Jože Slak - Đoka: Fazni prehodi, razstavni katalog

Jo`e Slak - \oka Fazni pogledi

Jo`e Slak - \oka: Fazni pogledi 5. - 27. 2. 2015

2

Prostor z mnogimi vrati Umetnik Jože Slak – \oka je bil druga~en. Kot da je prihajal iz neke druge zgodbe. Iz pokrajine neprizanesljive kritike, ki je ni bilo mogo~e strpati v ute~ene kritiške kategorije, a tudi neverjetne domišljije, ironije in humorja. Kot izrazit samohodec in eden redkih izvirnih slikarjev slovenskega postmodernizma, je predstave o slovenski umetnosti korenito spremenil, jih obrnil na glavo. Njegova ustvarjalnost je imela velik razpon: od izzivalnega, duhovitega in kriti~nega izraza, pa vse do sublimnega. Njegove nenavadne umetnine ustvarjajo posebne odnose, odnose ~udenja. Ob njih o~i neslišno drsijo po objektih, najraje bi jih vzeli v roke, se jih dotikali. V~asih si to tudi dovolimo. A s površine njegovih likovnih pripovedi se je bilo vedno treba dokopati do središ~a. Pristopiti k njegovemu likovnemu jeziku z zavestjo, da vsaka njegova umetnina v kontekstu pripovedi izgubi mimeti~no funkcijo in ne posnema ve~ resni~nosti, temve~ sama postane resni~nost. Tako danes sprejemam njegove razli~ne cikle, ki sem jih skozi razli~na leta dojemala na razli~ne na~ine, se zbliževala z njihovo poetiko.

Desetletja navzo~nosti Jožeta Slaka – \oke v slovenskem in širšem likovnem prostoru dokazujejo, da vse od za~etkov vizualnega ustvarjanja, ki se je gibalo v okrilju sodobnih modernisti~nih izhodiš~, preko redukcije slikarskega polja na najosnovnejše, torej temeljne izrazno formalne in pomenske prvine, umetnik ni bil gluh za estetske kanone svojega ~asa. S svojo polno življenjsko energijo in raznovrstno ustvarjalnostjo se je bistveno razlikoval od ve~ine slovenskih likovnih ustvarjalcev. ^eprav izraz likovni umetnik najbolje predstavlja njegovo osebnost, pa je njegovo življenje zajemalo tudi druge dejavnosti.

Ukvarjal se tudi z mizarstvom, na njegovo umetniško delo pa je zagotovo vplivalo tudi zanimanje za astronomijo in aikido.

Rodil se je leta 1951 v Jablanu na Dolenjskem, osnovno šolo je obiskoval v Kopru, nato je hodil na Srednjo kemijsko šolo v Ljubljani, se vpisal na Fakulteto za kemijo, a se razo~aran nad znanostjo kmalu izpisal in leta 1971 odšel na Akademijo za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je leta 1975 diplomiral. Leta 1980 je odšel v ZDA, kjer je delal kot mizar, se kmalu vrnil v Slovenijo in v letih 1985–87 v Kyotu obiskoval podiplomski študij zahodnega slikarstva. Bivanje na Japonskem je bila ena temeljnih formativnih izkušenj, ki je zaznamovala tako njegovo delo kot tudi življenje samo. Po vrnitvi v Slovenijo je sprva deloval v Ljubljani, nato se je vrnil na Dolenjsko, v vasico Jordankal, kjer je z ženo Mileno živel v hiški na obronku gozda.

Imel je mnogo samostojnih in skupinskih razstav, med drugim že leta 1993 retrospektivno razstavo v Moderni galeriji v Ljubljani.

Za svoje delo je prejel ve~ nagrad, nazadnje leta 2007 nagrado Prešernovega sklada za razstavo Slike za slepe v ljubljanski Mali galeriji. Njegova dela so avtorsko prepoznavna v izdelkih, kjer umetnik ni bil le slikar, ampak tudi odli~en oblikovalec lesa. Slike

lebdijo v zraku in so materija, ki ni prazna, ampak v fizi~nem materialnem smislu ustvarja na videz vsakdanjo snovnost, ki jo je umetnik preoblikoval in barvno dopolnjeval. Na stenah razstav niso ve~ samo klasi~ne slikarske podobe, ampak izrezljani umetniški objekti, ki že sami po sebi v obliki nosijo vsebino.

Sprva je Jože Slak – \oka ustvarjal tako imenovane skulpto-slike, ki so kot nekakšni vise~i asemblaži nagovarjali tako s tehni~no kot z neposredno pripovedno ve~plastnostjo.

S svojo sporo~ilnostjo je bila kot osnova vedno navzo~a risba, ki jo je popolnoma obvladal. Njegovo slikarstvo, ki je nastalo na izhodiš~ih modernisti~nega likovnega izražanja, je bilo zasidrano v osnovne principe popartisti~ne umetnosti, katerih okvirje je razbijal s svojimi posebnimi posegi. Popart ga je zanimal kot ironi~na in deloma grenka kritika povodnji potrošniške predmetnosti in fetišiziranja take družbe, pa tudi kot odkrivanje neke nove lepote, estetike in harmonije. Predvsem pa je privzel in sprejel uporabne predmete kot družbene simbole, ki jih je mogo~e oboževati in hkrati zavra~ati. Po eni strani je z nenavadno estetiko skoraj romanti~no ozna~eval banalnost, po drugi pa pomenil kritiko potrošniškemu svetu, vpijo~e ki~astim reklamam in hkrati opozarjal na življenjsko raven, oblikovano preko take množi~ne produkcije. Za umetnost druge polovice osemdesetih let prejšnjega stoletja je bil pomemben ponovni premislek modernizma, ~eprav je bil prikrito še mo~no navzo~.

Likovni zakoni so takrat narekovali redukcijo slikarskega polja in druga~ne izrazno formalne in osnovne vsebinske prvine.

Prav pomen, ki ga je Jože Slak – \oka v osnovi sporo~al preko simbolov in metafor, je imel v njegovih delih od nekdaj nosilno vlogo, ki jo je umetnik v svojem opusu do konca ohranjal. V devetdesetih letih se je za nekaj ~asa vrnil k skoraj klasi~nemu nosilcu, obdanem s klasi~nim okvirjem, v~asih preprostim, iz starih, mestoma celo preperelih letvic, drugi~ posejanim z geometrijskimi elementi ali stiliziranimi rožami in viticami.

Pojma dekorativno in ki~ sta tedaj dokon~no izgubila slabšalni pomen in umetniki so pri~eli za kon~no vizijo ali izjavo nekega dela svobodno uporabljati katerokoli izmed izraznih sredstev.

Ki~ je Jožetu Slaku – \oki predstavljal mo~no doživetje, ki ga je na poseben na~in uporabljal kot vodilni motiv svojega dela.

Isto~asno pa pri njem ni bilo ni~ prepuš~eno naklju~ju, zato je dajal v vseh obdobjih svojega ustvarjanja veliko pozornost tudi naslovom slik in celih razstav. Že naslovi pomembnejših razstav veliko povedo: Mojo sr~no kri škropite, Tja in sem, Tehno Janžgar, I do It My Way, Made in Japan, Yasuhiro Odanaka / Glasovi tišine, Slike Pariz, München, Pogled na svet, Ne t’~ ne m’š (z Markom Jakšetom), Pik~ers, Slike za slepe, Okostja, Jordankal – Globodol, Kmetske slike, Koprene videza.

Razstava z naslovom Pik~ers je poleg znanih vsebinskih zna~ilnosti na štiriindvajsetih slikah prikazala tudi slikarjeve

3

nove tehnološke postopke pri ustvarjanju. Umetnik je ostajal še vedno zvest lesu, ki pa ga je tedaj ve~inoma nadgrajeval z uporabljanjem pleksi stekla in cilindri~nih le~ z ra~unalniškimi odtisi ter na posameznih predelih še s platnom in papirjem. Na slikovne nosilce neklasi~nih oblik, ustvarjenje z zanj zna~ilnimi grobimi in primitivnimi likovnimi sredstvi, je nanašal barve na nov, pointilizmu soroden na~in. Živa barvitost in naklju~ne vegetabilne fantazijske oblike govorijo o njegovem impulzivnem soo~anju s stvarnostjo, nepogrešljivo prežetem z jedkim humorjem, pa tudi z naslado.

Razstava Slike za slepe je Jožetu Slaku – \oki upravi~eno prinesla nagrado Prešernovega sklada, saj je v sebi nosila in nam ponudila v vpogled ve~ pomenov. Zaradi odsotnosti barv in nazornih reliefnih podob, katerih konture se lahko zaznajo s prsti, so bile slike na tej razstavi v osnovi namenjene slepim in slabovidnim. Prav preko njim namenjenih umetniških del je umetnik opozarjal na to, da bi bilo treba slepe in slabovidne bolj vklju~evati v družbeno življenje. Seveda pa razstavljene slike niso bile namenjene le premagovanju ovir fiziološke slepote, ~eprav so po umetnikovem mnenju slepi in slabovidni resni~no vse prepogosto podcenjevani v vlogi umetniške publike. S svojo nenavadno likovno pojavnostjo so slike kot z nekakšno parodijo ali ironijo nagovorile tudi tiste, ki so si za svojo slepoto sami krivi: v tem smislu je šlo tudi za konceptualno, ideološko in politi~no slepoto, saj sta za umetnika prav ideološka in politi~na slepota pravzaprav ‘bolezni’, ki hromita razvoj družbe. S temi svojimi deli je opozarjal na otopelost ~util, ki ne zaznavajo ve~ mest dominacije v družbi, in ne zaznavajo ve~ dejstva, da je družba urejena predvsem po volji elite.

Ustvarjalnost Jožeta Slaka – \oke se je ves ~as bogatila tudi skozi umetnikovo prežemanje s tujo kulturo. Popotovanja so ga od nekdaj polnila, od nikogar odvisen in oplemeniten s spoznavanji tujih kultur je ustvarjal dale~ od hrupa velemest, ki jih je spoznal, in od mest, v katerih ni ve~ prebival. Na podiplomskem oddelku kyotske likovne akademije je leto dni obiskoval študij zahodnega slikarstva in tako na Japonskem preživel eno leto.

Na Japonsko se je kasneje še vrnil in jo prepotoval od juga do severa, kultura dežele vzhajajo~ega sonca pa je nedvomno pustila sledi v njegovem ustvarjalnem opusu, saj je vse do konca predstavljala glavni vir in vpliv na njegov likovni izraz in na na~in življenja. Navdihnila ga je japonska kaligrafija, zaradi katere je v svoje že deformirano klasi~no slikarstvo vpletel tudi perforacije, ki jih je kljub za~etni šokantnosti in atraktivnosti ohranil vse do danes. Posebno ozra~je z nadihom kulture bližnjega vzhoda pa je kasneje dosegel tudi pri razstavnem projektu Okostja.

Jordankal – Globodol je naslov razstave, ki jo je posvetil svojemu jubileju ob 60. rojstnem dnevu, ker je želel soo~iti za~etke svojega slikarstva po študiju na ALU s tem, kar je po~el

35 let kasneje. Ozna~uje pogled iz umetnikovega ateljeja na Jordankalu proti Ostremu vrhu, pod katerim leži v meglice zavita dolina, kraško polje Globodol: Jordankal in Globodol, eno svetlo in drugo zasen~eno, eno vetrnjaško in drugo resno, kar ozna~uje vsenavzo~o komplementarnost, ki ustvarja življenje. »Mladostno udarnost Jordankala ~as pretvori v težko meglo Globodola.

Ognjena svetloba mladosti se zgosti v prosojno vodo starosti.« Cikel tabelnih podob Kmetske slike je nastajal nekaj let.

Osnovan je na napetosti med organskimi abstraktnimi formami in realisti~nim motivom v ozadju. Kaže razkrajanje realisti~nega motiva, ki se v kon~ni obliki preobrazi v primerno ozadje za ples utripajo~ih organskih oblik, v~asih sploš~enih, drugi~ izrazito reliefno obravnavanih. »Kmetske slike niso slike, namenjene kmetom, temve~ slike, nastale na kmetih, s kme~ko pametjo in so nasprotje ‘urbanim’ slikam, ki si jih prizadeva uveljaviti s tujim bliš~em zaslepljena, v bistvu pa kmetska slovenska kulturna srenja,« je ob razstavi v mariborski Kibli leta 2012 razložil: »Moje slike želijo prikazati cerebralne koprene, ki meglijo naš pogled, onemogo~ajo razumevanje in komunikacijo med razli~nostmi ter povzro~ajo disociacijo, razpad družbenega organizma. Postali smo družba slepih, kar je posledica popolnega nerazumevanja bistvene vloge kulture v življenju družbenega organizma. Kultura je koža, ki drži skupaj meso, kosti in drobovino družbe.« Umetniški opus Jožeta Slaka – \oke je ogromen.

Predstavlja prostor z mnogimi vrati. A imel je še veliko na~rtov, tudi za tokratno razstavo je želel pripraviti nekaj povsem novega.

Odpreti vrata v nov prostor. O tem, mi je ob pripravah dejal, bova morala veliko govoriti: ponudil mi je vodstvo po labirintu svojih novih idej, po ne~em, kar naj bi tudi poznavalce njegove umetnosti vznemirilo, osupilo. A je naneslo druga~e. Ko svet zapusti nekdo, ~igar delo smo ob~udovali in skupaj z njim celo snovali nov likovni projekt, se za trenutek vse ustavi. A le za hip, saj je v naši zavesti ohranjeno delo, ki se bo kot izjemen doprinos slovenski umetnosti zagotovo ohranilo. Za pregledno razstavo v njegov spomin je izbranih petnajst del. Ne nujno najboljših in najbolj uspelih, zagotovo pa najbolj reprezentativnih. Takih, ki povedo nekaj bistvenega o \okovem umetniškem snovanju, o njegovem razumevanju etike, o njegovih vizijah in njegovem življenju. Ta nabor umetnin je povezan z leti, ko se je kot umetnik oblikoval in je bil najbolj dojemljiv in odprt, z leti, ko so nastajali njegovi najbolj radikalni cikli, in z leti, ko je ustvaril svoja zadnja dela. Izbrane likovne stvaritve zrcalijo podobo umetnika. Ob njih se gledalec nehote znajde v njegovi nagli, virtuozni domišljiji, prestavljen v najbolj nenavadne kombinacije doživljajev, predstavne intuicije in mojstrske izvedbe umetnin.

Tatjana Pregl Kobe

4

Kvadrat, akril na platnu, 135 cm x 135 cm, 1976

5

Fazni prehod, akril na platnu, 105 cm x 168 cm, 2004

6

Površinska napetost, akril na lesu, 105 cm x 152 cm, 2005

7

Diptih II, akril na platnu, 108 cm x 160 cm, 2007

8

9

Januar, akril na platnu, 103 cm x 213 cm, 2011

10

- - akril na platno, 113 cm x 199 cm, 2012 Ame-no-murakamokuki-samuhara-ryuo,

11

Avtoportret, akril na lesu, 100 cm x 90 cm, 2011

12

Kozmi~no jajce, akril na lesu, 240 cm x 65 cm, 2010

13

Pojavni model, akril na lesu, 71 cm x 57 cm, 2013

14

Diktator, akril na lesu, 90 cm x 65 cm, 2013

15

Saturn 탑re svoje otroke, akril na lesu, 54 cm x 61 cm, 2013

16

Samostojne razstave (izbor)

Jože Slak (1951–2014) je študiral slikarstvo na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je leta 1975 diplomiral pri prof. Gabrijelu Stupici. Med leti 1985 in 1987 se je izpopolnjeval na podiplomskem oddelku akademije v Kyotu na Japonskem. Svoje delo je predstavil na številnih samostojnih in skupinskih razstavah doma in na tujem. Je dobitnik nagrade Zlata ptica (1981), Župan~i~eve nagrade (1993) in nagrade Prešernovega sklada (2007). Živel in delal je v Jordankalu na Dolenjskem.

Prva stran Vbod, akril na lesu, 120 cm x 150 cm, 1981 Ovitek Fazni prehod, detajl

2015 Nova Gorica, Mestna galerija Nova Gorica, Fazni pogledi Ljubljana, Galerija Equrna, Babilon 2014 Domžale, Galerija Domžale, Koprene videza 2013 Ljubljana, Galerija Instituta “Jožef Stefan”, Jože Slak - \oka 2012 Maribor, KiBela, Kmetske slike Koper, MKSMC, Pod palmino senco : Eminenca Jože Slak in potenca Vesna Bukovec 2011 Ljubljana, Galerija Equrna, Jordankal – Globodol 2010 Ljubljana, Bežigrajska galerija 2, Ženske slike ^rnomelj, Cerkev sv. Duha, Slike 2009 Novo mesto, Galerija Simulaker, Med snovjo in praznino Škofja Loka, Galerija Ivana Groharja, Med snovjo in praznino 2008 Ljubljana, Galerija Equrna; skupaj z: Andrej Brumen ~op, Živko Maruši~ 2007 Kostanjevica, Galerija Božidar Jakac, Okostja Ljubljana, Galerija Amata, Slike 2006 Ljubljana, Mala galerija, Slike za slepe 2005 Ljubljana, Galerija Equrna; skupaj z: Miha Boljka 2004 Podsreda, Grad Podsreda, Pik~ers 2000 Maribor, KiBela; Galerija Murska Sobota, Ne t’~, ne m’š; skupaj z: Marko Jakše 1998 Tolmin, Knjižnica Cirila Kosma~a Ljubljana, Galerija Dvorni trg 1996 Ljubljana, Bežigrajska galerija, Pogled na svet Ljubljana, Galerija Equrna 1995 Koper, MKC Hamburg (Nem~ija), Art Hamburg 1994 Ljubljana, Galerija Dvorni trg 1993 Piran, Mestna galerija, I do it my way Ljubljana, Moderna galerija, I do it my way Ribnica, Miklova hiša Škofja Loka, Galerija Ivana Groharja 1992 Izola, Galerija Insula Ljubljana, Vila Katarina 1991 Ljubljana, Galerija Equrna 1989 Ljubljana, Galerija Equrna Škofja Loka, Galerija Ivana Groharja Ljubljana, Galerija Kompas 1988 Beograd (Srbija), Galerija Sebastian Varaždin (Hrvaška), Galerija Sebastian 1987 Kyoto (Japonska), Gallery Iteza Tokio (Japonska), Space Nikki Ljubljana, Galerija Equrna 1986 Osaka (Japonska), On Gallery 1985 Ljubljana, Galerija Equrna 1984 Pariz (Francija), Cite des Arts Ljubljana, Galerija Labirint 1983 Trst (Italija), La Capella Taching am See (Nem~ija), Galerie Auf dem Lande Tübungen (Nem~ija), Krese Gallery

Izid kataloga je omogo~ila:

Katalog izdal: Javni zavod Kulturni dom Nova Gorica, Mestna galerija Nova Gorica – Zanj odgovarja: Pavla Jarc – Urednica: Mateja Polj{ak Furlan – Besedilo: Tatjana Pregl Kobe – Fotografije: Toma` Lunder – Oblikovanje: Adenda d.o.o. – Tisk: Tiskarna Present d. o. o. – Naklada: 300

Mestna galerija Nova Gorica Trg E. Kardelja 5 SI 5000 Nova Gorica T + 386 5 335 40 17 E mestnagalerija@kulturnidom-ng.si W www.mgng.net Urnik: od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure in od 15. do 19. ure.

Ob sobotah od 9. do 12. ure.

Ob nedeljah in praznikih zaprto.