N O V O M E Š K O M E S T N O J E D R O Petra Ostanek in Natalija Zanoški
O NOVOMEŠKEM MESTNEM JEDRU
Osrednji del tokratne Rasti je namenjen mestnemu jedru Novega mesta, ki je središče razvoja mesta od srednjega veka naprej in bo kmalu praznovalo 650-letnico svojega obstoja. Kot začetno območje urbanizacije ima mestno jedro središčno pozicijo v mestu. Zaradi stisnjene lege na gričevnatem okljuku reke in posledično rigidno zasnovane ulične mreže pa je težko dostopno in nefleksibilno. Današnje razmere in ureditev so posledica postopnega prilagajanja mesta spremembam potreb in spremembam razmerij med starim in novimi deli mesta. Glavni trg je eden izmed največjih srednjeveških lijakastih trgov v Sloveniji, vendar učinkuje večinoma kot prometna povezava in parkirišče. Zadnja celostna prenova mesta z ureditvijo javnih površin je bila izvedena leta 1953, zadnji projekt za ureditev pročelij na Glavnem trgu pa leta 1978, od takrat, razen posameznih stavb, ni bilo celostnega reševanja prenove mesta. Zaradi prilagoditve historični ulični mreži je prometna zasnova, ki se je razvila skozi čas, delno improvizirana in učinkuje začasno, kar povzroča stalne polemike o možnih izboljšavah kakovosti mestnega prostora in hkrati ureditve prometa. Glavni trg ostaja glavna prometna »bližnjica« med tremi deli razširjenega mesta (Bršljin, Ločna, Grm), ki prevzema zelo veliko tranzitnega prometa, s čimer središče mesta izgublja svoj pomen. Slovenska in tuja mesta se soočajo s podobnimi prometnimi težavami v mestnih jedrih, ki jih rešujejo na različne načine – z delnim ali popolnim izločanjem prometa iz mestnih jeder ali z ureditvami, ki umirjajo promet. Nekatere so uspešne,
Foto: Boštjan Pucelj
28