zdaj znani simptomi bolezni covid 19 in njihova pojavnost v primerjavi s simptomi drugih bolezni COVID 19 SIMPTOMI

DRUGE BOLEZNI

COVID 19

POJAVNOST

GRIPA

PREHLAD

ALERGIJE

VROČINA

POGOSTO

88 %

POGOSTO

REDKO

OBČASNO

SUH KAŠELJ

POGOSTO

68 %

POGOSTO

BLAG

OBČASNO

UTRUJENOST

OBČASNO

38 %

POGOSTO

OBČASNO

OBČASNO

IZKAŠLJEVANJE

OBČASNO

33 %

POMANJKANJE SAPE

OBČASNO

19 %

NE

NE

POGOSTO

BOLEČINE V MIŠICAH IN SKLEPIH

OBČASNO

15 %

POGOSTO

POGOSTO

NE

GLAVOBOL

OBČASNO

14 %

POGOSTO

REDKO

OBČASNO

BOLEČE ŽRELO

OBČASNO

14 %

POGOSTO

POGOSTO

NE

DIAREJA

REDKO

4%

OBČASNO

NE

NE

NAHOD

REDKO

/

OBČASNO

POGOSTO

POGOSTO

NE

/

NE

POGOSTO

POGOSTO

KIHANJE

POGLED IZ LEKARNE

6

mag. farm., vodja Lekarne Idrija

nas povezuje

Maja Čuk Felc

Situacija

Tudi ko bo življenje steklo po normalnih tirih, tega časa nikoli ne bomo pozabili. Verjetno bomo v skrbi, da ostanemo zdravi, ohranili marsikatero ravnanje, ki smo ga v tem času usvojili.

Naše stranke rade prihajajo v našo lekarno. Običajno morajo čakati v majhni oficini lekarne, kar naenkrat pa odlok – v lekarno je treba vstopati posamično, pred vstopom se je treba razkužiti, sam vstop pa je dovoljen samo s prekritim ustnim in nosnim predelom ter rokavicami. Obvestila so kar deževala. Zdaj gre pa zares in vse nas je malo stiskalo pri srcu. Bili smo v negotovosti, kaj bo sledilo.

S sodelavci smo se hitro organizirali in privadili na nove zahteve, pa tudi naše cenjene stranke so takoj začele dosledno spoštovati nova navodila. Vsi smo se počutili bolj varno, ko smo dobili stekla na izdajnih pultih in vso potrebno zaščitno opremo. Kljub izvedenim ukrepom pa je seveda nekaj strahu, nelagodja in stresa zaradi novih okoliščin ostalo.

V začetku epidemije je bil obisk strank res velik, vsakdo si je želel okrepiti svoj imunski odziv, da bo lažje kos nastali

situaciji. Bilo pa je lepo svetovati, saj so ljudje še bolj kot običajno prisluhnili našim nasvetom in nam zaupali. Vse v želji, da ostanejo zdravi sami in njihovi najbližji. Bilo je tudi nekaj nejevolje zaradi pomanjkanja razkužil, mask in omejitve izdaje zdravil. Vedno pa se je našel kdo, ki je opazil naše požrtvovalno delo, nas pohvalil in zaželel, da ostanemo zdravi. Tako smo lažje pozabili na težje trenutke dela. Pokazala se je skrb mlajših za svoje starše, za starejše in nasploh ranljivejšo populacijo. Lahko rečem, da je to čas solidarnosti in pripravljenosti pomagati drugim. Naj to ostane v naših srcih tudi v prihodnje, ko nas virus ne bo več tako strašil.

Naše delo je v teh časih res bolj stresno kot običajno. Nikoli si nisem mislila, da bom morala delati z zaščitno masko, rokavicami in se paziti pred okužbo na vsakem koraku. Sedaj je to postalo del mojega vsakdana in večkrat pridem domov bolj utrujena kot običajno.

Imam veliko srečo, da živim na podeželju, in s tem veliko možnosti za sprostitev.

Doma imam mladostnika, ki sta kar naenkrat ves čas doma. Veliko hodimo na pohode v naravo, se pogovarjamo in ob večerih igramo družabne igre. Tako kot v času, ko sta bila še mlajša in smo ves naš prosti čas preživeli skupaj. Moja mama z veseljem in nestrpnostjo pričakuje moj kratek obisk na varni razdalji. Od vseh pa je najbolj vesel naš kuža, ki ni nič več sam doma. Pa tudi sprehodov je deležen več kot običajno. Kar naenkrat drug drugemu posvečamo več časa.

Lahko zaključim z mislijo, da nas je nastala situacija vse bolj povezala, tako doma kot tudi med sodelavci in nasploh v družbi. Tudi ko bo življenje steklo po normalnih tirih, tega časa nikoli ne bomo pozabili. Verjetno bomo v skrbi, da ostanemo zdravi, ohranili marsikatero ravnanje, ki smo ga v tem času usvojili.

7

Izredne razmere, izredni ljudje

V Lekarno Bavarski dvor, kjer delamo tri farmacevtke in dva farmacevtska tehnika, zahajajo stranke iz soseske, zaposleni v okolici, zveste stranke iz drugih delov Ljubljane, turisti in številne naključne stranke, ki uporabljajo javni prevoz. Naša ekipa je dobro uigrana in običajne izzive obvladuje brez težav.

Kot v vseh lekarnah se je tudi pri nas s pojavom obolenja covid 19 začelo povečano povpraševanje po zaščitnih sredstvih, izdelkih z vplivom na odpornost, analgetikih, termometrih …

Sploh na začetku je bilo tudi veliko strahu in številna vprašanja strank. Za nas je bilo to kar naporno in je zahtevalo veliko energije in časa, saj so bili ljudje zmedeni tudi zaradi nasprotij med uradnimi ukrepi in določenimi odzivi stroke.

Hitro spreminjanje nekaterih sprejetih ukrepov za varovanje zdravja, močno povečano število strank v lekarni in

potrebe in želje. Presenetili so nas celo z zavojem kave ali drugo pozornostjo. Kdo bi lahko rekel, da so to malenkosti, a pomenijo pomembno psihološko spodbudo za opravljanje dela. Predvsem v situaciji, ko ti zmanjkuje moči.

Ob teh dnevih smo, verjamem, da vsi, prihajali domov popolnoma izčrpani in se do naslednjega dne komaj uspeli regenerirati za ponovitev napornega urnika. Naše družne so bile potisnjene ob stran. Naši dragi so nam stali ob strani in prevzeli preostala bremena v gospodinjstvu, da smo se naslednji dan lahko ponovno posvetili strankam.

In kaj smo spoznali v tem času omejitev, negotovosti in sprememb v svojem življenju?

Za zaščito zaposlenih in strank smo, še pred ukrepi Vlade, v lekarnah sami omejili razdaljo do izdajnega pulta in razdaljo med strankami. Po namestitvi zaščitnih stekel na pulte smo si vsi vidno oddahnili, saj v lekarne niso prihajali le zdravi ljudje. S pomočjo raznih plakatov na temo zaščite so stranke hitro osvojile novi režim, še posebej, ker se podobni režimi izvajajo tudi v drugih odprtih poslovalnicah.

Ljudje spoštujejo razdaljo in ukrepe, večinoma so postali strpnejši in se držijo navodil, prihajajo po zdravila za starejše svojce in znance. Sodelavke pravijo, da so se tudi delo in potrebe strank v dežurni službi spremenile in je delo tam postalo prijetnejše. Upam, da se bodo te navade vsaj deloma ohranile tudi v prihodnje.

Trenutno se je v naši lekarni zaradi uvedbe ukrepov Vlade, ki so vezani na javni prevoz, obratovanje lokalov, predstavništev in hotelov, ritem dela umiril in imamo nekoliko več energije za preživljanje prostega časa. Tako sedaj več časa namenim branju, kuhi, ročnim delom, učenju hebrejščine, sprehodom in imam več časa za partnerja. Po najboljših močeh skrbim, da domov ne prinesem virusa, tudi stik s hčerko je omejen, težje pa je z mamo, ki si najbolj želi naših obiskov, saj živi sama 200 km daleč. Vse potrebne materialne stvari ji izmenično dostaviva z bratom, na druženje pa bo treba počakati še nekaj časa.

V tem času smo imeli v lekarni tudi več pozitivnih odzivov strank. Marsikatera se nam je zahvalila, da smo v teh časih enako prijazni in na voljo za njihove

Verjetno smo se vsi naučili bolje organizirati opravila in racionalizirati čas, osebno ali prek medijev smo opazili tako dobre kot tudi manj všečne lastnosti ljudi. Upam, da smo bližje zavedanju, kaj je pomembno, katere vrednote so ključne in na koga se lahko zanesemo. Pa tudi, da vse, kar smo imeli za samoumevno, ni ravno tako.

Mogoče znamo bolj ceniti tudi svojo službo in prijatelje, ki jih zdaj pogrešamo.

mag. farm., spec., vodja Lekarne Bavarski dvor

Zato so nam vsaka komunikacija, vsako sporočilo in odgovori na postavljena vprašanja prinesli dodatno samozavest in neke vrste olajšanje. Negotovost glede pravilne zaščite in morebitnih scenarijev v zvezi z načinom in obsegom dela na začetku je sprožila vrsto vprašanj in dilem.

Kot vedno je komunikacija glavno orožje proti tovrstnim dvomom in negotovosti.

Podpora vodstva z navodili in izraženo skrbjo o zdravju in počutju zaposlenih je povečala tudi kompetence in moralo zaposlenih. Pomen komunikacij smo spoznali že lani avgusta ob hekerskem napadu.

posledično prometa, kar je trajalo približno tri tedne, so močno načeli kondicijo ekipe. Mlada nosečnica je izčrpana ostala na bolniški, proti koncu tega najbolj stresnega obdobja sta omagali še dve sodelavki.

Edith Jošar

Zame so to pravzaprav druge izredne razmere na službeni poti. Pri prvih je šlo za povsem drugačno situacijo.

V osamosvojitveni vojni smo med drugim prevažali zdravila z brodom čez Muro (zaradi zaprtega mostu) pod zaščito Teritorialne obrambe, da bi preskrbeli prebivalstvo. V teh izrednih razmerah pa se soočamo z nevidnim sovražnikom, kar je po svoje težje delo. Nekaj pa je kriznim situacijam po moji oceni skupno.

Potrebujemo poznavanje situacije, poznavanje nasprotnika, prioritete, dobro organiziranost, jasna navodila, povezanost tako linearnih kot vertikalnih struktur v podjetju ter, zelo pomembno – spodbudo le-teh.

Letos smo se vsi soočili z novo izkušnjo, boleznijo, ki je spremenila in postavila naše delo in življenje v nove okvire. Čeprav na začetku leta še ni kazalo, da bo covid 19 globalni problem takih razsežnosti, smo se znašli v izrednih razmerah.

POGLED V PRIHODNOST

8

Strah, negotovost in

Rok Lokar

dr. med., specialist družinske medicine

optimizem

Splošna ambulanta Doktor 24

Človeški možgani so hecna reč. Čeprav temeljnih stvari ne razumemo – na primer tega, kaj sploh je zavest – marsikaj vemo o njihovem delovanju, tako na celični kot molekularni ravni. Z razvojem tehnologije smo uspeli ugotoviti, kateri deli možganov upravljajo določena čustva in misli, vsak dan smo priča novim odkritjem. Z industrijskim napredkom in razvojem tehnologije nas je pričel prežemati določen napuh. Postali smo vsemogočni! Narava? To je nekaj, kar nam služi, podredili smo si jo.

Opozorila narave, da nam pravzaprav ni posebno naklonjena in da z njo ne moremo ravnati, kakor nam ustreza, so pogosta – na primer orkani, potresi, poplave, bolezni – a prezrta in se zanje ne zmenimo posebej. Da, jezimo se, ker nam nekoliko pretresejo ustaljeni vsakdan, vendar se ne usedemo in se ne zamislimo nad dogajanjem.

Hitrost nam tega ne dopušča. Skladno s hitrostjo življenja so se povsem spremenile tudi vrednote. Ženemo se za zaslužkom, ki nam omogoča hitro, a kratkotrajno zadovoljitev potreb in želja. Kapitalizem je ljudi predelal v stroje, ki ustvarjajo dobiček, in hkrati v potrošnike, ki jim z ustvarjanjem bolj ali manj navideznih potreb kroji življenje. Sami stroji so precej nezahtevni za vzdrževanje.

Za razliko od mehanskih strojev se sami zdravimo, za povrh se tudi sami razmnožujemo. Smo poceni. Se kdo sprašuje, zakaj že davno niso prav vseh ljudi v proizvodnih procesih zamenjali roboti?

Globalizacija ni nekaj novega, temveč je svetovni proces, ki se razvija in raste že več stoletij. To, da uživamo v pridelkih in izdelkih z drugega konca sveta, ni nekaj

novega, spreminja se le hitrost, s katero nek izdelek dobimo – letalski transport je pač neprimerljivo hitrejši od ladijskega.

Hitrost. To je ključna točka, ki nam podreja vsakdanjik. Vse se odvija čedalje hitreje – načrtovanje, proizvodnja, ekonomija, transport, uživanje dobrin. Življenje se je tako pospešilo, da moramo gledati samo še naprej, sicer tvegamo, da se zaletimo. Ustaviti se ne moremo, ker se bo tisti za nami zaletel v nas. Smrt ni več naravni sestavni del življenjskega kroga, temveč nek demon, ki ga skušamo izriniti iz svojih življenj. Smrt je tabu, strah pred njo nas drži v krču.

Zapis seveda velja za visoko razvite države, še zdaleč ne za ves svet. Po podatkih WHO letno na svetu skoraj milijon otrok, mlajših od pet let, umre zaradi pljučnice. Seveda ne v razvitem svetu. Malarija letno ugonobi dva milijona ljudi, več kot dodaten milijon še tuberkuloza. Seveda ne v razvitem svetu. Umirajo predvsem mlajši; v nerazvitem svetu je starih ljudi malo.

Razkorak med manjšinskim razvitim svetom in večinskim manj razvitim ter nerazvitim svetom je postajal vse večji.

Pravzaprav ni šlo več za razkorak, zevati so začeli prepadi. Globalni kapitalizem

Zakaj ne bi mogla nastopiti nova renesansa?

Bil bi že skrajni čas.

je privedel do tega, da so bile razlike med posamezniki že znotraj razvitih držav dramatične. Nekako smo vsi vedeli, da je cesar gol, in na to celo bolj ali manj glasno opozarjali, a zaradi hitrosti in inercije se ni spremenilo nič.

Nakar je, kot v prežvečenem hollywoodskem B-filmu katastrofe, svet nenadoma obstal. V trenutku tega pisanja je tako ali drugače imobiliziranih štiri in pol milijarde ljudi. Malo za predstavo – med pandemijo španske gripe leta 1918 je imel svet manj kot dve milijardi prebivalcev, ob pričetku druge svetovne vojne približno 2,3 milijarde. V to, koliko je v resnici smiselna popolna zaustavitev sveta zaradi pandemije COVIDA (in koliko škode bo zares naredila), upoštevaje dejansko zbolevnost, umrljivost in druge parametre, se ne bom spuščal, saj bo to jasno pokazal šele čas.

Dejstvo je, da svet tako rekoč stoji.

Nenadna in dramatična sprememba nas je iztrgala iz hitrosti vsakdana, kot bi padli z drvečega vlaka. Sprva je to pri večini povzročilo strah, ki sčasoma mineva in prepušča oder negotovosti.

Slednja je seveda še kako utemeljena, saj v tem trenutku nihče nima nikakršne predstave o tem, kakšna bo videti

bližnja in srednjeročna prihodnost nas in naših potomcev. Sveta namreč sploh ni bilo težko ustaviti – kdo bi si mislil!

– težko ga bo ponovno zagnati. Smo pred gromozanskim izzivom, katerega reševanje bo težavno, ker so nastale izjemne okoliščine nekaj povsem novega.

Nastopil je čas za optimizem. Zgodovinske izkušnje nas učijo, da se je svet po krizah spreminjal na bolje. Ljudje smo neverjetno trpežna, prilagodljiva in iznajdljiva bitja, okoliščine znamo obrniti sebi v prid. Že se kažejo številni zametki v obliki lepih gest, dejanj dobrote, ne nazadnje tudi prvovrstnega izvirnega humorja, kot mu že dolgo nismo bili priča. Jasno je, da bo svet po pandemiji drugačen. Moj optimizem pravi, da boljši!

Globalizem v ekonomskem smislu je stvar preteklosti, večina ga ne bo pogrešala. Vrednote se spreminjajo in se bodo še spreminjale, ljudje pričenjamo spet uživati v drobnih malenkostih, ki nam popestrijo življenje. Nesebičnost in dobrota sta ponovno postali cenjeni lastnosti. Ugotovili smo, da je bila dosedanja ureditev sveta zgrešena.

Varnost bo ponovno imela prednost pred zaslužkom. Ključne storitve morajo ostati

javne in jih moramo še okrepiti, njihova komercializacija nas ogroža. Znanost ima spet tisto pomembno mesto, ki ga je večino človeške zgodovine že upravičeno zasedala. Ob ugotovitvi, kako lepo je dihati zares svež zrak, ekologija nenadoma ni več samo oguljena beseda.

Težko bo kdor koli utemeljeno dejal, da za podnebne spremembe nismo bili krivi sami. Uživamo v duhovni rasti, človeška kreativnost dobiva nove razsežnosti.

Ponovno odkrivamo pomembnost storitvenih poklicev. Brez kmetijstva in živinoreje ne moremo. Lokalna trgovina in njeni zaposleni so naša povezava s preživetjem. Domača kuhinja je zakon!

Nemogoče si je zamisliti, da gasilec ali reševalec ne bi bila na voljo, če ju potrebujemo. Vsak posameznik, ki dela, je heroj, vsakogar potrebujemo. Ni nam treba v trgovino prav po vsako malenkost posebej in še posebej ne v nedeljo. Prosti čas porabljamo za rekreacijo. Razvoj se bo moral osredotočiti na izdelke in inovacije, ki bodo služile tako posamezniku kot človeštvu.

Soočili se bomo sami s sabo in prevetrili tiste prave, temeljne človeške vrednote.

Zakaj ne bi mogla nastopiti nova renesansa? Bil bi že skrajni čas.

POGLED V PRIHODNOST

10

Družina

v času koronavirusa in po njem

Competo d.o.o.

specialist klinične psihologije

dr.

Aleksander Zadel

Zadnji mesec in nekaj dni. Kako ste preživeli ta čas? Če bi vas prosil, da na to vprašanje odgovorite pred enim letom, bi vaši odgovori segali od novic o preživljanju velikonočnih praznikov, nekateri bi pripovedovali o lepoti pomladnih sprehodov, piknikih, drugi bi povezovali pomladno prebujanje z delom na sebi, z načrtovanjem bližnje in daljne prihodnosti.

Kaj pa danes? Kako ste preživeli zadnji mesec in nekaj dni? Po čem si boste zapomnili ta čas? Če ste med tistimi, ki aktivno spremljajo dnevne novice in ne zamudite nobenih poročil, potem si kar mislim, v katero smer bi šel vaš odgovor. Če ste med tistimi, ki razmišljajo o bližnjih, o delu, o prijateljih, in večino časa porabite za dejavnosti, ki jih lahko opravljate v teh časih, boste imeli dovolj spominov, ki se bodo nanašali na vas, na vaše delo in dobre občutke, povezane z njim, ne pa takih, ki se bodo nanašali na zahtevne okoliščine in z njimi povezane neprijetne občutke.

Ljudje lahko razmišljamo pozitivno, kar pomeni, da v prihodnosti vidimo izzive in razmišljamo o načinih, kako bi jih rešili. Lahko pa razmišljamo negativno in v prihodnosti vidimo predvsem težave ter z njimi povezane neprijetnosti in katastrofe. V prvem primeru gradimo samozavest in pozitiven občutek lastne vrednosti. V drugem iščemo krivce za svojo nesrečo, se izogibamo odgovornosti in jo zvračamo na vse, ki se jih ne bojimo in nas ne ogrožajo.

Kako nam pozitivna miselnost pomaga upravljati družinsko življenje med samoizolacijo? Ko so minili prvi nekoliko bolj romantični dnevi, ko smo se predvsem bali novic o razširjenosti epidemije, vse druge obstranske stvari pa so bile bolj ali manj prijetne – delo od doma, več časa z bližnjimi, osebna razporeditev časa ... – smo se soočili z realnostjo, ki je nismo navajeni. Izzivi, ki naj bi trajali kakšnih 14 dni, morda malce podaljšani, so se spremenili v

novo realnost. Vse bolj kaže, da bodo otroci večino obveznosti v drugi polovici šolskega leta opravili od doma. Zaključek bo morda v šoli, toda na to se ni zanesti.

Kaj lahko naredimo, da bomo vsi skupaj preživeli tako, da bomo družino in družinske vezi okrepili.

Določite si kakovosten čas zase in za otroke. Kakor koli obrnemo, je treba najti način, da smo nekaj ur na dan popolnoma posvečeni svojemu delu. Razumem, da nekateri živite v enostarševskih družinah, drugi imate delovne obveznosti razporejene tako, da si ne morete pomagati med seboj. Še posebej je zahtevno skrbeti za predšolske otroke, ki delovnih navad še nimajo toliko razvitih, da bi lahko nekaj časa skupaj delali vsak svoje delo. V teh časih je treba začeti z drugega konca kot običajno.

Običajno si razporedimo delo in čas, ki ostane, je na razpolago za zabavo in regeneracijo. Zdaj je treba najprej določiti čas za skupno druženje, za počitek, regeneracijo in zabavo. Vsak v družini naj ve, kdaj ima lahko čas samo zase in kdaj se pričakuje, da smo na razpolago drug drugemu. Ne pozabite, da je treba otroke narediti samostojne. Pomagajte jim, da bodo samostojno opravili vse stvari, ki so primerne njihovi starosti. Sedaj je idealen čas, da se osamosvojijo skladno s svojimi leti. Bodite ob njih, ustvarjajte prostor, v katerem se bodo počutili varno in krepili svoj občutek odgovornosti.

Ne delajte namesto njih, tudi če bi tako privarčevali nekaj časa. Čas, ki ga bodo potrebovali za samostojno delo, bo seveda daljši, kot če obveznost opravite sami. Toda dolgoročno boste pridobili vsi. Vi čas, otrok samostojnost. Ne bodite

Ljubljenim ljudem delimo ljubezen in pozornost predvsem takrat, ko jo potrebujejo, ne ko si jo zaslužijo! človek, ki otroku narekuje rešitve. Ne delajte iz svojega otroka zapisnikarja.

Naj dela naloge sam. Vaša naloga je, da ustvarjate prostor za to, da se otrok lahko osredotoči in dela nalogo. Nalogo pa naj naredi on.

Velik izziv v času, ki ga živimo, je samoizolacija. Če se odrasli s tem nekoliko lažje soočimo, pa otroci za kakovostno odraščanje potrebujejo vrstnike. Število stikov, ki jih otrok potrebuje za zdrav razvoj, je nekaj desetkrat večje od števila stikov, ki jih potrebuje odrasel človek, ki že ima dobro razvito identiteto in občutek o svojem mestu v družbi. Otrok potrebuje preštevilne interakcije z vrstniki, da razvije pravi odnos do sebe in družbe. Na tem področju otroci v tem času najbolj trpijo. Mi, ki smo običajno storilnostno naravnani, najprej pomislimo na izzive, povezane s šolo. Sam sem prepričan, da so veliko pomembnejši izzivi, povezani s socializacijo in odraščanjem. Zato je zelo pomembno, da znamo otroka usmerjati k socialnim stikom na način, ki je primeren za samoizolacijo. Seveda bo videti, da otroka porivamo natanko tja, od koder smo ga pred pandemijo vlekli.

Na socialna omrežja. Pomembno se je pogovoriti z otrokom in mu razložiti, zakaj je treba ohranjati vsaj minimalne stike z vrstniki in prijatelji in kako pomembno je to zdaj, ko so socialni stiki omejeni, početi drugače.

V času samoizolacije bo prišlo do pogostejših stikov, interakcij v posamezni družini. Vsi odnosi in vse izkušnje ne bodo prijetni. Kako se soočiti z napetostmi, konflikti, nestrpnostjo?

Pomembno se je zavedati, da nobenemu

ni lahko. Pozornost in ljubezen je lahko deliti takrat, ko si jo nekdo zasluži.

Toda ljubljenim ljudem delimo ljubezen in pozornost predvsem takrat, ko jo potrebujejo, ne ko si jo zaslužijo! V običajnem svetu smo drug z drugim vsi sladki takrat, ko nam je lepo, ko se počutimo dobro in ko ocenjujemo, da si bližnji našo ljubezen in pozornost zaslužijo. To je večinoma takrat, ko so za nas naredili kaj dobrega, in takrat, ko jim je hudo ali so bolni. Globina ljubezni se pokaže šele, ko se bližnji ne obnaša v skladu z našimi pričakovanji, mi pa vemo, da potrebuje našo bližino, pozornost in ljubezen. Sam sem najbolj potreboval ljubezen takrat, ko sem si jo najmanj zaslužil. Če bomo znali to preprosto pravilo ljubezni vnesti v svoja življenja, bomo iz te preizkušnje izšli močnejši in bolj povezani. Razmišljajmo o tem, kaj lahko naredimo, da nam bo prijetneje, da bomo zmogli te dni preživeti povezani.

Ne spremljajte dnevnih novic o tem, katero masko smo preplačali in za koliko.

Obdajte se s pozitivno miselnostjo.

Bodite kreativni pri presenečanju sebe in svojih bližnjih. Dovolite sebi in drugim tudi v teh časih občutiti veselje, navihanost in radoživost.

POGLED V PRIHODNOST

12

Kako preživeti (socialno izolacijo)

dipl. psih.

prof. dr.

Matej Tušak

in postati boljši človek?

Predstojnik Katedre za humanistične in družboslovne vede v športu in vodja Laboratorija za psihologijo šport na Fakulteti za šport Univerze v Ljubljani

Ljudje smo socialna bitja. Ne znamo živeti sami, radi se družimo.

Vsak trenutek, ki si ga je smiselno zapomniti, praznujemo s petjem, hrano in druženjem, neredko tudi s plesom. In naj je še tako težko, življenje vedno najde pot. Da pa bi bila pot v lepši jutri čim lažja in da bi do cilja prišli čim hitreje in s čim manj negativnimi posledicami, je smiselno v naslednjih dneh nekoliko drugače organizirati svoje življenje. Poiskati moramo pot do svojih korenin in spet najti stik z naravo, ki smo ga v letih iskanja materialnih in drugih izzivov skorajda izgubili.

zato je ključnega pomena, da poskrbimo Za premagovanje stisk kot posledice izolacije je smiselno slediti nekaterim za disciplino. Najbolje je, da kar napišemo smernicam vedenja. urnik, ki velja za vse člane družine.

Navajam primer urnika: Г Izdelajte si urnik aktivnosti, ki naj čim bolj ustreza nekdanjemu urniku. Če | Vstajanje ob sedmih, urejanje za šolo in želimo vzdrževati običajno samopodobo, službo, kavica in lahek zajtrk. se morajo naše aktivnosti čim manj | Začetek dela za šolo in službo ob 8.00. razlikovati od nekdanjih. | Odmor za skupni zajtrk ob 10.30. Г Ohranite ali obnovite svoje rituale, | Nadaljevanje dela za šolo in službo. ki so vam dajali občutek varnosti in 11.00–15.00. smisla v življenju. Npr. zgodnje vstajanje | Kosilo ob 15.00. kot nekoč, britje in oblačenje kot nekoč, | Popoldansko delo za službo in šolo do začetek dela (sicer doma) ob osmih zjutraj, 17.00. kava v predvidenem odmoru, kot ste jo imeli nekoč, morda klepet prek spleta s | Odhod ven – organizirana telesna aktivnost (vsaj uro do uro in pol). sodelavci, s katerimi ste nekoč klepetali |

Čas za družinske zabavne aktivnosti na kavi ipd. Rituali obarvajo naše življenje 19.00–20.00 in nam dajejo občutek individualnosti, to pa je ravno tista stvar, ki jo je socialna | Večerja ob 20.00. | Prosti čas in pogovori ter čas zase. izolacija najbolj prizadela.

Tak urnik bo deloval kot pomoč pri Г Poskrbite za red in disciplino. Delo od doseganju ciljev in bo tako imenovana doma je običajno predvideno zgolj za zelo »push-motivacija«, ki nas prisili, da se samomotivirane ljudi, za take, ki se znajo trudimo in tako lažje pridobimo ustrezno samostojno in disciplinirano pripraviti energijo za sledenje zastavljenim ciljem. do dela. Večina ljudi seveda ni takih. Če si ne navijejo budilke ob sedmih, bodo Г Odhod na zrak za zmanjšanje vstali ob osmih, devetih ali celo preležali napetosti. Celodnevno preživljanje časa ves dopoldan. Če ne bodo imeli skupnega v izolaciji ustvarja številne napetosti, ki službenega video sestanka prek spletne jih je treba postopno in vsakodnevno kamere npr. v ponedeljek ob pol devetih sproščati. Treba si je dnevno organizirati zjutraj, bodo morda ves dan oblečeni v aktivnosti, ki na sprejemljiv in družbeno pižamo, neobriti, neurejeni, nepripravljeni dovoljen način omogočajo sproščanje na delo, neosredotočeni in brez posebnih nakopičenih napetosti. Take aktivnosti ciljev. Večina ljudi potrebuje nadzor, uro, je treba dodati na svoj dnevni urnik. nadrejenega ali vsaj klic nekoga. Posledica Npr. lahko si poiščete boksarsko vrečo take situacije seveda ne bo zgolj precej in 15–20 minut udarjate vanjo. Za večjo manjša produktivnost, ampak tudi precej učinkovitost lahko na vrečo nalepite nižje zadovoljstvo zaposlenih. Zato da se tiste, na katere ste jezni. Sami se boste počutimo koristne, uspešne, učinkovite, učinkovito sprostili, tisti, ki vam gredo delovne in samozavestne, je treba znati na živce, pa jih bodo skladno z vašo ustvarjati. V običajnem službenem ritmu jezo »dobili po glavi«. Takšna dovoljena in z rituali se vsak dan dokazujemo pred katarza je zelo podobna tistemu, kar drugimi, dobivamo njihovo potrditev, so nekoč počeli pripadniki prijaznega pohvalo, včasih tudi grajo, a v vsakem ljudstva Arapešev iz Nove Gvineje, ko so primeru neko povratno informacijo, ki bili na koga jezni. Niso poznali telesne je v razmerah socialne izolacije skoraj agresivnosti, pač pa zgolj verbalno. Jezo ni ali pa je nestalna in prešibka. Tako se so seveda občutili kot vsak običajen mnogi počutijo nekoristne, izgubljajo človek, saj je jeza ena izmed šestih občutek lastne vrednosti, samozavest primarnih čustev. Ni dobro, če jo preveč se niža in posledično si taki ljudje ne tlačimo, a hkrati jo je treba sprostiti na postavljajo več visokih in izzivalnih dovoljen način. Arapeši so imeli za to ciljev. Življenje lahko nenadoma postane pripravljene palice in votlo drevo, po neznosno, nesmiselno in prazno. Prav katerem so tepli in hkrati vpili tako dolgo,

13

poudarjajo, da je človeštvo izgubilo stik Г Omejite čas gledanja TV in čas da so se pomirili. Potem so lahko živeli preživljanja na spletu, saj je v tem naprej prijazno in v sožitju. Nekoč smo z naravo, postalo vse bolj pohlepno in trenutku bistveno primernejše čas pri nas hodili cepit drva, kadar smo bili začelo precej neodgovorno izkoriščati preživeti v naravi in aktivno, da bi čim jezni. Odkar se grejemo na plin, kurilno osnovne dobrine, ki nam jih podarja prej doživeli vrnitev v normalno življenje olje ali elektriko, tudi tovrstne aktivnosti narava. Zaradi svojega neodgovornega v dobri psihofizični kondiciji. Uporaba ni več veliko. početja smo začeli negativno vplivati na spleta naj bo namenjena predvsem vremenske pojave, ki so začeli ogrožati Г Vzemite si čas za vsaj uro do uro in učenju in komuniciranju s tistimi, ki jih življenje, kakršnega poznamo. Ogrozili pol gibanja na dan. Kratka analiza je ne moremo videti zaradi izolacije. Vidni smo vire kisika, vode ipd. Prav zanimivo pokazala, da ljudje naredimo od 4000 stik s prijatelji je pomemben, zato ga do 6000 korakov dnevno samo ob je, kako smo v teh tednih izolacije vzdržujmo in ostajajmo socialna bitja. najrazličnejših aktivnostih v službi ali postajali vedno bolj nestrpni in sovražni, šoli, dodatno pa še precej več energije tako zelo, da večina ni niti opazila, kako je Г Obdajte se s pozitivnimi ljudmi in vzdržujte pozitivno razpoloženje. porabimo za športno-rekreativne narava vzcvetela v vseh rožnatih barvah, Prav pozitivno razpoloženje je ključno dejavnosti. Ker je danes večina doma v kako so se drevesa prebudila in nam za ustvarjanje motivacije za spremembe, izolaciji, je gibanje bistveno zmanjšano. ponudila lepoto, na katero kar pozabimo za povečanje zadovoljstva ljudi in za Naredimo tudi do 6000 korakov manj kot in ki se je največkrat zavemo šele, ko proti ustvarjanje upanja v lepšo prihodnost. običajno. Zato je nujno, da smo vsak dan koncu življenja obležimo na postelji in Narava, zelena barva, ki psihološko telesno aktivni. Nujno za preprečevanje neznansko pogrešamo samo npr. pogled najbolj pomirja med vsemi barvami, in dviga telesne teže, nujno za vzdrževanje na gore, barvast jesenski gozd ali petje aerobne pripravljenosti in nujno zaradi ptic na gregorjevo. Čas po pandemiji je pozitivnega vpliva gibanja na razpoloženje idealen, da prevetri naš pogled na naravo, in zadovoljstvo. Z gibanjem zagotavljamo na odgovornost človeka do narave in na tudi sproščanje napetosti, zaradi gibanja smisel življenja. Najbolj znan raziskovalec se ljudje počutijo bolje, bolj zdravo in se smisla življenja in utemeljitelj logoterapije bolj cenijo. Naše raziskave potrjujejo, Viktor Frankl je svoje najpomembnejše da gibanje izboljša samopodobo, knjige spisal na osnovi doživetij v dvig telesne teže pa jo poslabša. Za koncentracijskem taborišču, ko je v silnih konkretno vzdrževanje običajne telesne trenutkih groze znal poiskati smisel pripravljenosti oz. za odstranjevanje življenja in se veseliti vsake podarjene negativnih gibalnih posledic izolacije bi ure, minute ali sekunde. V tem času sem morali hoditi vsaj uro na dan. V tem času se večkrat vprašal, kako smo lahko postali povprečno naredimo cca 7000 korakov tako neobčutljivi za cvetje, zelenje in vonje, ali prehodimo šest kilometrov. Če smo ki nam jih podarja narava. Ukvarjamo sposobni med hojo občasno tudi teči, je se s prepovedmi gibanja po Sloveniji, a učinek še boljši. Če uspete z družinskim hkrati ne znamo našteti dreves, ki cvetijo članom na takem vsakodnevnem v neposredni okolici našega doma, pa sprehodu občasno še tekmovati v kratkih čeprav jeseni bogato obrodijo s sadeži, 20-sekundnih šprintih, bo trening še ki mnogim polepšajo življenje. 27. aprila učinkovitejši, podoben intervalnemu sta moja pokojna starša praznovala treningu, ki pomaga krepiti tudi našo obletnico poroke. S sestrami smo vsako vonj prebujanja narave so kot naročeni za imunsko sposobnost, vi pa si boste leto na praznično jutro zgodaj vstali in iz ustvarjanje novih začetkov z željo po lepši zagotovili še tekmovalno izkušnjo v sosednjega gozda, edinega naokrog, kjer Zemlji v 21. stoletju. smislu »zmagam ali izgubim«, s katero so rastli spomladanski mavrahi, prinesli se sicer vsakodnevno srečujemo in je Г Zadnji predlog za preživljanje izolacije sveže gobe in jima pripravili zajtrk. Bolj nujna za izgradnjo samopodobe. Daleč je iskanje humorja. Življenje je lahko kot sta bila vesela svežega naravnega najbolje seveda je, če tečemo v naravi. bistveno lepše, če se na težave odzovemo zajtrka, bolj smo bili srečni tudi mi. V vazi Namesto teka lahko izberemo tudi s humorjem, s podporo in ne sovražno. je bil šopek sveže natrganih bujno zelenih kolesarjenje ali kakšno drugo aktivnost. Življenje v Sloveniji, ki jo lepo imenujemo lipovih listov in zdelo se je, kot da imamo Pomembno je le, da tekmujemo s samim zelena dežela in katere nacionalne zajtrk v naravi. sabo, da se učimo doseči rob neugodja, barve, ki jih nosijo tudi naši športniki na rob bolečine in da skušamo presegati Г Organizirajte si sprostitvene dejavnajvečjih tekmovanjih, vključujejo modro nosti, poskušajte jih izvajati skupaj svoje včerajšnje dosežke. Vse to nujno kot nebo, belo kot sneg in zeleno kot z družinskimi člani. Vsak dan poiščipotrebujemo za občutek, da smo dobri, pomladna narava, bi moralo po novem mo drugo sprostitveno aktivnost, vsak da smo uspešni in da napredujemo. Taki koronavirusu postati lepše, prijaznejše dan za enega člana družine, in pokažimo, občutki pomagajo pri ustvarjanju smisla do pomoči potrebnih in bolj zdravo za da znamo lastne želje podrediti vsakič v življenju in pri zagotavljanju občutka, bolne in nemočne. V krizi smo ljudje bolj drugemu. Skupno sožitje od nas zahteva, da smo na pravi poti. Posebej športne pripravljeni sprejeti spremembe. Zdajšnjo da se znamo prilagajati, da znamo egoaktivnosti, ki jih opravljamo v naravi, krizo je treba razumeti kot klic po centrično vedenje zamenjati za altruizem so zelo pomembne. Pomagajo nam spremembah. Smo dovolj bogata dežela, in da razumemo, da je sreča v skupnem razumeti mnoge stranpoti, na katere da mora ohranitev življenj in ohranitev preživljanju časa z ljudmi, ki jih imamo je človeštvo zašlo v zadnjih desetletjih. kakovosti življenja postati naša najvišja radi. To pa seveda tudi pomeni, da se moKrizo, v kateri smo se znašli, je treba znati vrednota. Verjamem, da smo kot družba razumeti tudi kot klic po spremembah. ramo naučiti lepše komunicirati, najprej v sposobni izbrati prave prioritete na poti Že leta najrazličnejši strokovnjaki družini, potem pa tudi širše v družbi. do lepše dobe – dobe po koronavirusu.

Moramo se naučiti lepše komunicirati, najprej v družini, potem pa tudi širše v družbi.

POGLED V PRIHODNOST

14

izr. prof. dr.

Jože Ramovš

Pandemija novega koronavirusa – priložnost za krepitev socialnega zdravja

Inštitut Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje

Veriga zdrži toliko kot njen najšibkejši člen – to dejstvo iz sveta nežive tehnike radi uporabimo tudi za človeško skupnost, za družino in druge skupine.

Da to drži, potrjuje tudi sedanja pandemija novega koronavirusa, ko obolevajo in umirajo predvsem ranljivejši starejši ljudje in kronični bolniki, ko se je tok sodelovanja v družbi upočasnil na večmetrsko valovno dolžino in so stiki med ljudmi postali odvisni od tehničnih posrednikov. Ker pa je človek neizmerno kompleksnejši od verige, velja tudi obratno dejstvo: medčloveško sožitje v družini, narodu in vsaki skupnosti se razvija s hitrostjo najboljših članov. V sedanji krizi se potrjuje tudi to. Take situacije še nismo doživeli ne kot posamezniki ne kot človeštvo. Ob izbruhu nove bolezni ni bilo ne znanj ne izkušenj, kako se varovati pred okužbo in kako zdraviti obolele. Že prve tedne, ko se je z njo srečala Kitajska, so sposobni ljudje iz zdravstva, farmacije, sociale, politike, uprave, informiranja in drugih področij odkrivali, kako ravnati; voz celotne skupnosti so potegnili iz blata, tako da pri njih po nekaj mesecih razmah epidemije pojema.

Pametno je torej jemati resno obe spoznanji: o najšibkejšem členu, ki potrebuje pomoč, da se naše sožitje

ne pretrga, in o veselju nad močnimi, da naš razvoj najde smiselno razvojno pot. To nista neodvisna svetova, ampak neločljiva celota. V potrošniški družbi, kjer je bilo vse usmerjeno v lastno korist, in v času splošne blaginje kaj hitro prevlada stališče: Poskrbi zase in za svoj razvoj! Za šibke naj poskrbi sociala. V nekaj tednih nove bolezni, ki je zajela ves svet, pa se na površje prebijajo spoznanja o tem, kako nesamoumevna je družbena blaginja, kako krhko je človekovo življenje in kako smo vsi ljudje radikalno soodvisni – to so sicer predvsem spoznanja ljudi v dolgotrajni oskrbi.

Bolne in onemogle seveda tudi sedanja pandemija najbolj ogroža. Varovanci domov za starejše ostajajo izolirani, brez obiskov. Tri četrtine starostno opešanih pa tako in tako živi doma: z mlajšimi družinskimi člani, kot starajoči se zakonci v dvoje, mnogi povsem sami – tudi vse te in njihove mlajše sorodnike telesna izolacija potiska v osamljenost, strah in druge duševne stiske. Po drugi strani pa zdravstveni, oskrbovalni in preostali strokovnjaki garajo prek svojih moči, da rešujejo bolne, preprečujejo okužbo zdravih in blažijo osamljenost.

In po svoje tudi zdravi družinski člani in prostovoljci – tudi pri njih doživljamo tolikšno zavzetost in iznajdljivost pri

lajšanju stisk in težav drugim, česar prej v vsakdanji potrošniški rutini ne bi niti slutili.

Potrjuje se spoznanje o neločljivi povezanosti človeške moči in šibkosti.

Bolan ali onemogel človek preživi in se razvija le, če mu zdrav in močan pomaga.

Zdrav in močan človek pa razvija svojo solidarnost, empatijo in vživljanje v drugega samo, če redno in na ustrezen način – v praksi – pomaga šibkejšim. Človekova zmožnost, da se lahko vživi v drugega in sodoživlja z njim – to je empatija ali solidarnost. In to ni kar nekaj!

Ni zgolj ena izmed mnogih človeških zmožnosti, ki nam pridejo prav pri tem ali onem delu. To je nosilna zmožnost, ki nas dela ljudi: omogoča nam komuniciranje in sodelovanje. Od tega, kako razvijamo svojo zmožnost vživljanja v drugega in solidarnost v sožitju, je odvisen razvoj vsakega posameznika in vsake kulture. To izkušnjo imajo ljudje, ki jim je bila naložena naloga vsakdanje pomoči šibkejšemu in so jo smiselno opravili; imajo jo izobraženi ali nepismeni, moški ali ženske, mladi ali stari.

Ko kdo po smrti katerega od staršev ali zakonca, za katerega je ljubeče skrbel med njegovo onemoglostjo, reče, da je pri tem sam več pridobil, kot je dal onemoglemu, tisti, ki nimajo te dobre izkušnje, to razumejo kot čustveno pretiravanje; a sam ve, da je njegova izkušnja pristna in stvarna. Tudi marsikateri prostovoljec je že rekel, da s svojim delom za druge več pridobi za svoj razvoj, kot izgubi.

Spoznanje o medsebojni soodvisnosti in odločilni vrednosti medsebojne pomoči je staro kakor človeštvo. Danes ga znanost o možganih, psihologija in druge vede potrjujejo z jasnimi spoznanji. Krizna situacija v družbi, kakršno pravkar preživljamo, nas ozavešča, da je zavestno učenje solidarnosti v vsakdanjem sožitju in sodelovanju pogoj za trajnostni razvoj.

Pri metodi skupinskega socialnega učenja za lepše sožitje smo ga strnili v geslo: Če hočeš poskrbeti zase, pomagaj drugim; če hočeš pomagati drugim, poskrbi zase!

Pandemija novega koronavirusa je huda bolezen – pod njenimi zavorami cvilijo kolesa svetovnega gospodarstva in družbe, pospeševana naglica ljudi se upočasnjuje.

Pandemija novega koronavirusa je tudi dragocena učna ura za ves svet – ob spopadanju z njo se ozaveščamo, kako odločilna je solidarnost in da se jo je mogoče učiti samo v praksi, ko čuteče pomagamo nemočnemu človeku in ko hvaležno prejemamo pomoč od drugih.

Kakšen paradoks: pandemija hude bolezni je planetarna učna ura socialnega zdravja!

Spoznanje o medsebojni soodvisnosti in odločilni vrednosti medsebojne pomoči je staro kakor človeštvo. Danes ga znanost o možganih, psihologija in druge vede potrjujejo z jasnimi spoznanji.

SPLETNA LEKARNA LJUBLJANA

Strokovno in zanesljivo, 24 ur na dan.

• • • •

Posebne spletne akcije.

Brezplačna navadna dostava vsak prvi torek v mesecu. Članki in nasveti strokovnih sodelavcev Lekarne Ljubljana.

Posvetovanje s farmacevti prek spletnega obrazca Vprašajte farmacevta

20 % POPUSTA NA 1 IZDELEK PO VAŠI IZBIRI* S PROMOCIJSKO KODO ZDRAVO20 V SPLETNI LEKARNI LJUBLJANA www.lekarnaljubljana.si

OD 1. 5. DO 31. 5. 2020

MAJ

* Promocijsko kodo lahko koristite ob enkratnem nakupu na en izbran izdelek v Spletni Lekarni Ljubljana (www.lekarnaljubljana.si). Promocijska koda je veljavna od 1. 5. do 31. 5. 2020. Promocijske kode ni mogoče unovčiti na zdravila brez recepta, galenske izdelke, veterinarska zdravila brez recepta, začetne mlečne formule in knjige, ki so v Sloveniji v prodaji manj kot 6 mesecev ter na ostale izdelke, za katere področna zakonodaja ne dovoljuje prodajo s popusti ali drugimi ugodnostmi. Promocijske kode ni mogoče unovčiti na izdelek, ki je že v akciji. Popusti se med seboj ne seštevajo.

MESEČNA AKCIJA ANTHELIOS

PRŠILO PROTI KOMARJEM IN KLOPOM 4h

8h

ZAŠČITA PRED PIKI KOMARJEV DO 4 URE. ZAŠČITA PRED UGRIZI KLOPOV DO 8 UR. UČINKOVITA ZAŠČITA ZA VSO DRUŽINO, ZA OTROKE OD TRETJEGA LETA DALJE.

20 %

VSEBUJE CITRODIOL, KI JE IZVLEČEK AVSTRALSKEGA EVKALIPTUSA.

P O P USTA

na vse izdelke La Roche-Posay Anthelios

1. 5. - 31. 5. 2020

Biocid uporabljajte varno. Pred uporabo vedno preberite etiketo in podatke o izdelku.

Akcija velja za imetnike Kartice zvestobe Lekarne Ljubljana od 1. 5. do 31. 5. 2020 oz. do prodaje zalog v enotah Lekarne Ljubljana, v specializiranih prodajalnah LL Viva (v okviru razpoložljivega asortimana) in Spletni Lekarni Ljubljana na www.lekarnaljubljana.si. Akcija je predvidena za prodajo v količinah, običajnih za gospodinjstva in ne velja za pravne osebe. Akcija ne velja za promocijska pakiranja. Popusti se ne seštevajo. Slike so simbolične.

20 % POPU STA 1. 5. - 31. 5. 2020

www.lekarnaljubljana.si