Mirko Bratuša, Sandi Červek, Dušan Kirbiš: Situacija

/ Mirko Bratu{a / Sandi ^ervek / Du{an Kirbi{ /

Situacija / Mirko Bratu{a / Sandi ^ervek / Du{an Kirbi{ / 6. - 28. 2. 2014

Situacija Petja Grafenauer

S it

-------------- Posredovano sporo~ilo -------------Od: Petja Grafenauer <petja.grafenauer@gmail.com> Datum: 20. januar 2014 09:37 Zadeva: besedilo Za: “dusan.kirbis@ntf.uni-lj.si” <dusan.kirbis@ntf.uni-lj.si>, Sandi ^ervek <sandi.cervek@gmail.com>, Sandra Bratuša <bratusa.sandra@gmail.com>

Zdravo, skušala bom pojasniti, zakaj menim, da je klju~no, da je besedilo takšno in ne le intrinzi~na analiza vaših praks.

1. Menim, da so vaša dela kvalitetna in da bi morala biti konstitutiven del slovenske umetnostne zgodovine ne le do “preloma”, kot ga je zakoli~il Igor Zabel1 leta 2005, ampak tudi po njem. Zaslužila bi si biti prisotna na skupinskih razstavah klju~nih institucij vsaj enkrat na leto tudi po prelomu tiso~letja.

2. Kot katerokoli drugo polje ~loveškega delovanja je tudi svet umetnosti od njegove komercializacije dalje strukturiran kot polje boja za oblast. Pri nas, po mojem mnenju, to postane vidno predvsem po novem vdoru kapitalizma v osemdesetih letih in kasneje, a je z nami že prej, vsaj od Jakopi~a in poskusov uveljavitve njegovega kroga.2 Vmes, v ~asu socializma, so bile bitke bolj skrite, a vendarle prisotne.

3. Sama si želim ~im bolj transparentno, strokovno zgodovino umetnosti, kjer bo ta boj potekal predvsem na podlagi kvalitet umetniških del (beri: kvaliteten preplet forme in vsebine; forma, ki je v razmerju z vsebino in obratno; vnašanje novosti, prepri~ljivost dela, ve~plastnost na katerikoli ravni umetnine...) in ne finan~nega ali socialnega kapitala ali celo prilagajanja željam Drugega.

4. Toda besedila, ki ne reagirajo na zate~eno stanje in upoštevajo zgolj umetnosti intrinzi~na vprašanja, zanemarjajo drugo, socialno plat sveta umetnosti, ki je v zadnjem obdobju prevladala v boju za mo~. To stanje onemogo~a vrednotenje na podlagi tistega, kar je pomembno.

5. Vaša dela so ovrednotili kot kvalitetna najboljši pisci, ki smo jih v nacionalnem prostoru premogli: Brejc, Mikuž, Medved, Zabel. In še ve~, fucking »sodobna« se mi zdijo (pomeni, da govorijo sodobniku – meni, tebi, njemu, njej). Sodobno seveda ni vezano na lokalni prostor. Mirko, gradil si se ob sodobnosti sveta, ne ob »sodobnosti« regije! Govorim o tem, da so se nekateri »sodobnosti« vdali bolj od vas, da ste bili vi mo~ni v praksi. Nekatera vaša dela so po mojem mnenju sodobna bolj ali vsaj enako kot katero izmed tistih, ki že ustoli~ena pripovedujejo ali ustvarjajo zgodbo »slovenske sodobne umetnosti«.

Zagovarjam, da mora vrednotenje umetnine vklju~evati tudi analizo tehnike, forme, preciznosti in smiselnosti v odlo~itvah (ali pa odlo~itev, da te preciznosti ne bo), da morajo biti vse te odlo~itve vidne v vsakem vizualnem in pripovednem detajlu umetnine.

6. Menim (kot eden izmed glasov iz množice), da vaša dela niso toliko prisotna na vidnem obzorju, ki bo pisanje zgodovine omogo~ilo, kot bi morala biti. Zakaj?

7. Kakšna bo analiza nekoga, ki bo beležil vaše prakse in mu socialni kontekst ne bo ve~ pri roki (in to se – iz izkušenj – zgodi hitreje, kot si mislimo)?

Menim – tak je zdaj trend v svetu – da bodo zgodovine umetnosti v prihodnje pisane tudi (predvsem?) prek analiz kuratorskih razstav. V nacionalnem prostoru je imela pri tem najve~ mo~i in uspeha Moderna galerija. Imela je tudi najmo~nejšo ekipo in pravzaprav edina od ve~jih institucij tudi neko javno prepoznavno vizijo (analiza te vizije je seveda stvar druge debate).

Moderna galerija vas je po letu 2000 iz kuratorskih razstav izlo~ila. Zakaj? Ker je prejšnji diskurz zamenjala nova pomenska mreža: sodobna umetnost, vzhodnoevropska umetnost, ki pa se je v zadnjem ~asu razvodenela (smrt Igorja Zabela, gradnje nove hiše, manj zanimanja za naše geografsko podro~je, delovanje v slabših pogojih).

Igor Zabel, »Sodobna umetnost«, Teritoriji, identitete, mreže. Slovenska umetnost 1995-2005, Moderna galerija, Ljubljana 2005, /razst. kat./, op. av.

1

2

Glej Beti Žerovc, Rihard Jakopi~ - umetnik in strateg, Cf., Ljubljana 2002, op. av.

3

u a c ij a Ko se je primerljiva situacija dogajala v sedemdesetih letih, se o tem ni dosti govorilo in kljub zavedanju negativnosti je poudarjena prisotnost nekaterih praks vendarle izbrisala prisotnost drugih, ki niso bile vklju~ene.

9. Tu se je treba vendarle soo~iti z realnostjo: zgodovine vaše (naše) umetnosti ne bodo pisali tujci, saj jih le redko zanimamo v tej meri. Tudi z univerzitetne strani ni naporov v tej smeri. Zdi se, da bodo zgodovino vizualne umetnosti pisale slovenske galerijske in muzejske institucije, kar (bolj ali manj) tudi po~no, in redki posamezniki, delujo~i izven njih. Tudi delovanje institucij temeljno zaznamujejo posamezniki, ki v njih delujejo – kdo, kako in na kakšen na~in bo pisal zgodovino?

10. Vaša dela so relevantna za razmislek in za doživetje tu in danes ter bi morala biti v centru pozornosti poleg in ne namesto druga~e kvalitetnih del (jebat ga, Irwin so kvalitetni, pa naj jih sovražimo ali ljubimo).

A morda bi tudi vaša dela morala biti na kakšnem U3, morda na zadnjem (2013), ki se je ukvarjal z vprašanjem prožnosti, ravno zato, da bi pokazala, da koncept prožnosti3 ne vklju~uje nujno intrinzi~ne prilagoditve prakse in hkrati, da dolgoletno vztrajanje pri lastnih umetnostnih nazorih ustvarja posebno kvaliteto, kakršne na U3 ni bilo veliko.

12. ^e je pri izpisih za besedilo v nastajanju prišlo do stvarnih napak, jih moramo popraviti. Pri popisu biografij sem se pri Sandiju sklicevala na katalog Mestne galerije, pri Mirku na katalog Kostanjevice in splet, pri Dušanu na poslane materiale. Pri spiskih razstav sem pregledovala pojavljanje v nacionalnih institucijah - tistih, ki prispevajo k pisanju o zgodovini umetnosti.

Seveda so tu pomembne tudi druge, manjše galerije, ki opravljajo delo, iz katerega bi potem nacionalke morale sestavljati zgodbo dalje. Pa te stopnice žal ni.

13. Moje stališ~e je, da je besedilo vedno plod ve~ besedil, ljudi, dejavnikov ipd., tako da vtikanje v avtorska dela zelo dobro prenašam, dokler spremembe niso v neskladju z mojim sebstvom (mišljenjem, pogledi) in seveda z realnostjo (kolikor jo lahko dolo~imo).

14. ^e to, kar sem poskušala ~im bolj jasno pojasniti, ni razvidno iz besedila, besedilo še ni dobro in ga moram popraviti, da bo jasnejše. V tem primeru bom hvaležna za komentarje. ^e so še kakšne druge težave, mi jih brez zadržkov zapišite.

15. Point cele zgodbe, kakor ga vidim, je: Boriti se je treba za to, da se vaša dela na podlagi kvalitete enakopravno vklju~ijo v centralni tok umetnosti nacionalnega, saj je soteska med sodobnim in modernim presežena. Opozoriti je treba na dejstvo, da vaših del dobršen del moje generacije (strokovnjakov in splošne javnosti) ne pozna tako dobro kot prakse drugih, morda manj zanimivih avtorjev, ki spadajo k predstavi o »sodobnosti«. Ta predstava pa ne sme biti povezana z medijem, generacijo, socialno mrežo, navidezno sodobnostjo ipd. Ko bo zapisano dejstvo, da pisanje o umetnosti v Sloveniji mnogokrat dolo~ajo umetnosti zunanji dejavniki, se bo lahko za~ela debata o tem, kaj so danes kriteriji za kvaliteto umetniškega dela.

Tako nekako. Šit, preve~ sem se razpisala ... javite, kako in kaj.

LP Petja

»V naravi in fiziki se rezilientno telo opisuje kot prožno, vzdržljivo, zmožno vrnitve v svoje prvotno stanje in transformacije od zunaj vnesene energije v svojo ponovno izgradnjo (krasen primer je morska spužva ali goba za umivanje). Psihologija govori o rezilientnosti ali življenjski odpornosti, kadar subjekt po ve~jem stresu ali hujšem šoku precej hitro najde svoj prvotni potencial in skoraj neovirano nadaljuje s procesom samouresni~evanja. Ne gre le za sposobnost prilagajanja, kot ga je uvajal koncept fleksibilnega subjekta v zadnjih dveh desetletjih, katerega je korporacijski kapitalizem privzel za svojega in s katerim se je za~elo masovno gibanje prekernih delavcev.

3

Obvestilo za javnost, U3, 7. trienale sodobne umetnosti v Sloveniji – prožnost, http://www.mg-lj.si/node/1091, ogledano 20. 1. 2014, op. av.

The Situation Petja Grafenauer

TheSi

-------------- Forwarded message -------------From: Petja Grafenauer <petja.grafenauer@gmail.com> Date: 20 January 2014 09:37 Subject: text To: “dusan.kirbis@ntf.uni-lj.si” <dusan.kirbis@ntf.uni-lj.si>, Sandi ^ervek <sandi.cervek@gmail.com>, Sandra Bratuša <bratusa.sandra@gmail.com>

Hello, I will try and explain, why I think it is of key importance that the text stays as it is, instead of being only an intrinsic analysis of your work.

1. I do believe that your works are good and should be a constitutive part of the Slovenian art history even after 2005 and not only up to that point of rupture, vigorously set by Igor Zabel1. Your works should have been showcased in collective exhibitions at key institutions at least once a year ever since the turn of the millennium.

2. Art—as any other field of human activity—has become a battlefield for a power struggle as soon as artwork began to be commercialised. We witnessed the change after the capitalistic mentality had invaded our country in the early Eighties, or even earlier, since that kind of mind set was already among us since Jakopi~ and his attempts at promoting his own circle2.The in-fighting was more concealed during the period of socialism, but still there nonetheless.

3. I would strive for a transparent and professional history of art, where artwork would mainly be judged by its quality or artistic value (meaning: a good blend of form and content; a form in dialogue with content and vice versa; the value of innovation; the persuasive force of the piece; the multifaceted nature of pieces of art at all levels...) and not by financial or social capital or—even worse—its yielding to the wishes of Others.

4. Any text that fails to react to or factor in the actual situation and only discusses questions that are intrinsic to art, neglects the reality of the art world, the aspects that have prevailed in the recent power struggles. In such a situation, art cannot be judged by criteria that really matter.

5. Your works have been judged as good by the best writers ever in our country: Brejc, Mikuž, Medved and Zabel, to name a few. Even more than that: I find them fucking contemporary, by which I mean that they speak to today’s people: to me, you, her, him... ‘Contemporary’, of course, is not limited to our local region. Mirko, you were brought up on the contemporariness of the world and not on that of a region! What I am trying to say is that while some have yielded to ‘contemporariness’ more than you did, you were strong in the practice of art. Some of your works are equally or even more contemporary than many of those pieces of art that have been enthroned to represent or create the story of the ‘Contemporary Slovenian Art’. I strongly believe that art should also be evaluated from the point of view of technique, form, precision and sensibility (or intentional lack thereof) and that all the decision leading to a piece of art shall be visible in each of its details.

6. I think (as just one of the voices in the crowd) that your works have not been given the prominence they deserve and therefore risk falling into oblivion. Why? 7. What will a future researcher think of your work without knowing the social and economic context, which—I am talking from experience here—is lost faster than we even dare to think of.

I think that history of art—at least that is something already happening abroad—will also be (mostly?) written on the basis of curated exhibitions. Our Museum of Modern Art has become the most successful and powerful in this. The Gallery could rely on a strong team and was also the only major institution with a clearly set and publicized vision. (The merits of the vision would deserve a discussion of its own.)

From 2000, the Museum of Modern Art has excluded you from curated exhibitions. Why? Because the previous rationale has been replaced by a new interpretation grid: modern art and eastern-European art, although the policy has recently been somewhat watered down (Igor Zabel’s death, the construction of a new building, long renovation, less interest in our geographic area and a generally harsh situation, may be some of the main reasons).

Igor Zabel, »Contemporary Art«, Teritories, Identities, Nets. Slovene Art 1995-2005, Museum of Modern Art, Ljubljana 2005, /exhibition catalogue / Author’s note 1

2

Cf. Beti Žerovc, Rihard Jakopi~ - umetnik in strateg, Cf., Ljubljana 2002, Author’s note

5

ituation When something similar was happening in the Seventies, there was not much talking about it, and in spite being aware of all the negativity, the mere fact that some of the policies were overly emphasized, wiped out all the others.

9. We have to face reality: The history of your (our) art will not be written by foreigners, since we are not that interesting to them. Academia does not seem to be showing much interest either. The history of visual arts will be most probably written by the Slovenian institutional galleries and museums—which is what they (more or less) do right now—and a few independent individuals. As the institutions are themselves importantly influenced by the individuals who work there, we should ask ourselves: Who will write the history and in what ways?

10. Your works bear relevance to today’s thinking and experience and therefore should be at the centre of attention together with (and not in the place of) other good works. (Fuck it; love them or hate them, Irwin are good.)

Your works should be shown at exhibitions, such as U3; maybe the last one (2013), which tackled the issue of resilience.

You should have been there to prove that the concept of resilience3 does not necessarily mean caving in to the predominant ideology, but remaining true to your own artistic credo for years, which then leads to a special kind of quality, that was not on display at U3.

12. Factual errors must be corrected in any text that is yet to be published. I have collated the biographies from various sources: Sandi’s was sourced from the Municipal Gallery’s catalogue, Mirko’s from Kostanjevica’s catalogue and the Internet, while Dušan’s biography was based on the materials I have received. I have checked your participation at national institutions, especially the ones, contributing to the writing of the history of art. Of course there are other, smaller galleries, carrying out important initial work that should be taken over and continued by national galleries. Sadly, the link is missing there.

13. As I believe that texts are the result of other texts, people and factors, etc., I handle interfering very well, provided the changes do not go against my inner self (thinking, views, etc.) and reality, of course, (as far as it can be determined).

14. If what I was trying to say failed to come through, the text is still not good enough and needs reworking. If this is the case, I welcome your comments. If there are problems of any other kind, feel free to write to me.

15. The point of the whole issue—as I see it—is: We should all fight for your works to be included on equal terms in the main current of our national art because of their quality - the divide between modernism and contemporary art has long been bridged. We have to underline the fact that my peers (experts and general public alike) are not as familiar with your works as with those of other—often less interesting—artists, who have made it to the perceived circle of ‘contemporary artists’. The criteria for being part of the circle should not be the media used by the artists, the generation they belong to, their social networks or perceived contemporariness, etc. After we put down in writing that art criticism in Slovenia is often the product of outside factors and influences, only then will we be able to start discussing the actual criteria defininig the quality of artworks today.

Or something along those lines…

Oh, shit, I have already written too much... Ok, tell me when and what.

Bye, Petja “Bodies in nature and physics are said to be resilient when they are flexible, resistant and capable of returning to their previous state while using the external forces to regain their initial shape or state. A sponge is an excellent example of resilience. Psychology uses the term ‘resilience’ when talking about sturdiness, when subjects regains their initial potentials and resume their self-actualization processes relatively quickly after a major stressful or shocking event. Resilience is not flexibility as the one being introduced over the past two decades through the idea of a flexible subject, the one adopted by corporate capitalism to enforce an ever increasing mobility of precarious workers.

3

Press release, U3, Seventh Triennale of Contemporary Art in Slovenia, http://www.mg-lj.si/node/1091, viewed on 20 January 2014, Author’s note

6

Sandi ^ervek Slika, 2008, olje na platnu, 230 x 230 cm

7

Sandi ^ervek Slika, 2008, olje na platnu, 200 x 200 cm

8

Sandi ^ervek Nylon 1, 2013, platno-nylon nogavice, 4 x 20 x 20 cm

9

Sandi ^ervek Nylon 2, 2013, platno-nylon nogavice, 4 x 20 x 20 cm

8

Mirko Bratu{a M13112013B in drugi, 2013, 9 glazirana keramika, toplotna ~rpalka in drugi vodniki, višina: 225 cm (Foto Lenart Kirbiš)

12

Mirko Bratu{a M1812010B, 2010, glazirana keramika in elektri~ni grelec, 180 X 60 X 55 cm (Foto Lenart Kirbiš)

13

Mirko Bratu{a Žabci, 2006 - 2011, bron, v: 135 cm (Foto Boris Gaberš~ik)

14

Du{an Kirbi{ Poetic Subject, 2013, mešana tehnika na platnu, 210 x 130 x 7 cm (Foto Lenart Kirbiš)

15

Du{an Kirbi{ Split Subject, 2013, mešana tehnika na platnu, 210 x 130 x 7 cm (Foto Lenart Kirbiš)

16

Du{an Kirbi{ Speaking Subject, 2013, mešana tehnika na platnu, 210 x 130 x 7 cm (Foto Lenart Kirbiš)

17

Du{an Kirbi{ Inserted Subject, 2013, mešana tehnika na platnu, 210 x 130 x 7 cm (Foto Lenart Kirbiš)

18

Sandi ^ervek (1960) je študiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je leta 1985 diplomiral pri prof. Gustavu Gnamušu. Ukvarja se s slikarstvom, risbo, grafiko, ilustracijo in oblikovanjem. Leta 1998 je kot štipendist Ministrstva za kulturo RS dalj ~asa bival v New Yorku. Živi in ustvarja v Murski Soboti in je docent za slikarstvo na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru.

Samostojne razstave po letu 2003 2002/ 2003 Zdenka Žido in Sandi ^ervek. Slike, Galerija Murska Sobota, Murska Sobota 2003 Sandi ^ervek. Zdenka Žido, Galerija Kortil, Reka/Rijeka Slike, Mestna galerija Nova Gorica, Nova Gorica 2004 Sandi ^ervek, Galerija Zlatni ajngel, Varaždin 2005 Slike, Umetnostna galerija Maribor, Maribor Sandi Slike, Galerija Equrna, Ljubljana 2006 Slike, Galerija Hest, Ljubljana 2007 Slike, Städtische Galerie im Theater Ingoldstadt, Ingolstadt, Nem~ija 2008 Slike, Galerija Božidar Jakac, Kostanjevica na Krki Sandi ^ervek, Mala galerija, Ljubljana 2008/ 2009 Sandi ^ervek, Galerija Forum, Zagreb 2010 Sandi ^ervek, Galleria A+A, Benetke Sandi ^ervek, Galerija Grad, Slovenska Bistrica Ustanova Dr. Šiftarjeva fundacija, Galerija raziskovalne postaje ZRC SAZU, Petanjci 2011 Dela na papirju, Galerija Hest, Maribor Onkraj spomina, Galerija Murska Sobota, Murska Sobota 2012 Slike in risbe 1985–2011, Muzej in galerije mesta Ljubljane, Mestna galerija Ljubljana 2013 Tihi sopotniki, Obalne galerije Piran, Galerija Meduza, Koper Skupinske razstave po letu 2003 2002/ 2003 Odprti depoji, Galerija Žula, Ljubljana Zbirka Galerije Žula, Umetnostna galerija Maribor, Maribor 2003 Razstava in dražba umetniških del, Ljubljanski grad, Ljubljana Iz likovne zbirke Zavarovalnice Triglav in Kluba PAC, Pokrajinski muzej, Murska Sobota 2003/ 2004 Umetnost za las, Galerija Meduza, Koper Odprti depoji, Galerija Žula, Ljubljana Odprti depoji, Galerija Žula 2, Maribor Abstraktno slikarstvo od Muši~a do Rimeleja, Galerija Loža, Koper 2004 Desetletje in pol pozneje. Deceniju i po kasnije, Galerija ULUS, Beograd Razstava risb prekmurskih umetnikov iz ~asa študija, Klub PAC, Murska Sobota Razširjeni prostori umetnosti. Slovenska umetnost 1985–1995, Moderna galerija, Ljubljana Izkušnja telesnosti, Galerija Miklova hiša, Ribnica na Dolenjskem 2004/ 2005 PARKUMetnost. Parkum, Umetnostna galerija Maribor, Maribor Iz likovne zbirke Riko, Galerija Miklova hiša, Ribnica na Dolenjskem 2005 Soo~enja. Nova postavitev stalne zbirke Umetnostne galerije Maribor, Umetnostna galerija Maribor, Maribor Osamljenosti. Izrazi tesnobe v prekmurskem slikarstvu, Galerija ZDSLU, Ljubljana 2006 Miheli~eva galerija, Ptuj Izbrana dela iz Umetniške zbirke Nove ljubljanske banke, Obalne galerije, Piran, Koper

Umetnostna galerija Maribor, Maribor Stalna zbirka Murska Sobota, Galerija Murska Sobota, Murska Sobota 2006 Razstava del slikarske kolonije Primož Trubar Moravske Toplice, Galerija Ivana Groharja, Škofja Loka Talent 2006. Emerging Artists, Allan Stone Gallery, New York Naj bo prijetno, pa še koristno, Galerija Hest, Maribor 2008 Nominiranci 2008. Sandi ^ervek. Ema Kugler. Tadej Poga~ar, Galerija Prešernovih nagrajencev, Kranj Topologija in likovna umetnost. Marjan Dev in vabljeni avtorji, Galerija DLUM, Maribor Peinture slovène après 1945. Slovensko slikarstvo po letu 1945, Hôtel de Ville, Bruselj Stalna zbirka, 3. del, Galerija Murska Sobota, Murska Sobota Nove pridobitve v stalni zbirki UGM, Umetnostna galerija Maribor, Maribor Izbor iz Likovne zbirke Riko, Miklova hiša, Ribnica 2009 Mestna galerija, Piran Risba na Slovenskem 2. 1940–2009, Mestna galerija, Ljubljana 2009/ 2010 Umetnostna galerija Maribor, Maribor 2010 Muzej suvremene umjetnosti, Zagreb Dobrodelna dražba, Galerija Hest, Ljubljana Dobrodelna dražba, Galerija Hest, Maribor 2009 Zbirka / Collezione Riko. Bernard. ^ervek. Gnamuš. Gumilar. Jakše.

Kapus. Pran~i~. Riemele. Žido, Mestna galerija, Piran Iz Likovne zbirke Riko, Galerija Miklova hiša, Ribnica na Dolenjskem 2010 Iz zbirke UGM, Umetnostna galerija Maribor, Maribor Nagrajenci Extempora Žetale in Iz Talumove umetniške zbirke, Prostori družbe Albin Promotion, Majšperk Naklju~ja, Galerija Murska Sobota, Murska Sobota 2011 20. stoletje / Kontinuitete in prelomi. Izbor del iz nacionalne zbirke Moderne galerije (1906–1991), Moderna galerija, Ljubljana 2012 ^ervek Rajnar Meden Mesari~, Galerija Murska Sobota Skoraj pomlad, 100 let slovenske umetnosti, Umetnostna galerija Maribor 2013 Materialnost, Kibla portal, Maribor Dela v zbirkah Pokrajinski muzej Murska Sobota Galerija Murska Sobota Umetnostna galerija Maribor Moderna galerija, Ljubljana Likovna zbirka Factor banke Umetniška zbirka Nove Ljubljanske banke Likovna zbirka Riko Likovna zbirka Mercator Allan Stone Gallery, New York Zbirka Galerije Žula Zbirka Zavarovalnice Triglav Likovna zbirka Mura Likovna zbirka Talum

19

Mirko Bratuša (1963) je študiral na Akademijah za likovno umetnost v Ljubljani, Münchnu in Düsseldorfu. Na Pedagoški fakulteti v Ljubljani je redni profesor za kiparstvo. Leta 2006 je prejel nagrado Prešernovega sklada za razstavo v madridski galeriji Circulo de Bellas Artes. Ustvarja v Vodicah pri Ljubljani.

Dušan Kirbiš (1953) je študiral slikarstvo in grafiko na Akademijah za likovno umetnost v Ljubljani. Kot DAAD štipendist je študiral in deloval v Berlinu, kasneje pa še v New Yorku. Živi in dela v Ljubljani in je redni profesor na Naravoslovnotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani.

Izbor samostojnih razstav po letu 2003

Izbor samostojnih razstav po letu 2003 2003 Navadni kipi (Pregledna samostojna razstava od 1989 do 2003), Galerija Murska Sobota, Murska Sobota (2003 prenos v Koroško galerijo likovnih umetnosti, Slovenj Gradec; 2004 prenos v Obalne galerije Piran.)

2004 Bežniki, Mestna galerija, Piran 2005 Neimenovani – Anonimos. Circulo de Bellas Artes, Madrid, Španija (2005 prenos v Galerijo Equrna, Ljubljana; 2006 prenos v Obalne galerije Piran) 2006 Podobe predstav, Galerija Glesia, Ljubljana 2010 Hipokriti, Galerija Božidar Jakac, Kostanjevica na Krki 2011 Osmi dan, Kersni~eva kova~nica, Ribnica 54. beneški bienale, Slovenski paviljon, Galerija A + A, Benetke 2012 Grelci za vro~a ~ustva 0.1, Galerija Isis, Ljubljana Izbor skupinskih razstav po letu 2003 2003 Çmimi »M. Mulliqi« Prize (International Exhibition), The Kosova Art Gallery, Priština The Different Same, Shanghai Duolun Museum of Modern Art, Shanghai 2008 Divji v srcu, Galerija Equrna, Ljubljana 2010 Divji v srcu, Mestna galerija Nova Gorica, Nova Gorica Imagine, Galerija Škuc, Ljubljana Kiparski dialogi z Galerijo Glesia, Galerija Glesia, Ljubljana Naklju~ja, Galerija Murska Sobota, Murska Sobota Kiparstvo danes, Komponente, sti~iš~a in prese~iš~a, Galerija sodobne umetnosti Celje 2011 Kiparstvo danes, Galerija sodobne umetnosti Celje, Celje 2012 Pot skozi skulpturo, Mestna galerija, Ljubljana Javne postavitve po letu 2003 Spomenik dr. Antonu Trstenjaku, Osnovna šola dr. Antona Trstenjaka, Negova 2003 Kopalka, park pred hotelom Kempinski Palace, Portorož 2008 Figura z biseri, vhodna ploš~ad pred Pedagoško Fakulteto, Ljubljana 2010 Spomenik Stanislavu Škrabcu, Nova Gorica 2011 Spomenik Johannesu Aquili, Gornja Radgona 2012 Vodnjak za Alfreda N., Ljubljana 2013 Zastopanost v javnih zbirkah Moderna galerija, Ljubljana Umetnostna galerija, Maribor Galerija Murska Sobota, Murska Sobota Galerija Miklova hiša, Ribnica Obalne galerije Piran

2003 Meje in omejitve, Mala galerija, Moderna galerija, Ljubljana, prenos: Galerija Miklova hiša, Ribnica 2006 Passage - Paysage, Galerija Equrna Ljubljana Kaligrafije, Galerija Cankarjevega doma, Vrhnika Podobe teme, Galerija Zavarovalnice Triglav, Murska Sobota 2007 Aqua, Galerija SZI, Dunaj, Avstrija Snov in sanje, Mestna galerija Nova Gorica, Nova Gorica Espen Wilkür: Trohnoba modernizma/The Decrepitude of Modernism 2008 Prasnov, Poslovni center Mercator, Ljubljana Slika/The painting, Bežigrajska galerija 2, Ljubljana 2009 Malerei-Slika-Painting, Galerie Freihausgasse, Villach/Beljak Malerei/Slika, Galerie Sudhaus Bleiburg/Pliberk 2010 Weg – Pot – Way, Galerie Vorspann, Eisenkappel/Železna Kapla, Avstrija 2011 Pleme/Tribù, razstaviš~e Monfort Portorož Vis à vis - Kirbiš & Mörth, Galerija Equrna, Ljubljana Wunder aus dem Nichts, Galerie Herzogburg St. Veit/Glan, Avstrija 2012 De rerum natura, Tovarna umetnosti, Majšperk, 19. Festival sodobne umetnosti Art Stays Prima luce, Galerie Gemeindeamt, Eisenkappel/Železna Kapla, Avstrija 2013 Galerie Magnet, Volkermarkt, Avstrija Izbor skupinskih razstav po letu 2003 2003 Slovenian Art, European Commission, Bruxelles 75/85 Do roba in naprej, slovenska umetnost 1975–1985, Moderna galerija Ljubljana INTART 2003, Jakopi~eva galerija, Ljubljana 2004 Politike slikarstva/Le politiche della pittura, Mestna galerija Piran, Obalne galerije, prenos: Cankarjev dom, Ljubljana, 2005 Razširjeni prostori umetnosti, slovenska umetnost 1985–1995, Moderna galerija, Ljubljana Dvajset let pozneje, Galerija Equrna, Ljubljana 2 + 2 + 2, Galerija Contra, Koper 2005 Old New Borrowed Blue, L.I.P.A. Gallery, Chicago Politike slikarstva, Cankarjev dom Ljubljana 2006 Europa aperta (una storia di artisti, culture e linguaggi a confronto) 1. Palazo Martini, Riva del Garda, in 2. Palazzo Baisi, Brentonico – TN 2007 Drei positionen (Kaplenig, Kirbis, Weiss-Richter ) Galerie Sikoronja, Rosegg, Avstrija 46°29’11”N,14°35’46”- Südpol 2.0 Galerie Vorspann, Eisenkapel, Avstrija Iz zbirke pokrajinskega muzeja, Galerija sodobne umetnosti Ptuj Move moment, Veleposlaništvo RS Washington, Impressions Gallery, Cleveland Pala~a OZN New York, 2008 National Arts Club, New York, USA, St. Thomas University Gallery, Miamy, USA 2008 30 Let delovne skupnosti Alpe Jadran, Pilonova galerija Ajdovš~ina Ptujski slikarji, Galerija 22, Ljubljana Do-Dai, Galerija Škuc, Ljubljana 2009 Risba na slovenskem, Muzej in galerija mesta Ljubljane, Mestna galerija Ljubljana. Prenos v Umetnostno galerijo Maribor in Muzej savremene umjetnosti Zagreb 2010 New masters of art, Galerie 9900, Lienz Zbirka Drobne, Galerija Grad Sevnica

20

27. slikarska kolonija Pore~ (Bensa, Birsa, Brajnovi}, Dalpra, Kaplenig, Kirbiš, Lodi) Mala Galerija Pu~kog otvorenog u~ilišta, Pore~ Iz Talumove umetniške zbirke, Galerija tekstilna tovarna Majšperk Bildhauersymposium krastal, Bildhauerhaus Kras Bimetal, Stadtgalerie am Minoritenplatz, Wolfsberg, Avstrija Willkür/Samovolja, Galerie Haus Winkler Jerabek Gästeliste, Atelier Turm&Container, Wolfsberg, Avstrija Iz zbirke Talum, Filozofska fakulteta Maribor Slike z razstave, Galerija Equrna, Ljubljana Skupinska razstava, Galerija Isis, Ljubljana 2011 Figuralno, figurativno, figurabilno, Obalne galerije Piran, Razstaviš~e Monfort, Portorož 4711, Galerie Reart, Sankt Stefan, Avstrija Krog v podobi, Bežigrajska galerija 2, Ljubljana pH6, Koroška galerija Likovnih umetnosti, Slovenj Gradec (Birsa, Boži}, Dalpra, Kaplenig, Kirbiš, Moerth) 9th Art Symposium Miramar, Opatija, HR Kleinformate, Galerie Reart, Sankt Stefan, Avstrija Südpol 6.0, Galerie Vorspann, Eisenkappel/Železna Kapla, Avstrija 2 X 12, Media Nox in Dekanat FF, Maribor 2012 Art Karlsruhe, Galerie Gabriel Wien, Karlsruhe Skoraj pomlad, 100 let slovenske umetnosti 1912–2012, UGM Umetnostna galerija Maribor + Slavija N°11, 50 let Mestne galerije, Mestna galerija Ljubljana 2013 Hotel Obir Reception, Eisenkappel ^rno – Belo, 9. Bienale Alpe Jadran, Dela na Papirju, Galerija Mestne hiše, Kranj Die Stadt als Galerie, Neue Galerie St. Andrae, Avstrija Lobisser vergessen, Galerie Magnet, Palais Fugger, Celovec, Avstrija Nordpol, Galerie Vorspann, Eisenkappel/Železna Kapla, Avstrija Zastopanost v javnih zbirkah MG+MSUM Moderna galerija Ljubljana UGM Umetnostna galerija Maribor Obalne galerije Piran Mestna galerija Ljubljana Mestna galerija Nova Gorica Pokrajinski muzej Ptuj Pilonova galerija Ajdovš~ina Muzej sodobne umetnosti Celje Zbirka Faktor banke, Ljubljana Zbirka Ljubljanske banke, Ljubljana Zbirka Zavarovalnice Triglav, Ljubljana Zbirka Talum, Kidri~evo Zbirka Perutnina Ptuj Zbirka Stadt Villach Zbirka Mercator, Ljubljana Muzej savremene umetnosti Zrenjanin

Izid kataloga je omogo~ila:

Katalog izdal/Published by: Javni zavod Kulturni dom Nova Gorica, Mestna galerija Nova Gorica – Zanj odgovarja/Responsible: Pavla Jarc – Urednica/Edited by: Mateja Polj{ak Furlan – Besedilo/Text: Petja Grafenauer – Prevod/Translation: Peter Szabo – Lektoriranje sloven{~ine/Slovenian Proofreading: Andrejka Marko~i~ [u{melj – Oblikovanje/Layout: Adenda d. o. o. – Tisk/Print: Tiskarna Present d. o. o. – Naklada/Number of copies: 300

Mestna galerija Nova Gorica Trg E. Kardelja 5 SI 5000 Nova Gorica T + 386 5 335 40 17 E mestnagalerija@kulturnidom-ng.si W www.mgng.net Urnik: od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure in od 15. do 19. ure.

Ob sobotah od 9. do 12. ure.

Ob nedeljah in praznikih zaprto.