Mestna galerija Nova Gorica - 20 let

Martin Avsenik Uršula Berlot Viktor Bernik Primož Bizjak

Carlos Lizariturry

Rajko Bizjak

Roman Makše

Miha Boljka

Ira Niero Marušič

Suzana Brborović

Nataša Mirtič

Beti Bricelj

Matej Pečnikar

BridA

Silvester Plotajs Sicoe

Andrej Brumen - Čop

Zmago Posega

Marco Casentini

Arjan Pregl

Carlo Ciussi

Matjaž Prešeren

Ksenija Čerče

Primož Pugelj

Vuk Ćosić

Jasna Samarin

Olga Danelone

Matej Sitar

Boštjan Drinovec

Jože Slak - Đoka

Katja Felle

Jernej Skrt

Mitja Ficko

Andraž Šalamun

Boris Gaberščik

Natalija Šeruga Golob

Jernej Humar

Gorazd Šimenko

Irwin

Lučka Šparovec

Lado Jakša

Miha Štrukelj

Janez Janša

Marialuisa Tadei

Danilo Jejčič

Tadej Torč

Duša Jesih

Tanja Verlak

Dušan Kirbiš

Lujo Vodopivec

Aleksij Kobal

Kamila Volčanšek

Jiři Kočica

Sašo Vrabič

Silvester Komel

Ana Zavadlav

Žiga Koritnik

Mojca Zlokarnik

Anja Kranjc

Nika Zupančič

Gorazd Krnc

Antonio Živkovič

Giovanni De Lazzari Tanja Lažetić Zmago Lenárdič

Katalog izdal/Catalogue issued by: Kulturni dom Nova Gorica Zanj/Represented by: Pavla Jarc Urednici/Editors: Pavla Jarc, Mateja Poljšak Furlan Avtorji besedil/Texts written by: Pavla Jarc, Andrej Medved, Nadja Zgonik, Božidar Zrinski Dokumentacija, biografije umetnikov/Documentation, Biographies of the artists: Mateja Poljšak Furlan Lektoriranje/Slovene language revision: Alenka Mirkac Angleški prevod/English translation: Arven Šakti Kralj Szomi Fotografije/Photographs: Fotoarhiv Mestne galerije Nova Gorica/Photo Archives of Nova Gorica City Gallery Fotoatelje Pavšič Zavadlav, Boris Gaberščik, Matej Vidmar Božidar Dolenc, Lado Jakša, Matjaž Prešeren, Tanja Verlak, Boštjan Komel Oblikovanje in prelom/Catalogue design & DTP: Boštjan Komel Tisk/Print: Tiskarna Present d.o.o.

Kraj izida/Place of publication: Nova Gorica Leto izida/Publication year: 2018 Naklada/Nr. of copies: 500

Knjiga je spremljevalna publikacija razstave 20 let Mestne galerije Nova Gorica - Dela sodobnih slovenskih umetnic iz zbirke Mestne galerije Nova Gorica (Mestna galerija Nova Gorica, 8.–29. junij 2018).

This book was published to accompany the exhibition 20 years of Nova Gorica City Gallery - Works by contemporary Slovenian female artists from the Nova Gorica City Gallery collection (Nova Gorica City Gallery, 8 – 29 June 2018).

Kustosinja razstave/Curator: Pavla Jarc Organizacija in odnosi z javnostmi/Organization and public relations: Mateja Poljšak Furlan Tehnična ekipa/Technical crew: Tadej Hrovat, Iztok Saksida

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 73/77(497.4)«1968/2018«(083.824) MESTNA galerija (Nova Gorica) Mestna galerija Nova Gorica : 20 let / [avtorji besedil Pavla Jarc ... [et al.] ; urednici Pavla Jarc, Mateja Poljšak Furlan ; dokumentacija, biografije umetnikov Mateja Poljšak Furlan ; angleški prevod Arven Šakti Kralj Szomi ; fotografije fotoarhiv Mestne galerije Nova Gorica]. - Nova Gorica : Kulturni dom, 2018 ISBN 978-961-6783-21-7 1. Jarc, Pavla 295054592

3

Vsebina Table of Contents Pavla Jarc

5 Predgovor Preface Matej Arčon

7 Ob jubileju On the Anniversary Judita Krivec Dragan

8 Ob obletnici On the Anniversary Pavla Jarc

10 Dvajset let Mestne galerije Nova Gorica Twenty Years of the Nova Gorica City Gallery Nadja Zgonik

18 Galerija v »mestu mladih« The Gallery in the »City of Youth«

24

Andrej Medved Mestna galerija Nova Gorica: osrednja slovenska regionalna kulturna ustanova The Nova Gorica City Gallery: A Central Slovenian Regional Cultural Institution

28

Božidar Zrinski Z muzejem v zbirki do muzeja z zbirko With a Museum in the Collection to a Museum with a Collection

36 Reprodukcije del iz umetniške zbirke Mestne galerije Nova Gorica

100 Likovni fond Mestne galerije Nova Gorica

104 Kratke biografije umetnikov, katerih dela so v likovni zbirki

116 Razstavna dejavnost v Mestni galeriji Nova Gorica od leta 2000

5

Predgovor

Preface

V Kulturnem domu Nova Gorica dve desetletji delovanja galerije obeležujemo z izdajo knjižne publikacije z naslovom Mestna galerija Nova Gorica – 20 let in z odprtjem razstave, v okviru katere smo prvič na ogled postavili izbrana dela slovenskih umetnic iz naše likovne zbirke.

V pričujoči knjigi, ki smo jo kot tisto ob desetletnici galerije v oblikovanje zaupali Boštjanu Komelu, so predstavljena vsa umetniška dela iz likovne zbirke, v kateri so zastopani uveljavljeni domači in tuji ustvarjalci zlasti mlajše in srednje generacije, ki so od leta 2000 dalje razstavljali v galeriji. Kljub temu da imamo za odkup likovnih del na voljo skromna finančna sredstva, smo v sedemnajstih letih uspeli zasnovati zanimivo zbirko, ki obsega 74 del in temelji predvsem na delih iz sočasne tekoče likovne produkcije. Katalog prinaša tudi tekste nekaterih priznanih umetnostnih zgodovinarjev, ki so vseskozi povezani z nami in spremljajo naše delo. Svoj pogled na vlogo in pomen galerije ter njene zbirke so prispevali Andrej Medved, Nadja Zgonik in Božidar Zrinski, sama pa sem se sprehodila skozi zgodovino delovanja razstavišča in predstavila razstavo izbranih del iz naše zbirke, ki so prvič na ogled javnosti. Zelo dragoceno je tudi dokumentarno gradivo z nadrobnim popisom vseh umetniških del iz zbirke, biografij umetnikov in vseh razstav od leta 2000 dalje, ki ga je prispevala Mateja Poljšak Furlan.

Ob dvajsetletnici galerije se spodobi, da se zahvalim vsem sodelavcem, galerijskemu svetu, številnim umetnikom, ki so doslej razstavljali v galeriji, ter domačim in tujim likovnim strokovnjakom, ki so s sodelovanjem pri razvijanju kakovostnih razstavnih programov pomagali pri pozicioniranju ustanove na slovenski galerijski zemljevid.

Posebno zahvalo namenjam Mestni občini Nova Gorica in Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije, ki finančno podpirata delovanje in programe galerije ter se zavedata njenega pomena ne samo v lokalnem, temveč tudi širšem slovenskem prostoru. In nenazadnje hvala medijem za medijsko podporo ter obiskovalcem, ki vsa ta leta obiskujejo razstave in s tem izkazujejo naklonjenost tako našemu delu kot likovni ustvarjalnosti nasploh.

The Nova Gorica Arts Centre is celebrating two decades of gallery activities by publishing a book entitled Nova Gorica City Gallery – 20 Years together with the opening of an exhibition, which showcases the selected works of Slovenian women artists from its art collection for the first time.

The book at hand, whose design was also entrusted to Boštjan Komel, like the one on the 10th anniversary of the gallery, presents all the artworks from the art collection, which includes well-established local and international artists, especially of the young and middle generations, who have exhibited in the gallery since 2000.

Despite the fact that scarce financial resources are available for the purchase of artworks, we have managed to create an interesting collection during the course of 17 years, which consists of 74 works and is based primarily on the works of contemporary current artistic production. The catalogue also includes texts by some renowned art historians, who are in constant touch with us and follow our work. Andrej Medved, Nadja Zgonik and Božidar Zrinski have contributed their views on the role and significance of the gallery and its collection, whereas I have taken the job of strolling through the history of the exhibition venue and presenting the exhibition of the selected works from our collection, which have been put on public view for the first time. The documentary material with a detailed list of all the artworks from the collection, artists’ biographies and all the exhibitions since 2000, compiled by Mateja Poljšak Furlan, also makes for a very precious contribution.

On the occasion of the gallery’s 20th anniversary, I would like to thank all the colleagues, the gallery council, the many artists that have exhibited in the gallery so far, as well as the local and international art experts who have helped to position the institution on the gallery map of Slovenia by participating in the development of its quality exhibition programmes. I give special thanks to the Municipality of Nova Gorica and the Ministry of Culture of the Republic of Slovenia, which support the activities and programmes of the gallery financially, and are aware of its importance not only as far as the local, but also the wider Slovenian territory is concerned. Last but not least, I extend my thanks also to the media for their media support and to the visitors who have been visiting the exhibitions all these years, hence showing their propensity for our work as well as artistic creativity in general.

Pavla Jarc,

direktorica Kulturnega doma Nova Gorica

Pavla Jarc

Director of the Nova Gorica Arts Centre

6 Z odprtja razstave Zmaga Posege, 27. september 2013.

Ob jubileju

On the Anniversary

Mestna galerija Nova Gorica se je v vseh letih svojega delovanja ambiciozno uveljavljala tako v Sloveniji kot tudi v širšem mednarodnem prostoru in postala pomembno regionalno središče za sodobno umetnost. Še posebej prepoznavna je postala z organizacijo in izvedbo mednarodnega festivala sodobnih umetniških praks Pixxelpoint, ki je na eni strani v Novo Gorico prinesel vpogled v aktualno dogajanje na področju sodobne umetnosti, hkrati pa ponesel ime našega mesta kot pomembnega umetniškega razstavišča tudi izven meja Slovenije. Izjemnega pomena je, da galerija gosti tudi še neuveljavljene umetnike mlajše in srednje generacije, s poudarkom na ustvarjalcih, ki prihajajo iz goriškega prostora, hkrati pa poskuša zagotavljati čim višji strokovni in umetniški nivo. S podporo Mestne občine Nova Gorica Mestna galerija vzporedno z rednim programom oblikuje tudi lastno umetniško zbirko slovenskih in tujih ustvarjalcev.

Poleg svojega rednega programa obiskovalcem ponuja tudi posebne programe, kot so Soočanja s sodobno vizualno umetnostjo, otroške likovne ustvarjalnice in Likovna šola za otroke in odrasle.

S celotno ponudbo pomembno sooblikuje kulturni prostor na Goriškem in hkrati prebivalcem omogoča aktivno vpetost v ustvarjalne programe galerije.

V lanskem letu je bil ob 70-letnici Nove Gorice v Mestni galeriji postavljen del pregledne razstave likovne ustvarjalnosti v mestu, ki je prvič celostno prikazala in ovrednotila likovna dela, ki so pustila pomembno sled v kulturni zgodovini mesta. Z razstavo in zbornikom z naslovom »Nekoč je bila črta« – 70 let likovne ustvarjalnosti v mestu je galerija, ki deluje v okviru Kulturnega doma Nova Gorica, skupaj z Goriškim muzejem pomembno kronala prehojeno ustvarjalno pot domačih avtorjev in na ogled postavila vrhunce goriške likovne ustvarjalnosti. Zbornik v počastitev 20. obletnice delovanja Mestne galerije Nova Gorica bo zagotovo nov dragocen popotnik vsem ljubiteljem likovne umetnosti in pomemben pričevalec aktivnosti in ponudbe novogoriške mestne galerije.

Ob jubileju iskrene čestitke in zahvala vsem, ki so kakorkoli pripomogli k uspešnemu delovanju Mestne galerije Nova Gorica. Naj ostanejo njena vrata na stežaj odprta ustvarjalcem.

The Nova Gorica City Gallery has been following the ambitions of establishing itself both in Slovenia and in the wider international arena throughout the years of its activities and has become an important regional centre for contemporary art. It has gained particular recognition with its organisation and implementation of the Pixxelpoint International Festival of Contemporary Art Practices, which has on the one hand provided an insight into the current events within the field of contemporary art in Nova Gorica, and has at the same time taken the name of our city as an important art exhibition venue beyond the borders of Slovenia. It is of the utmost importance that the gallery also hosts artists of the younger and middle generation that are yet to become established, with an emphasis on the artists from the Goriška region, while at the same time also striving to provide the highest possible professional and artistic standards. Supported by the Municipality of Nova Gorica, and concurrently with its regular programme, the Nova Gorica City Gallery is also shaping its own art collection of Slovenian and international creators.

Further to its regular programme, the gallery also offers visitors special programmes such as Encounters with Contemporary Visual Art, Visual Art Workshops for Kids and Art School for Children and Adults, whereas its range of activities as a whole importantly shapes the cultural arena within the Goriška region and at the same time enables its inhabitants to be actively involved in the creative programmes of the gallery.

Last year, on the occasion of the 70th anniversary of Nova Gorica, a retrospective exhibition of artistic creativity in the city was put on at the City Gallery, which for the first time fully presented and evaluated the artworks that have significantly marked the cultural history of the city. With the exhibition and miscellany entitled Once There was a Line – 70 Years of Artistic Creativity in the City, the gallery, which operates under the auspices of the Nova Gorica Arts Centre, together with the Museum of Goriška, importantly inaugurated the creative paths trodden by its local artists, placing on show the pinnacles of artistic creativity from the Goriška region. The miscellany celebrating the 20th anniversary of the Nova Gorica City Gallery is sure to be a worthy new accompaniment for all the lovers of fine art, and an important witness to the activities and range on offer by the City Gallery in Nova Gorica.

Sincere congratulations and gratitude on this anniversary are extended to all who have contributed to the successful work of the Nova Gorica City Gallery. Let its doors remain wide open to artists.

Matej Arčon,

župan Mestne občine Nova Gorica

Matej Arčon

Mayor of the Municipality of Nova Gorica

8

Ob obletnici

Ko na spletu odpremo stran Mestne galerije Nova Gorica, najprej preberemo znamenito izjavo Friedricha Nietzscheja: »Resnica je grda. Umetnost imamo zato, da ne bi propadli zaradi resnice.« Morda je nemški filozof, ki so ga napačne interpretacije njegovega dela po krivici oropale pomembnih zaslug za razumevanje vloge umetnosti v življenju družbe in (predvsem) posameznika, s pesniško vznesenostjo pretiraval, a naš fizični svet je dejansko mogoče razumeti, velikokrat tudi prenesti, le s pomočjo njegovega pandana v kreativnem, duhovnem, emocionalnem in čutno zaznavnem. Galerija, ki leži v mestu na skrajnem robu države, je s tem simbolnim motom na domiseln in obenem zelo konkreten način pojasnila svoje mesto in vlogo v lokalni in širši skupnosti. Tako po vojni nastalo Novo Gorico kot njeno Mestno galerijo, ki praznuje dobrih 20 let delovanja, zaznamujeta modernizem in svojska povezava z geografsko in kulturno le malo oddaljeno Gorico/Gorizio na italijanski strani. Ta poseben položaj sta obe mesti sijajno izrabili za enotno, v duhu evropskega povezovanja zastavljeno prezentacijo širše goriške pokrajine. Gorica se v svojih muzejih, kjer ima posebno vlogo Pokrajinski muzej v Palači Attems – Petzenstein, večinoma posveča skupni preteklosti na tem področju in z njim povezanemu mednarodnemu prostoru, sodobna umetniška prizadevanja avtorjev iz Slovenije in Italije pa najdejo prostor v tudi arhitekturno posebni Mestni galeriji Nova Gorica, umeščeni v zgradbo Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica. Od leta 1997, ko je bila ustanovljena, se je z izbranim programom v dveh desetletjih uspela uveljaviti kot ena najbolj referenčnih galerij za sodobno umetnost v Sloveniji, na monografskih in skupinskih študijskih razstavah je domače in širše občinstvo redno seznanjala z umetniškimi videnji onkraj naše vsakdanje fizične, pogosto banalne stvarnosti.

Z oblikami in barvami, ki jih velikokrat ne zmoremo videti, z bogatimi vsebinami, skritimi pod površjem rutine in doživetij, če parfraziram Nietzscheja, ki zmorejo osmisliti življenje in omehčati resnico. Pa ne le da s pomočjo umetnosti, ki ima moč, da odpira vrata v neskončne svetove domišljije, podzavesti, hodnike časa in prostora, pobegnemo od včasih neznosne realnosti, temveč nas bogati in prispeva k temu, da rasemo kot osebnosti in sploh zmoremo razumeti življenje in sebe v njem.

Mestna galerija Nova Gorica je izjemna tudi zaradi svoje arhitekturne rešitve, saj s prostorom na osnovi tlorisa kroga prekinja s popularnostjo tako imenovane bele kocke, ki je kar nekaj desetletij veljala za idealen razstavni prostor. Na videz bolj dinamične konkavne stene in krožni obhod ponujata umetnikom in kustosom poseben izziv v postavitvi, pa naj gre za klasično slikarsko, kiparsko razstavo ali interaktivne, z uporabo sodobnih elektronskih medijev povezane instalacije.

Tudi zato je vsaka razstava po svoje unikatna, saj kljub morebitnemu

prenosu iz drugih galerij učinkuje drugače, predvsem pa zastavi nov način komunikacije med umetnino in gledalcem, med skritimi sporočili umetnika in kreativnim očesom obiskovalca. Morda je ta posebni razstavni prostor tudi zato tako priljubljen pri umetnikih, izviren pa ostaja koncept celotne programske sheme, v kateri dobijo svoje mesto umetniške prakse v celotnem razponu pluralizma sodobnih vizualnih umetnosti. Morda od blizu in na prvi pogled niso opazni vplivi razstav in cele vrste izobraževalnih in popularizacijskih programov, a tisti, ki živahno dejavnost Mestne galerije že leta opazujemo iz centra, si ne predstavljamo, da bi ta vsesplošno vključevalni center nenadoma zamrl. Na zemljevidu, segajočem tudi onkraj državnih, generacijskih, slogovnih meja je namreč ena od svetlih točk v sicer še vedno preredko tkani mreži kulturnih ustanov. Da bomo lažje, če ne celo sploh preživeli humanizmu in ustvarjalnosti nenaklonjene čase, jih zelo potrebujemo, a ne le v smislu hermetičnih muzejskih kabinetov čudes iz preteklosti, temveč kot živahne in domišljiji vabljive prostore za kakovostno preživljanje časa vseh prebivalcev, ne glede na starost, poklic, položaj v družbi … Mestna galerija Nova Gorica se tega poslanstva že dolgo zaveda in lahko ji le zaželimo veliko svetlih dni v sivini globalne uniformiranosti.

Judita Krivec Dragan, prof. umetnostne zgodovine Sekretarka na Direktoratu za umetnost Ministrstva za kulturo Republike Slovenije

9

On the Anniversary

When we open the website of the Nova Gorica City Gallery, we first read the famous statement by Friedrich Nietzsche: »The truth is ugly. We have art so as not to perish from the truth.« Perhaps the German philosopher – whose incorrectly interpreted work wrongly robbed him of important merits for understanding the role of art in the life of society and (above all) the individual – went overboard in his poetic excitement, but our physical world can in fact, be understood and often conveyed only with the help of its equivalent in creative, spiritual, emotional and sensual perception. The gallery, which lies in the city on the very outskirts of the national border, has used this symbolic motto to explain in an imaginative and very concrete way its place and role in the local and wider community. In such a way, Nova Gorica, a city sprung up after the war, and its City Gallery, which celebrates a good 20 years of activities, are both marked by modernism and a unique connection with the city of Gorica/Gorizia on the Italian side of the border, which is geographically and culturally only slightly removed. This special position has been used brilliantly by both cities for the united presentation of the wider Goriška province, conceived in the spirit of European integration. In its museums, where the Regional Museum in the Palazzo Attems Petzenstein holds a special role, Gorizia focuses mainly on the common past of the area and the international arena connected to it, whereas the contemporary artistic endeavours of the artists from Slovenia and Italy find a place in the special architecture of the Nova Gorica City Gallery, located in the building of the Nova Gorica Slovenian National Theatre. Since 1997, when it was founded, it has succeeded in establishing itself as one of the most referential galleries for contemporary art in Slovenia during the last two decades, regularly informing the local and wider audience about the artistic visions beyond our everyday physical, often banal, reality with its monographic and group research exhibitions. Through shape and colour, which we are often incapable of seeing, with rich contents hidden beneath the surface of routine and experience, if I paraphrase Nietzsche, that can give meaning to life and cushion the truth. But not only allowing us to escape from reality that is sometimes unbearable, art – which has the power to open doors into the infinite worlds of the imagination, the subconscious, the corridors of space and time – also enriches and stimulates us to grow as individuals so that we can begin to understand life and ourselves in it.

The Nova Gorica City Gallery is also outstanding due to its architectural solution since it breaks off with the popularity of the so-called white cube, which has been considered as the ideal

exhibition space for several decades, with its space conceived on the ground plan of a circle. The seemingly more dynamic concave walls and rounded passage present a special challenge to artists and curators in their set-ups, be that classical painting, exhibitions of sculpture or interactive installations using contemporary electronic media. This is what makes each exhibition unique in its own way since even a potential transfer from another gallery has a different impact, and most importantly creates a new form of communication between the artwork and the viewer, between the hidden messages of the artist and the creative eye of the visitor. Perhaps that is also why this special exhibition space is so popular with artists. The concept of the entire programme scheme, however, is kept original, whereby a position is given to the art practices in the entire pluralistic range of the contemporary visual arts. Perhaps from up close and at first glance, the impact of the exhibitions and the whole range of educational and popularisation programmes are not noticeable, but those of us who have been following the lively activities of the City Gallery from the centre for years, can not imagine that this all-including centre were to suddenly die out. Namely, on the map, which extends beyond national, generational and stylistic boundaries, it is one of the bright spots in the otherwise still too loosely woven net of cultural institutions. In order for us to survive, or at least facilitate our survival in these times which are so unfavourable for humanism and creativity, we need them very much, not only in the sense of hermetic museum cabinets that house the wonders of the past, but also as lively spaces for spending quality time that captivate the imagination of all residents regardless of age, profession, position in society ... The Nova Gorica City Gallery has long been aware of this mission, and we can only wish it many bright days in the greyness of global uniformity.

Judita Krivec Dragan, Prof. Art History Secretary at the Directorate of Fine Arts Ministry of Culture of the Republic of Slovenia

10

Pavla Jarc

Dvajset let Mestne galerije Nova Gorica

Kot bi bilo včeraj, se spominjam odprtja prve razstave v Mestni galeriji Nova Gorica, ki so jo naselila monumentalna platna priznanega slovenskega slikarja, goriškega umetnika Silvestra Komela. To je bilo 3. oktobra leta 1997 in ta datum pomeni začetek delovanja Mestne galerije Nova Gorica. Z vzpostavitvijo razstavišča so se tako uresničile dolgoletne sanje številnih strokovnjakov in umetnikov na Goriškem, ki so si vrsto let prizadevali, da bi Nova Gorica dobila stalno, profesionalno vodeno galerijsko institucijo. Čeprav je bilo sprva mišljeno, da bodo kletni prostori gledališča zgolj začasno domovanje galerije, ta začasna rešitev

kar traja in nič ne kaže, da bi mesto načrtovalo galerijo v pravem pomenu besede.

V dveh desetletjih kontinuirane razstavne dejavnosti je galerija po mnenju mnogih umetnikov, strokovnjakov in poznavalcev prerasla v eno izmed osrednjih regionalnih razstavišč za sodobne vizualne umetnosti na Primorskem in postala prepoznavna tudi v širšem slovenskem prostoru. Od leta 2000, ko je galerija prišla pod okrilje Kulturnega doma Nova Gorica (prej je z njo upravljal Goriški muzej), poglavitno programsko usmeritev predstavljajo študijske oziroma kuratorske razstave ter samostojne in skupinske razstave slovenskih ustvarjalcev zlasti mlajše in srednje generacije.

Veliko pozornosti namenjamo tudi vrednotenju avtorjev, ki izhajajo iz goriškega prostora, občasno gostimo še razstave tuje, zlasti sočasne italijanske likovne produkcije. Mednarodno prepoznavnost pa si je galerija pridobila s festivalom Pixxelpoint, ki se je skozi leta izoblikoval v relevanten festival sodobnih umetniških praks v slovenskem in se začel pozicionirati tudi že v mednarodnem prostoru.

Brez dvoma živimo v norem, tehnološko visoko razvitem času, ki pred nas postavlja vrsto dilem in terja nove razlage mnogih dejavnosti v našem delovanju. Spomnimo se samo, kako so internet in z njim povezana socialna omrežja v zadnjih letih korenito spremenili naš način komunikacije in s tem naše vsakdanje življenje. Kako se s pojavom in vse širšo uporabo sodobne informacijske tehnologije spreminja naša realnost, naša percepcija sveta. In nenazadnje tudi, kako se spreminja naše pojmovanje umetnosti. Pixxelpoint se že skoraj dve desetletji odziva na te spremembe ter lokalni in širši javnosti predstavlja ključna dogajanja v polju novejše medijske tehnologije, raznolike, nenehno razvijajoče in spreminjajoče se umetniške prakse, spodbuja tako komunikacijo kot kritičen diskurz na področju intermedijske umetnosti, ki že sama po sebi deluje globalno, in nam vedno znova odpira nove poglede, nove (virtualne) svetove. V vseh teh letih smo na festivalu spoznali številne domače in tuje umetnike, ki so v svojih interaktivnih delih z natančnimi ter premišljenimi koncepti obravnavali formalne, estetske in družbeno-kulturne vidike sodobnih medijev, ustvarjali nove modele predstavljanja in nas soočali s senzibilnostjo tovrstne medijske umetnosti, ki od gledalca zahteva spremenjen odnos do gledanja in zaznavanja sodobnih umetniških del.

Pixxelpoint je nedvomno eden od najbolj prepoznavnih vsebinskih stebrov galerije, sicer pa si s premišljenim razstavnim programom, ki je kar se da raznolik, brez generacijskih, geografskih in medijskih omejitev, prizadevamo pritegniti najširši krog občinstva na tem občutljivem območju, na prepihu različnih narodov in kultur. Glede na širino programa in specifičnost prostora tako razstave nimajo enostranskega, kakršnegakoli ožje tematskega ali drugače zamejenega koncepta, temveč prinašajo predvsem večplasten, na kakovosti temelječ vpogled v slovensko in tujo aktualno umetniško

11

produkcijo. Doslej je že vrsta tako uveljavljenih kot mladih umetnikov prav v naši galeriji uspela realizirati svoje zamisli, izvirne projekte in vizualno atraktivne postavitve, saj jim neobičajna krožna zasnova galerijskega prostora predstavlja poseben ustvarjalni izziv in omogoča zelo intimno izkušnjo z umetninami.

Razstavni program dopolnjujemo z javnimi vodstvi po razstavah in različnimi strokovnimi predavanji na temo sodobnih umetniških praks, s predstavitvami knjig ter prezentacijami aktualnih umetniških strategij v okviru programa Soočanja s sodobno vizualno umetnostjo. Vse z namenom, da bi današnjo umetnost približali čim širšemu krogu ljudi in jih seznanjali z njenimi najrazličnejšimi pomeni, tudi tistimi, ki preizprašujejo in zrcalijo kulturne, družbenopolitične, etične in druge obče probleme ter delujejo kot kritična refleksija tako naše vsakdanjosti kot sodobnega sveta. Umetnost namreč v sebi skriva

razstavljali v galeriji. Koncept oblikovanja zbirke je torej vezan na razstavni program in se osredotoča predvsem na sodobno slikarstvo, poleg tega pa zbirka vključuje še druge tradicionalne medije (grafiko, kiparstvo, fotografijo) ter je odprta tudi za najnovejša raziskovanja na področju sodobnih umetniških praks. Likovna zbirka, ki jo odlikuje izrazna večplastnost, trenutno vsebuje 74 bolj ali manj relevantnih del slovenskih in tujih umetnikov iz sprotnega likovnega snovanja. Ambicija galerije je zbirko v prihodnjih letih širiti z novimi umetniškimi pridobitvami.

Zaključek 20. jubilejne razstavne sezone je zagotovo prava priložnost, da odpremo depo in javnosti predstavimo izbrana dela iz naše zbirke, ki smo jih povezali v zgodbo o umetniški ustvarjalnosti žensk. Razstava namreč predstavlja dela osemnajstih slovenskih umetnic predvsem mlajše in srednje generacije, ki segajo od že uveljavljenih imen

Z razstave Mojce Zlokarnik, januar 2017.

neslutene razsežnosti in neverjetne potenciale, s katerimi nas lahko ozavešča ter angažirano sooblikuje svet, v katerem živimo.

Kako mlade navdušiti za likovno umetnost, je eno od temeljnih vprašanj, ki si jih zastavljamo v okviru pedagoškega programa. Zato si prizadevamo, da je Mestna galerija skozi vse leto živahno prizorišče raznolikih otroških likovnih ustvarjalnic, leta 2016 pa smo v sodelovanju s Kulturno umetniškim društvom TAAK vzpostavili še Likovno šolo za otroke in odrasle.

Od leta 2000 je vzporedno z razstavno dejavnostjo začela nastajati tudi likovna zbirka na osnovi smiselno zastavljenih odkupov in občasnih donacij avtorjev, ki so v vseh teh letih

sodobne slovenske umetnosti do tistih, ki so na začetku svoje ustvarjalne poti in šele gradijo svojo prepoznavnost.

Uršula Berlot, Suzana Brborović, Beti Bricelj, Ksenija Čerče, Katja Felle, Natalija Šeruga Golob, Duša Jesih, Anja Kranjc, Tanja Lažetić, Ira Niero Marušič, Nataša Mirtič, Jasna Samarin, Lučka Šparovec, Tanja Verlak, Kamila Volčanšek, Ana Zavadlav, Mojca Zlokarnik in Nika Zupančič galerijsko zbirko bogatijo s kakovostnimi stvaritvami, ki s svojo likovno dovršenostjo in izrazito individualnimi prijemi prepričljivo reflektirajo čas, v katerem so nastale. Izbrane avtorice imajo sicer večinoma različna ustvarjalna izhodišča, tehnične pristope, koncepte in avtorske poetike, vsem pa je skupno

12

to, da verjamejo v medij, v katerem ustvarjajo, ter njegovo moč in večplastno sporočilnost.

Razstava, na kateri poleg grafik, fotografij, svetlobne instalacije in skulpture prevladujejo slike, izpostavlja različne nazore in poglede na dogajanje v širokem polju današnje umetnosti in družbe nasploh, vzpostavlja dialog med raznorodnimi umetniškimi deli in nudi številne interpretacijske možnosti. Nikakor pa razstava nima namena vzpostavljati ali poveličevati koncepta ženske umetnosti, niti ne želi vzbujati nikakršnih preživelih feminističnih teženj ali pa se ukvarjati z vlogo spola in naravo “ženstvene” umetnosti. Prav tako nima ambicij odpirati vprašanj o pomenu in vlogi ženske v umetnosti, se poglabljati v

Neža Grum, Kratki film vs. umetniški video, predavanje v okviru Soočanj s sodobno vizualno umetnostjo, marec 2017.

zgodovino položaja žensk v umetnosti ali iskati razlogov za pozen vstop žensk v aktivno umetniško ustvarjanje. Nedvomno pa kaže na dejstvo, da imamo v zadnjem obdobju na slovenskem umetnostnem prizorišču veliko kakovostnih in prodornih avtoric, ki sodijo na sam Parnas slovenske likovne ustvarjalnosti in povsem ovržejo razmišljanja Briana Sewella, enega najbolj kontroverznih britanskih umetnostnih zgodovinarjev in kritikov. Po njegovem mnenju namreč v zgodovini umetnosti ni niti ene ženske, ki bi sodila v vrh likovne ustvarjalnosti. »Samo moški so sposobni estetske veličine. Danes ženske delajo gnečo na umetniških akademijah, še preden dosežejo

trideset let, pa za večino od njih ni več slišati. Izguba časa in energije, poleg tega zasedajo mesta, ki bi jih lahko veliko bolje izkoristili moški.« S tem se nikakor ne moremo strinjati in za sodobno slovensko vizualno umetnost to zagotovo ne drži.

Na tem mestu velja izpostaviti, da smo zaradi omejenosti s prostorom na ogled lahko postavili le del galerijske zbirke, v pričujoči publikaciji pa so predstavljena vsa dela, ki bodo nekoč, upam, našla ustrezen prostor za stalno postavitev.

Dostopnost zbirke širši javnosti je namreč ključnega pomena, saj umetniška dela zares zaživijo šele v interakciji s pogledom gledalca, ki jih dopolni s svojo mislijo, domišljijo in občutki.

Z razstavo izbranih del slovenskih ustvarjalk zaključujemo zgodbo o dveh desetletjih Mestne galerije Nova Gorica, v katerih se je zvrstilo 208 razstav v galeriji in na drugih lokacijah ter 371 spremljajočih dogodkov, 18 edicij mednarodnega festivala Pixxelpoint in 546 otroških likovnih ustvarjalnic, s katerimi mladim razpiramo obzorja in jih navdušujemo za likovno umetnost. Zgovorne številke pričajo o vpetosti galerije tako v lokalni kot širši slovenski in mednarodni prostor ter so odraz študijskega dela, povezovanja s številnimi sorodnimi institucijami, umetnostnimi zgodovinarji, likovnimi kritiki in posameznimi umetniki ter nenehnega spremljanja aktualnega dogajanja na področju sodobnih umetniških praks.

V prihodnjih letih nas čaka vrsta novih izzivov in prizadevanj predvsem za izboljšanje infrastrukturnih pogojev za razvoj galerijske dejavnosti na Goriškem, ki bi morala pripeljati do izgradnje nove galerije v skladu z vsemi strokovnimi standardi.

Morda je kandidatura Nove Gorice za evropsko prestolnico kulture 2025 tista prava priložnost za ambicioznejši pogled naprej in realizacijo takšnega projekta za prezentacijo in razvoj sodobne umetniške produkcije. V strokovnem smislu pa v Mestni galeriji Nova Gorica še naprej ostajamo odprti za najrazličnejše poglede, smeri, tendence v sodobni umetnosti in z velikim posluhom za mlade ustvarjalce, ki šele stopajo na nepredvidljivo umetniško pot.

13

Z razstave Silvestra Komela, september 2011.

14

Pavla Jarc

Twenty Years of the Nova Gorica City Gallery I remember, as if it were yesterday, the opening of the first exhibition at the Nova Gorica City Gallery, which was inhabited by the monumental canvases of the renowned Slovenian painter, the Gorica artist, Silvester Komel. This was on 3 October 1997, and this is the date that marks the beginning of the activities of the Nova Gorica City Gallery. With the establishment of the exhibition venue, the long-standing dreams of many experts and artists in the GoriĹĄka region, who had been working hard for Nova Gor-

younger and middle generation. We also pay great attention to the appraisement of the artists hailing from the GoriĹĄka region, occasionally also hosting exhibitions of international, especially Italian, contemporary art production. The gallery has gained international recognition with the Pixxelpoint festival, which has through the course of the years formed into a pertinent festival of contemporary art practices within the Slovenian, and has also already began to position itself within the international arena.

Z razstave Jerneja Humarja, september 2015.

ica to gain a permanent, professionally managed gallery institution, came true. Although it was originally intended that the basement of the theatre would only act as a temporary abode to the gallery, there seems to be no end to this temporary solution and there is no sign of the city planning a gallery in the true sense of the word.

During the two decades of continuous exhibition activity, the gallery has grown, according to many artists, experts and connoisseurs, into one of the central regional exhibition venues for contemporary visual art in the Primorska region and has also made a name for itself on the wider territory of Slovenia. Since the year 2000, when the gallery became part of the Nova Gorica Arts Centre (formerly it was managed by the Museum of GoriĹĄka), the main direction in programme is represented by research and curated exhibitions, as well as solo and group shows by Slovenian artists, especially of the

We undoubtedly live in an insane, technologically advanced time, which puts a series of dilemmas before us and requires new explanations for many of the activities in our work. Let us just remember how the Internet and the social networks tied to it have radically changed the way in which we communicate and thus our daily life in the recent years. How our reality, our perception of the world, is changing with the emergence and wider use of present-day information technology. And, last but not least, how our concept of art is changing. Pixxelpoint has been responding to these changes for nearly two decades, representing key events within the field of the latest media technology, a diverse, constantly evolving and changing art practice, promoting both communication and critical discourse in the field of intermedia art, which in itself functions globally and opens up new views, new

15

(virtual) worlds to us. In all these years, we have met many local and international artists at the festival, who have addressed the formal, aesthetic and socio-cultural aspects of contemporary media with precise and thoughtful concepts through their interactive works, created new models of representation and confronted us with the sensibility of such media art, which requires the viewer to change the attitude towards viewing and perceiving contemporary artworks.

Pixxelpoint is undoubtedly one of the most recognisable pillars of the gallery in terms of content, even though we strive to attract a wide-ranging audience through a considered exhibition programme that is as diverse as

pert lectures on the subject of the contemporary art practices, book presentations as well as other presentations of topical artistic strategies within the framework of the Encounters with Contemporary Visual Art programme. All this in order to bring contemporary art closer to as wide a circle of people as possible and familiarise them with its various meanings, including those that question and reflect cultural, socio-political, ethical and other common issues, and act as a critical reflection of both our everyday life and the contemporary world. Art in itself hides unseen dimensions and incredible potentials by which it can raise our awareness and takes an active role in co-shaping the world in which we live.

Z razstave Žiga Koritnika, maj 2011.

possible, without any generational, geographic and media constraints in this sensitive region, at the crossroads of different nations and cultures. Given the breadth of the programme and the specificity of the space, the exhibitions steer clear from any sort of biased or narrowly thematic, or in some other way confined, concept, rather providing a multifaceted, quality-based insight into Slovenian and international current art production. So far, a number of both established and young artists have managed to realise their ideas, original projects and visually attractive installs in our gallery, as the unusual circular design of the gallery space presents them with a special creative challenge and provides for a very intimate experience with the artworks.

The exhibition programme is additionally supplemented by public guided tours of the exhibitions and various ex-

How to enthuse young people for fine art is one of the fundamental questions that we ask ourselves as part of the gallery education programme. We therefore strive to make the City Gallery a vibrant venue for a variety of children’s art workshops throughout the year, whereas in 2016 we established the Art School for Children and Adults in cooperation with the TAAK Cultural Art Association.

In addition to all the exhibition activities, an art collection has also been taking shape since the year 2000, which is based on meaningful purchases and occasional donations by artists who have exhibited in the gallery during all these years. The concept of shaping the collection is therefore tied to the exhibition programme and primarily focuses on contemporary painting, also including other traditional media (printmaking, sculpture, photography), as well as being open to the latest explorations in the

16

field of the contemporary art practices. The art collection, which is characterised by an expressive multilayeredness, currently includes 74 more or less pertinent works

by Slovenian and international artists from contemporary art production. The ambition of the gallery is to expand the collection in the coming years with new artistic acquisitions.

The close of the 20th anniversary exhibition season surely presents the right opportunity to open the depot and present the selected works from our collection to the public, which we have tied into a story about the artistic creativity of women. Namely, the exhibition represents the work of eighteen Slovenian artists, especially those of the younger and middle generation, ranging from already established names of contemporary Slovenian art, to those that are at the beginning of their creative paths and are still building on their recognisability. Uršula Berlot, Suzana Brborović, Beti Bricelj, Ksenija Čerče, Katja Felle, Natalija Šeruga Golob, Duša Jesih, Anja Kranjc, Tanja Lažetić, Ira Niero Marušič, Nataša Mirtič, Jasna Samarin, Lučka Šparovec, Tanja Verlak, Kamila Volčanšek, Ana Zavadlav, Mojca Zlokarnik and Nika Zupančič have enriched the gallery collection with high-quality creations, which convincingly reflect the time in which they were created with their artistic accomplishment and distinctive individual approaches. The selected artists generally have different creative backgrounds, technical approaches, concepts and artistic poetics, yet what they all have in common is a belief in the medium in which they create as well as its power and multilayered communication.

The exhibition, in which paintings dominate over photographs, lighting installations and sculptures, highlights the different attitudes and views of events in the broad field of contemporary art and society in general, establishes a dialogue between diverse artworks and offers numerous interpretative options. However, the exhibition has no intention of establishing or glorifying the concept of women’s art, nor does it wish to excite any surviving feminist tendencies or deal with the role of gender and the nature of “feminine” art. It also has no ambitions of raising questions about the meaning and role of women in art, delving into the history of the position of women in art, or finding reasons why the creative artistic engagement of women came so late on. Undoubtedly, it shows that in the recent period we have many propulsive women

artists of quality on the Slovenian art scene, who belong to the very Parnassus of Slovenian artistic creativity, and completely refute the reflections of Brian Sewell, one of the most controversial British art historians and critics. In his opinion, there has never been a woman in the history of art to achieve first-rank within artistic creativity. “Only men are capable of aesthetic greatness. Nowadays, women are taking space in art schools, but most of them are nowhere to be heard even before they reach thirty. A loss of time and energy, besides taking up the positions that could be much better used by men.” This is something that we can absolutely not agree with and is certainly not true for contemporary Slovenian visual art.

At this point, it is worth pointing out that due to the limited viewing space, only a part of the gallery collection can be displayed, whereas the publication at hand presents all the works that will one day hopefully find a suitable space in a permanent exhibition. The accessibility of the collection to the general public is of crucial importance since artworks really only come to life in their interaction with the viewer’s gaze, which is supplemented by his thoughts, imagination and feelings.

With the exhibition of selected works by Slovenian women artists, we conclude the two-decade-long story of the Nova Gorica City Gallery, featuring 208 exhibitions in the gallery and other locations, as well as 371 accompanying events, 18 editions of the Pixxelpoint International Festival and 546 art workshops for children, through which we expand the horizons of children and young people, stirring their excitement for fine art. These eloquent figures testify to the gallery’s involvement in both the local and the wider Slovenian and international arena, as well as reflect the research work involved, the connections forged with the many related institutions, art historians, art critics and individual artists, and the continuous monitoring of current developments within the contemporary art practices.

In the coming years, a number of new challenges and efforts await us to improve the infrastructure conditions for the development of gallery activities within the Goriška region, which should lead to the construction of a new gallery in accordance with all professional standards.

Perhaps the candidature of Nova Gorica for the 2025 European Capital of Culture is a palpable opportunity for a more ambitious view and realisation of such a project for the presentation and development of contemporary art

17

production. In the professional sense, we remain open to a wide range of views, directions and tendencies within contemporary art at the Nova Gorica City Gallery, and have a very good ear for the young artists, who are just starting out on art’s unpredictable path.

Z odprtja razstave Mete GrgureviÄ?, april 2015.

18

Nadja Zgonik

Galerija v »mestu mladih«

Kako s preprosto definicijo opredelimo funkcijo, ki naj jo opravlja osrednja mestna galerija za sodobno umetnost? To mora biti združujoč prostor, ki ponuja stik s sodobno umetniško produkcijo na način, da približa obiskovalcu umetnost v vsej širini različnih medijev in umetniških praks. Te so se v sodobni umetnosti izrazito razplastile od tradicionalnih, slikarstva, kiparstva, grafike in fotografije, do videa, instalacij in performansa. Program galerije mora biti usmerjen pluralno, tako da se z njim lahko identificirajo različne družbene in sta-

rostne skupine mestnih prebivalcev. Ti nalogi opravlja galerija v razmerju do občinstva. Njena prav tako pomembna funkcija je tudi, da je prizorišče, kjer avtorice in avtorji, ki delujejo v mestu, njegovi ožji ali širši okolici, z razstavljanjem svojih del preverijo svoje umetniške dosežke in iz odzivov usmerjajo razvoj. V obeh smereh, v razmerju do občinstva in do svojih umetnikov, mora galerija tudi spodbujati refleksijo umetniških del, ki jo poglablja z različnimi oblikami izobraževanja, od predavanj do strokovnih vodstev po razstavah. Zato da omogoča lažje razumevanje vzvodov, ki usmerjajo dogajanje v umetnosti danes, lahko pogled razen v sodobnost včasih usmeri tudi v bližnjo preteklost. Mestna galerija ne more biti ozko specializirana na določen segment umetnosti, medij ali specifično strategijo, njena identiteta mora biti odprta, pluralna in hibridna.

Po dveh desetletjih delovanja novogoriške Mestne galerije lahko že precej natančno ocenimo, kako ji uspeva izpolnjevanje takšnega poslanstva. Z raznovrstnim programom za različne ciljne skupine obiskovalcev, v katerem se razstavna in andragoško-pedagoška dejavnost dopolnjujeta, je nesporno mestno središče na področju razstavljanja sodobne umetnosti. Obenem se je uveljavila kot osrednje razstavišče severne Primorske, vse bolj pa postaja tudi najreferenčnejši prostor zahodne Slovenije za razstavljenje sodobne umetnosti. Hrbtenica vsakoletnega dogajanja, najprestižnejša dogodka v letu, ki pomembno prispevata k prepoznavnosti galerije v državnem in mednarodnem prostoru, sta festival sodobnih umetniških praks Pixxelpoint in kuratorska razstava. To sta projekta, ki ju je že takoj na začetku, ko je leta 2000 galerijo od Goriškega muzeja po treh letih od ustanovitve prevzel Kulturni dom Nova Gorica, uvedla tedanja prva kustosinja galerije, sedanja direktorica novogoriškega Kulturnega doma, Pavla Jarc. Od takrat vodi galerijski program po natančno začrtani in premišljeni poti, pri čemer ji pomaga Mateja Poljšak Furlan. Velik privilegij galerije so izjemni umetniki z mednarodnimi karierami, ki so izšli ali še delujejo v tem okolju, kot so Marko Peljhan, Marko Pogačnik, skupina BridA, Atej Tutta, Jernej Humar, Narvika Bovcon in Aleš Vaupotič. Če ne omenjam še cele vrste sijajnih avtorjev, ki so aktivni v mestu.

V Novi Gorici, mestu s precej izjemno preteklostjo, mora galerija opravljati še nekaj manj standardnih vlog. Lokacija na meji med dvema državama, ki včasih ni bila samo meja med različnima kulturama, ampak tudi meja med različnima političnima sistemoma, prispeva k temu, da je galerija v veliki meri ne le prizorišče estetskih, pač pa tudi družbeno in politično občutenih diskurzov. Le malokje smo v 20. stoletju doživljali spremembe ter oplajanja in trke obmejnih kultur tako intenzivno kot ob tej mehki železni zavesi. Pred galerijo na meji z drugo kulturo je tudi še čisto poseben izziv, da seznanja s sodobno slovensko umetnostjo, prek nje pa s slovenskim kulturnim in družbenopolitičnim utripom, ne le slovensko, temveč tudi čezmejno, italijansko občinstvo. Obenem pa je odprta tudi za avtorje, ki prihajajo iz obmejnega italijanskega okolja, in jim omogoča, da v atraktivnem galerijskem prostoru – sosednja Gorica namreč svoje mestne galerije nima – pokažejo svoje

19

delo. Pa tudi to, da je Nova Gorica univerzitetno mesto s svojo Akademijo umetnosti, ki deluje v sklopu Univerze v Novi Gorici, se mora odražati v dejavnosti galerije tako, da je odprta tudi za procese visokošolskega izobraževanja.

Naloga, da združuje različne funkcije in družbene skupine, se v Novi Gorici odraža že v arhitekturnem ambientu galerije.

Njen centralni tloris lahko ima tudi simbolno vrednost. Prostor na krožni osnovi omogoča združevanje, v njem ni hierarhije tako kot pri vzdolžnem tlorisu med pomembnim ospredjem in odmaknjenim ozadjem, saj so znotraj kroga vsi deli enakovredni. Galerija je svojo arhitekturno zasnovo sicer dobila naključno. Arhitekt Vojteh Ravnikar je krožno obliko namenil gledališki dvorani zaradi spogledovanja z najslovitejšim gledališčem iz zgodovine, londonskim Globe Theatrom, galerija pa s postavitvijo v kletnem prostoru dvorane to zasnovo ponavlja.

Galerij na krožni zasnovi po svetu ni ravno veliko – taka je na primer ena svetovno najbolj znanih galerij za moderno in sodobno umetnost, Guggenheimov muzej v New Yorku ameriškega arhitekta Franka Lloyda Wrighta. Še nekaj je značilno za to galerijo, ki se kot le malokatera druga od slovenskih galerij, še muzejev ne, sistematično loteva pregledovanja svoje zgodovine. Šele takrat, ko zberemo dela in pregledamo preteklo delovanje, nastopi trenutek za nujno mero samokritičnosti. Svojevrstno zrcalo, ki si ga Mestna galerija Nova Gorica postavlja že za sprotno refleksijo, je umetniška zbirka, ki se dopolnjuje z deli z razstav. Ob naboru del v zbirki se je mogoče vprašati, kam te je pripeljal razstavni tok in kako ga usmeriti, da bo vodil po poti kompleksnosti likovne zbirke, ki naj bo odraz sodobnosti. Razen tega, da je zbirka korektiv aktualni galerijski politiki, je tudi dragocen vpogled v kulturno dediščino pa tudi stvar prestiža. Skrb za galerijo, umetniško zbirko, za dokumentiranje lastne dejavnosti in sistematična gradnja spletnega arhiva je celostno početje, ki sega v tri časovne dimenzije, v sedanjost (prirejanje razstav), preteklost (arhiviranje, konserviranje, tudi restavriranje del iz zbirke) in odgovorno sestavljanje prihodnjih vizij.

Kako v Novi Gorici doživljamo vizualno umetnost, ki je vedno bila in še vedno je prostorsko postavljena v drugih kontekstih, ambientih, namenjenim drugačnim vsebinam? Postavljanje v dialog, danes tako priljubljena hibridizacija funkcij stavb, tako zgodovinsko gledano niti ni bila stvar izbire, temveč novogoriška realnost. Najprej, v časih Galerije Meblo v pohištvenem salonu, od leta 1971 dalje, ko je Nova Gorica prvič dobila namenski prostor za likovno dejavnost, smo se do galerije vzpenjali po stopnicah. Zdaj pa se iztekata dve desetletji, odkar se

do nje spuščamo v kletne prostore gledališča. Po 71-ih letih zgodovine je Nova Gorica, »mesto mladih«, postala malo manj mlada in stopnice postajajo odveč. Namesto improviziranih prostorov, v katere je bila v celotni zgodovini mesta postavljena galerijska dejavnost, in večne hoje po stopnicah bi mesto lahko samozavestno odprlo prostor, v katerem bi se meščani z likovno umetnostjo končno spogledali iz oči v oči.

Nova Gorica je mesto, ki ga še vedno ne more obremenjevati tradicija, a ima že dovolj dolgo zgodovino, da se do nje opredeljuje in v tem razmerju vedno znova preverja svojo identiteto ter jo na novo postavlja. Galerija je družbena platforma za preverjanje estetskih in družbenopolitičnih konceptov, predvsem pa prizorišče, kjer je mogoče preizkusiti, kam te pripelje prestopanje meja, preseganje omejitev in spodbujanje ustvarjalnosti, zato da bo mesto, ki se po 71-ih letih še vedno opredeljuje kot »mlado mesto«, predvsem v miselnosti ohranilo mladostnost.

Z razstave Futurologija – Kaj lahko umetnost jutri naredi za vas?, marec 2018.

20 Nadja Zgonik

The Gallery in the “City of Youth”

How do we define the function to be performed by a central city gallery for contemporary art in simple terms?

This must be a unifying space that provides a contact with contemporary art production in a way that brings art closer to the visitor in the full range of the various mediums and art practices. These have undergone a distinct split within contemporary art, from the traditional, painting, sculpture, printmaking and photography to video, instal-

Robertina Šebjanič, soavtorica projekta Senescence: Utekočinjeni čas, Pixxelpoint 2016.

lation and performance. The gallery programme must be directed in a pluralistic manner so that it can identify the different social and age groups of the urban residents.

These two tasks are performed by the gallery in relation to the audience. Its equally important function is also that of being a venue whereby artists working within the city, in its narrower or wider surroundings, can examine their artistic achievements through exhibiting and veer their

development based on the responses received. In both directions, in its relationship to the audience and to its artists, the gallery must also promote reflection on the artworks, which are enhanced by various forms of education, from lectures to expert guided tours of exhibitions. In order to facilitate the understanding of the leverage that directs events in art today, the view, apart from modernity, can sometimes be directed to the near past. The City Gallery can not be narrowly specialised in a certain segment of art, medium or specific strategy, its identity must be open, plural and hybrid.

After two decades of activities of the Nova Gorica City Gallery, we can already tell quite accurately how successful it is in fulfilling its mission. With a diverse programme for various target groups of visitors, within which exhibitions and educational activities for adults and children complement each other, it is undisputedly the city’s focal point as far as exhibiting contemporary art is concerned. At the same time, it has established itself as the central exhibition centre of the North Primorska region and is also steadily becoming the most referential arena for exhibiting contemporary art in Western Slovenia. The backbone of annual events, the most prestigious events of the year, which make a significant contribution to the recognition of the gallery on the national and international scene, is the Pixxelpoint festival of contemporary art practices and the curated exhibition. These are two projects which were introduced at the very beginning – when the Museum of Goriška passed the gallery into the care of the Nova Gorica Arts Centre in 2000 after three years of its establishment – by the first curator of the gallery at that time, the current director of the Arts Centre in Nova Gorica, Pavla Jarc. Since then, she has been running the gallery programme in a carefully planned and considered manner, assisted by Mateja Poljšak Furlan.

The great privilege of the gallery is the outstanding artists with international careers who have come from or are still working locally, such as Marko Peljhan, Marko Pogačnik, the BridA group, Atej Tutta, Jernej Humar, Narvika Bovcon and Aleš Vaupotič. Not to mention, a whole host of other brilliant artists who are active in the city.

21

Mestna galerija je vsako leto prizoriĹĄÄ?e vsaj ene kuratorske razstave. V letu 2018 je izziv sprejela Nadja Zgonik in pripravila razstavo z naslovom Futurologija – Kaj lahko umetnost jutri naredi za vas?.

22

In Nova Gorica, a city with quite a remarkable past, the gallery must also perform a few more less standard roles.

The location on the border between two countries, which was sometimes not only a border between different cultures, but also a border between different political systems, contributes to the fact that the gallery is to a large extent not only a venue of aesthetic but also socially and politically-sensitive discourse. There are few places that underwent such changes as well as cross-pollination and collision of border cultures as intensely during the 20th century as alongside this soft iron curtain. A gallery on the border with another culture also faces a very special challenge of not only acquainting the Slovenian but also the cross-bor-

Futurologija, marec 2018.

der, Italian audience with contemporary Slovenian art, and through it, with the Slovenian cultural and socio-political throb. At the same time, it is also open to the artists from the Italian border area, allowing them to show their work in an attractive gallery space – as the neighbouring Gorizia has no city gallery of its own. And the fact that Nova Gorica is a university city with its own School of Arts, which operates as part of the University of Nova Gorica, also needs to be reflected in the activities of the gallery so that it is also open to the processes of higher education.

The task of combining various functions and social groups is reflected in Nova Gorica already in the architectural ambience of the gallery. Its central floor plan can in

23

such a way also have a symbolic value. The circular space allows for combining, there is no hierarchy in the same way as in the longitudinal layout between a prominent foreground and a distant background since all parts are equal within the circle. Despite this, the gallery received its architectural design coincidentally. Architect Vojteh Ravnikar devoted a circular design to the theatre hall since he flirted with the idea of the most famous theatre in history, the London Globe, and the gallery repeats this design with its installation in the basement area of the hall. There are not many circular galleries in the world – such an example is one of the world’s most famous galleries of modern and contemporary art, the Guggenheim Museum in New York by the American architect Frank Lloyd Wright.

There is something else that is characteristic of this gallery, which, like few other Slovenian galleries, let alone museums, is embarking upon a systematic review of its history. It is only when we collect the works and look at the activities of the past that the moment for an indispensable measure of self-criticism steps in. The unique mirror, which the Nova Gorica City Gallery sets in place for ongoing reflection, is the art collection, which is supplemented by the works from its exhibitions. Facing the selection of works in the collection, one can ask where the exhibition current has led to, and how to direct it in order for it to follow the path of complexity of an art collection, which should be a reflection of contemporaneity. Apart from the fact that the collection is a corrective measure to current gallery policy, it is also a valuable insight into the cultural heritage as well as a matter of prestige. The care for the gallery, the art collection, the documentation of its activities and the systematic construction of an online archive is an integrated approach that extends into three time dimensions, to the present (organising exhibitions), the past (archiving, conservation, as well as restoring works from the collection) and responsible compilation of future visions.

How to experience visual art in Nova Gorica, which has always been, and still is spatially positioned in other contexts, ambiences, intended for different contents? Placing into dialogue the hybridisation of the functions of the building, which is so popular nowadays, was historically-looking not even a matter of choice, but the reality of Nova Gorica.

At first, at the time of the Meblo Gallery in the furniture salon, from 1971, when Nova Gorica was first given a dedicated space for the fine arts, we reached the gallery by

taking the stairs. Now, two decades have elapsed, since we have been descending to the basement spaces of the theatre in order to reach it. After 71 years of history, Nova Gorica, the “city of youth”, has become a little less youthful and the stairs are becoming a nuisance. Instead of the improvised spaces into which gallery activities have been placed during the entire history of the city and the eternal stair-climbing, the city could confidently open a space in which its citizens could finally look at art face to face.

Nova Gorica is a city that can not yet be burdened by the burden of tradition, yet it has a sufficiently long history to define itself with regard to it, constantly reviewing its identity through this relationship, and creating it anew. The gal-

Z odprtja 18. edicije mednarodnega festivala Pixxelpoint, december 2017.

lery is a social platform for examining aesthetic and sociopolitical concepts and it is, above all, a venue where the overstepping of boundaries, the exceeding of restrictions and the promotion of creativity may be explored, in order for the city, that still defines itself as a “youthful city” after 71 years, to retain a sense of youthfulness in its mindset.

24

Andrej Medved

Mestna galerija Nova Gorica: osrednja slovenska regionalna kulturna ustanova Mestna galerija v Novi Gorici sodi ob celjskem in deloma mariborskem razstavišču med osrednje nacionalne kulturne ustanove. Nekoč so bile to Obalne galerije, ki pa so v zadnjem času zastale, tako v slovenskem kot mednarodnem prostoru.

Odlika Mestne galerije je mnogovrstna: ob običajnih kulturnih doživetjih ponuja razstavišče prostor različnim likovnim smerem, goriškim in nacionalnim avtorjem s samostojnimi razstavami, retrospektivami slikarstva in kiparstva, fotografije,

risbe, filma, na mednarodni ravni pa vsako leto pripravi festival Pixxelpoint – predstavitev novih elektronskih medijev, kar je še posebej vrednostna značilnost in pomembnost, ki odmeva v širšem likovnem prostoru. Značilnost njihovega programa so gostujoči kustosi, predavanja, projekcije in drugi avtorski kulturni dogodki. Ni zanemarljivo, da je v isti hiši tudi gledališče, s katerim sodelujejo, tudi pri obsežnejših razstavah, na primer z gledališkimi plakati.

Izstopajo osebne predstavitve v preglednem smislu. Tako so že razstavljali pomembne regionalne avtorje, umetnike, kot so Silvester Komel, Negovan Nemec, Zmago Posega, Marko Pogačnik, Kostja Gatnik, Klavdij Tutta, Vladimir Makuc ter skupini 2xGO in BridA. Ob tem izdajajo tudi monografije, omenimo le celostno predstavitev Slavka Furlana - Slavca, z

razstavo, ki je vključevala mnogovrstne umetniške artefakte in obsežno publikacijo izpod peresa priznanih strokovnjakov.

Izjemen likovni dogodek, ki je ocenil pravo vrednost in umetniškost slikarja Furlana. Monografija je, če se omejim le na zadnja leta, izšla kot samostojna knjiga tudi ob pregledni razstavi sodobnega slovenskega kiparstva, z mnogimi odmevi v medijih. V lanskem letu pa je Mestna galerija v sodelovanju z Goriškim muzejem ob sedemdesetletnici nastanka mesta pripravila pregledno predstavitev vseh likovnikov, ki so in še ustvarjajo v tem kraju. Med gostujočimi kuratorji razstav omenimo Nadjo Zgonik, Braneta Koviča, pokojnega Igorja Zabela, Sašo Nabergoj, Božidarja Zrinskega, Majdo Božeglav Japelj in Andreja Medveda. Vsi so imeli tudi predstavitve, predavanja in kritiške ocene svojih likovnih izborov. Sicer pa letno pripravijo do deset pretežno samostojnih razstav domačih, slovenskih in tujih – predvsem italijanskih umetnikov, kar je značilnost regionalnega sodelovanja s sosedi.

Delujejo v okviru Kulturnega doma Nova Gorica. To jim omogoča raznovrstnost kulturnih medijev in področij ter preplet raznorodnih dejavnosti, kar je posebna odlika in vrhunskost njihovega delovanja. Delujejo kot profesionalna ekipa, v kateri je poskrbljeno, da vsakdo najde svoje mesto v galeriji in jo izpolni brez napak ali kakršnekoli nedoslednosti. Tako so se izoblikovali v uigrano ekipo, ki lahko izvede kakršenkoli projekt na najvišji možni ravni. Odlikuje jih visoka strokovna usposobljenost, kar ni vedno primer v slovenskih razstaviščih. Posedujejo likovno zbirko del nacionalnega pomena, občasno razstavljeno ali postavljeno v javnem prostoru. Zanimivo bo videti in predstaviti v tej samostojni publikaciji ob dvajsetletnici njihove likovne zbirke (ob deseti obletnici so že izdali publikacijo z reprodukcijami del, ki jih hranijo v svojih prostorih) vsa zbrana dela, posebej še slikarska in kiparska, kjer gre za ključna imena sodobne likovne umetnosti zadnjih nekaj desetletij.

Pogled naprej, ocena, [z]možnosti, ideje in vizija Vsekakor bo novogoriška Mestna galerija v prihodnje prerasla svoj okvir, kar dokazuje že s programom in projekti preteklih let, v vodilno slovensko regionalno razstavišče. Lahko

25

se bo še bolj povezala z umetnostnimi ustanovami v drugih regijah, da bo obogatila svoj program s skupnimi projekti in povabila v mesto vse vodilne strokovnjake in avtorje z novimi idejami sodobne likovne kulture. Še bolj kot zdaj, se pravi danes/včeraj, bo to središče in preplet umetnostne politike, stičišče vzhoda in zahoda, s strokovnim vodstvom in predavanji priznanih nacionalnih in mednarodnih strokovnjakov.

Zgledna, kakovostna dejavnost in preplet različnih likovnih, medlikovnih in medkulturniških projektov se bosta nadaljevala in še pridobivala na medgalerijskih in multikulturniških vsebinah, o tem ni dvoma. Projekcije, predavanja in samostojne knjige – publikacije bodo povzdignile to galerijo v mednacionalno kulturno in kulturološko srečišče v smislu tolerance do različnosti in kvalitete. Brez dvoma je treba izjemne umetnike,

ki ustvarjajo visokokakovostna dela, povezati tudi z nacionalno Moderno galerijo, kjer bi predstavili svoje likovne presežke.

Nič ni tako (ne)mogoče kot notranja rast galerije, v sodelovanju in dogovorih s prestižnimi narodnimi in mednarodnimi kulturnimi centri in likovnimi razstavišči. Za dosego tega, v osnovi že pridobljenega duha, namena in cilja se bo izjemna strokovna skupina okoli te galerije gotovo povezala z univerzitetnimi središči v Sloveniji, pa tudi zunaj Slovenije, v Italiji vse do Rima, v Avstriji vse do Dunaja, morda še z Zagrebom in Budimpešto. Možnosti je veliko, ambicioznosti tudi, zato verjamem, da bomo v prihodnjem desetletju dočakali nove povezave, nove izzive in prenovljeno, dopolnjeno, v resnici pa že uresničeno in uresničljivo vizijo ter dejavnost Mestne galerije Nova Gorica in njenega vodstva.

Sodobno slovensko kiparstvo, kuratorska razstava Andreja Medveda, marec 2017.

26 Andrej Medved

The Nova Gorica City Gallery: A Central Slovenian Regional Cultural Institution The City Gallery in Nova Gorica belongs among the central national cultural institutions, along with the exhibition venues in Celje and partially in Maribor. This position was once taken by the Coastal Galleries, which, however, have been stagnating over the recent period, both within the Slovenian and the international arena. The excellence of the City Gallery is manifold: at the time of regular cultural events, the exhibition venue offers a space to various artistic directions, to artists from the Goriška region and across Slovenia showing work in solo exhibitions, retrospectives of painting and sculpture, photography, drawing and film, whereas by international scope, it organises the Pixxelpoint festival – a presentation of new electronic media, which holds particularly valuable distinction and significance that reverberates within the wider artistic arena. The distinction of the gallery’s programme lies in its guest curators, lectures, screenings and other authored cultural events. It is not a negligible fact that the same building also houses the theatre. The two collaborate also when large exhibitions are being put on, like for instance, with the theatre posters.

What stands out, are the overviews of personal presentations. In this sense, the gallery has exhibited the works by prominent regional authors, artists such as Silvester Komel, Negovan Nemec, Zmago Posega, Marko Pogačnik, Kostja Gatnik, Klavdij Tutta, Vladimir Makuc as well as the groups 2xGO and BridA. In addition, the gallery also acts as a publisher of monographs, at which point we should mention the complete presentation of Slavko Furlan - Slavc, with an exhibition that included numerous artistic artefacts and an extensive publication penned by renowned experts. An exceptional art event that determined the true value and artistic virtue of painter Furlan. A monograph, if I am to limit myself only to the most recent years, was published as an independent book also to accompany the retrospective exhibition of contemporary Slovenian sculpture, with much resounding coverage in the media. Last year, however, on the 70th anniversary of the city, the City Gallery, in cooperation with the Museum of Goriška, prepared a retrospective presentation of all the artists who have worked here and continue to do so. Among the guest curators of the exhibition, we should

mention Nadja Zgonik, Brane Kovič, the late Igor Zabel, Saša Nabergoj, Božidar Zrinski, Majda Božeglav Japelj and Andrej Medved. They all held presentations, lectures and critical reviews of their artistic choices. In addition, up to ten, mostly solo exhibitions of local artists are prepared annually. These include Slovenian and international – especially Italian artists – which is a feature of the regional cooperation with the neighbours on the other side of the nearby border.

The gallery works as part of the Nova Gorica Arts Centre. This provides for a wide range of cultural mediums and areas, as well as a diverse mix of activities, which gives special virtue and excellence to its work. The staff work together as a professional team where everyone has their own position in the gallery, which is taken on without discrepancy or inconsistency. This is how they have become a well-versed team that can carry out any project at the highest possible level. They are distinguished by their high professional qualifications, which is not always the case in Slovenian exhibition venues. The gallery’s art collection includes works of national importance, occasionally exhibited or installed in the public space. It will be interesting to see and present in this independent publication on the 20th anniversary of the gallery’s art collection (a publication with reproductions of the works that are kept on their premises has already been issued on the occasion of the 10th anniversary) all the collected works, especially painting and sculpture, including the leading names of contemporary fine art of the last several decades.

Looking ahead, assessment, possibilities, ideas and visions It is certain that the Nova Gorica City Gallery will outgrow its framework in the future, which is already demonstrated by the programme and projects of the past years, becoming one of Slovenia’s leading regional exhibition centres.

It may form even closer ties with art institutions in other regions so as to enrich its programme with joint projects and invite all leading experts and artists to the city with new

27

ideas of contemporary art culture. Even more so than now, meaning today/yesterday, this will be the central and intertwining point of the politics of art, the crossroads of East and West, with professional management and lectures by renowned national and international experts. Exemplary, high-quality events and the interlacement of projects of an artistic, inter-artistic and inter-cultural variety will certainly carry on and will continue to gain inter-gallery and multicultural contents. Projections, lectures and independent books – publications will raise this gallery into a meeting point of culture and cultural science in terms of tolerance to diversity and quality. Without a doubt, exceptional artists who create high-quality works should also be connected with the Museum of Modern Art at the national level, where they would present their superior artistic achievements.

Nothing is as (im)possible as the internal growth of the gallery, in cooperation and agreement with prestigious national and international cultural centres and art exhibition venues.

In order to achieve this – in essence already acquired spirit, purpose and goal – the exceptional expert group around this gallery will surely forge connections with the university centres in Slovenia, as well as outside its borders, in Italy, all the way to Rome, in Austria, all the way to Vienna, perhaps also with Zagreb and Budapest. There are many possibilities, and many ambitions, which lead me to believe that in the next decade we will see new connections, new challenges and renewed, supplemented vision and activity of the Nova Gorica City Gallery and its management – something which is actually already real and realisable.

Pregledna razstava Slavka Furlana je nastala v sodelovanju z Goriškim muzejem, Kulturnim domom Gorica, Hišo kulture Šmartno, Krajevno skupnostjo Rožna Dolina, Krajevnim odborom Šempeter pri Gorici. Dela iz zrelega obdobja so bila na ogled v Mestni galeriji jeseni 2016.

28

Božidar Zrinski

Z muzejem v zbirki do muzeja z zbirko

Umetniška zbirka Mestne galerije Nova Gorica je v drugo desetletje vstopila s pridobitvijo pomenljivega umetniškega dela Luja Vodopivca z naslovom Muzej moderne in sodobne umetnosti Nova Gorica, ki skozi umetniško interpretacijo zaokroža delovanje prvih desetih let Mestne galerije Nova Gorica in hkrati odpira vprašanje prihodnosti ne samo nastajajoče zbirke, temveč tudi institucije same. »Skulptura« – oziroma najbolje bi bilo, če delo poimenujemo kar Vodopivčev Muzej moderne in sodobne umetnosti Nova Gorica – že sama po sebi ponuja

zanimivo dilemo in vprašanje o lastnem statusu. Muzej lahko gledamo kot skulpturo oziroma kiparski ali celo arhitekturni objekt, ki v tem kontekstu nekoliko odstopa od Vodopivčevih običajnih oziroma prepoznavnih materialnih in formalnih umetniških izhodišč. Zaradi teh posebnosti je svojevrsten v kontekstu umetnikovega opusa in kot tak upravičeno uvrščen v zbirko kot izjemen muzejski predmet. Toda vidimo ga lahko tudi kot kiparski portret ali posnetek dejanskega muzeja, pri čemer izstopa umetnikova reinterpretacija morebitno realne arhitekture, saj ravno naslov objekta suvereno zanika, da bi to lahko bila le futuristična projekcija, maketa, načrt oziroma predlog za izgradnjo novega muzeja, ki ga realno mesto še nima. Ker je objekt oziroma predlog v stalni zbirki galerije, že sam po sebi odpira diskusijo o statusu muzejskega predmeta, zbirke, njene vre-

dnosti in hranjenja. Paradoksalno ali celo cinično bi lahko rekli, da ima Nova Gorica spektakularno novo arhitekturo muzeja, ki se projekcijsko vklaplja v siceršnje urbanistično snovanje mesta, vendar je le-ta del zbirke, ki pa v njem samem ne more biti razstavljena. Na nek način gre za imaginarni muzej, posnetek ideje muzeja brez realnega prostora in strukture. Predlog tako poseže ali pa ilustrira krogotok misli, ki teče nekako od potrebe lokalnega prostora preko načelnega strinjanja lokalne in nacionalne kulturne politike do »makete«, ki pa, namesto da se udejanji v načrtu in končni realizaciji, postane muzejski predmet in s tem del stalne zbirke. Pomenljiv in zanimiv je tudi čas nastanka tega predloga, saj sovpada z deseto obletnico delovanja Mestne galerije Nova Gorica in prvo obsežno analizo zbranih del, ki so bila uvrščena v zbirko na podlagi razstavnega programa oziroma razstavne dejavnosti galerije.

Zanimivo je to, kar Vodopivec s svojim predlogom oziroma futuristično projekcijo pokaže: da je funkcija in pojavnost muzeja danes bistveno drugačna od zgodovinskih ali historičnih pozicij muzejev, v katerih so prevladovale ideje konstrukcije umetnosti in stilov, zgodovine in shrambe podatkov, do sodobnejših interpretacij v smislu vizualnega doživetja umetnosti znotraj muzeja. Prostor, ki omogoča umetnini, da se pokaže v vsem svojem bistvu, brez odvečnih arhitekturnih in drugih oznak, dodatkov in motečih elementov, do povsem sodobnega razumevanja muzeja kot spektakularne stavbe, ki že sama po sebi kot arhitektura prevzame vlogo spektakla umetnosti, v katerem umetnine skoraj niso več pomembne ali bistvene.

Kljub vsemu pa je jedro, srce vsakega muzeja, starejšega ali novejšega, tudi tistega, ki bo zgrajen v prihodnosti, zbirka ali pa vsaj zasnovana politika zbiranja umetniških predmetov, ki so lahko podlaga za različne teoretske premisleke o vlogi muzeja v sodobni družbi.

Zdi se, da je v Novi Gorici vse na »mestu«. Sodobna zasnova mesta, prepoznavne arhitekturne stvaritve, kratka zgodovina o uspehu, tako političnem kot družbeno gospodarskem razvoju regije in primer urbanega planiranja, ki mu v Sloveniji lahko najdemo primerjavo v Velenju – seveda s povsem drugačnimi izhodišči. Prepoznavno jedro mesta tvorita dve izraziti kulturni točki: mestna knjižnica in stavba Slovenskega narodnega gledališča na eni strani ter Kulturni dom Nova Gorica

29

na drugi strani. A v tej modernistično zasnovani strukturi se je po petdesetih letih pokazala vrzel, razpoka oziroma manko: sodobno mesto ne premore primernega in kvalitetnega prostora za predstavljanje sočasne vizualne umetnosti. Zato je treba izpostaviti in pohvaliti napore lokalne strokovne javnosti, da so pred dvajsetimi leti zasnovali in vzpostavili Mestno galerijo Nova Gorica, ki je zaradi svojega specifičnega arhitekturnega tlorisa in nujnosti delovanja v urbani mestni sredini postala najpomembnejša in edina tovrstna institucija v regiji. Pogumno zasnovan razstavni program, osredotočen na sodobno likovno ustvarjalnost pri nas in v svetu, dopolnjujejo še številni festivali, strokovna srečanja, predavanja in edinstven nacionalno pomemben festival Pixxelpoint, ki je Novo Gorico in galerijo postavil na nacionalni zemljevid pomembnih kulturnih prizorišč.

Sočasno z razstavno politiko se je intenzivno in že od samega začetka razvijala podpora umetnikom v smislu ohranjanja zavedanja o umeščenosti galerije v umetnostni sistem, katerega pomemben del je ravno odkup umetniških del in formiranje lastne, reprezentativne zbirke, ki presega lokalno osredotočenost in se umešča v nacionalno shemo zbirk in zbiranja.

Osnovna izhodišča zbirke in pregled njenih ustvarjalnih presežkov so bila obsežno obravnavana v zborniku, ki je izšel ob deseti obletnici galerije. Namen zbirke je jasno zastavljen, hkrati pa se politika zbiranja in vsakokratnih odkupov prilagaja razstavnemu programu galerije, kar pomeni, da je nakup posameznega umetniškega dela na nek način pogojen s celostno predstavitvijo avtorja. Prav vsak izmed njih dobi razstavni katalog, ki pripomore k nadaljnjemu razumevanju in vrednotenju odkupljenega umetniškega dela znotraj zbirke in v kontekstu posameznega umetniškega opusa. Zbirka v svojem drugem desetletju nadaljuje zastavljeno politiko zbiranja in jo, kar je najpomembnejše, tudi prilagaja trenutnim umetniškim trendom in pojavom znotraj polja sodobne umetnosti.

Zelo razveseljivo je dejstvo, da lahko v zbirki najdemo veliko avtorjev, ki jih sicer osrednji umetnostni sistem nerazumljivo pušča ob strani. Uvrstitev avtorjev, kot so Jernej Skrt, Elizabeta Bricelj, Matej Pečnikar, Ira Marušić, Nika Zupančič, Jasna Samarin, Natalija Šeruga Golob, v razstavni program galerije in posledično tudi zbirke dokazuje strokovno širino poznavanja in obravnavanja trenutne produkcije, kar galeriji in zbirki zagotavlja poseben položaj in gledalcu ter strokovni javnosti ponuja eno redkih priložnosti, da se seznani s kvalitetno produkcijo in raznovrstnostjo ustvarjalnih pristopov avtorjev raznih generacij. V zadnjem desetletju lahko tako opazimo širitev zbiranja na druge zvrsti, kot so kiparstvo, prostorske instalacije

in fotografija. Kljub temu pa je sočasna slikarska produkcija še vedno v ospredju, kar daje zbirki svojevrstno prepoznavnost in draž, saj bi ob njeni morebitni predstavitvi lahko spoznali vse pomembnejše avtorje, ki so zaznamovali to zvrst v zadnjih dveh desetletjih. Razveseljivo je tudi dejstvo, da se zbirateljski načrt v zadnjem desetletju osredotoča še na nekatere starejše avtorje, kot so Andraž Šalamun, Silvester Komel, Zmago Lenardič, Zmago Posega, Jiři Kočica, Jože Slak Đoka in Danilo Jejčič, kar povezuje ustvarjalnost te generacije z ustvarjalnimi premisleki mlajših avtorjev oziroma avtorjev srednje generacije, ki uspešno nadaljujejo problemsko raziskovanje slike v sodobnem času. Ta ostaja tudi skozi pogled

Muzej moderne in sodobne umetnosti Nova Gorica, delo Luja Vodopivca, na kuratorski razstavi »COLLECTOR'S ITEM«, februar 2011.

zbirke raznovrstna, formalno tehnično izpopolnjena in osredotočena na obravnavanje številnih univerzalnih in aktualnih tem današnjega časa. Avtorji se odzivajo na dražljaje okolice in z intimnimi pripovedmi govorijo o okolju in času, v katerem živijo. Med temi avtorji s svojo izrazito avtorsko govorico in poetično pripovedjo izstopajo Natalija Šeruga Golob, Mitja Ficko, Jasna Samarin in Nika Zupančič. Duša Jesih in Elizabeta Bricelj raziskujeta sliko kot matematično in geometrijsko zasnovan prostor, ki je premišljeno kompozicijsko zgrajen in barvno utemeljen. Gorazd Krnc, Suzana

30

Z razstave Vladimirja Lebna Slike in prilike, april 2017.

31

Brborovič in Katja Felle zastopajo generacijo ustvarjalcev, ki nadaljuje problemske in vsebinske premisleke postmedijskega slikarstva, v katerem je v ospredju vizualizacija pomena informacije in vpliv sodobne tehnologije ter popularne kulture na naše vsakdanje življenje. Gre za premisleke, ki se neposredno povezujejo z raziskovanjem sodobne teorije slike in njene vloge v obče usmerjenem vizualno podoživetem vsakdanu slehernika, ko se zdi, da je umetnost in še posebno slikarstvo nekaj, kar je zaradi instant fotografskih posnetkov in objav na družbenih omrežjih nepotreben ustvarjalni napor. Tudi fotografija, ki v zadnjih letih pri nas doživlja tako avtorski kot institucionalni razcvet, je našla pot v umetniško zbirko z deli avtorjev, kot so Rajko Bizjak, Žiga Koritnik, Tanja Verlak, Jernej Humar, Primož Bizjak in Lado Jakša. Načrtno in sistematično zbiranje ter odkupovanje del sodobnih domačih fotografov v prihodnje zagotavlja zbirki širjenje na področje, ki je v tem kontekstu šele v povojih, zato je priložnost za nadaljnji razvoj zbirke v tem pogledu izjemna in ji tudi daje določeno prednost pred podobnimi institucijami in zbirateljskimi politikami. Z načrtnim prirejanjem fotografskih razstav in odkupovanjem del ima galerija priložnost, da se vzpostavi kot najpomembnejši tovrstni center pri nas, saj trenutno ne premoremo institucije, ki bi sistematično predstavljala sodobne in v mnogih pogledih tudi mednarodno uspešne domače fotografe ter obenem njihovo delo tudi vključila v sistematično grajeno zbirko.

Po dvajsetih letih delovanja Mestne galerije Nova Gorica in sistematičnega ustvarjanja umetniške zbirke lahko mirno zapišemo, da je osnova zastavljena, in to dobro, saj zbirko predstavljajo danes uveljavljeni domači avtorji raznovrstnih žanrov in pristopov. Pravzaprav lahko ugotovimo tudi, da je arhitekturna osnova za nov muzej s skulpturo Luja Vodopivca postavljena, in to ambiciozno in progresivno. Bodoči Muzej moderne in sodobne umetnosti je sicer paradoksalno še v (lastnem) depoju, a jasno nakazuje na potrebe sodobno zasnovanega mesta in umetniške scene, ki jo zavestno ter uspešno kreira. Ali se bodo v prihodnosti utopična umetnikova vizija, želje strokovnih delavcev in umetniške scene uresničile, je stvar kulturno-razvojne strategije: kratkoročne in dolgoročne.

Kaj bi mesto, lokalna skupnost, širša regija in nacionalni kulturni interes pridobili, je na dlani. Pesimistično lahko rečemo, da samo probleme v lokalnem in nacionalnem kulturnem proračunu, a optimistično zrenje v prihodnost zagotavlja muzej z zbirko kot atraktivno kulturno točko, regionalni umetnostni simbol, okolje povezovanja in predvsem osmišljanja raznovrstnih kulturnih praks v njim izrazito nenaklonjenih časih.

Pozorni opazovalec na razstavi Sanele Jahić, januar 2014.

32 Božidar Zrinski

With a Museum in the Collection to a Museum with a Collection The Art Collection of the Nova Gorica City Gallery stepped into its second decade with the acquisition of a significant artwork by Lujo Vodopivec entitled The Nova Gorica Museum of Modern and Contemporary Art, which rounds off the work of the first ten years of the Nova Gorica City Gallery through an artistic interpretation and at the same time opens up the question of the future, not only of the emerging collection but also of the institution itself. The “sculpture” – or best said The Vodopivec Nova Gorica Museum of Modern and Contemporary Art – already in itself poses an interesting dilemma and question about its own status. The museum can be seen as a sculpture and a sculptural or even architectural structure, which in this context deviates somewhat from the usual and recognisable materials of Vodopivec, as well as his formal artistic starting points. Because of these special features, it is unique in the context of the artist’s oeuvre and is as such rightfully included in the collection as an exceptional museum piece. Yet it can also be seen as a sculptural portrait or image of the actual museum, in which the artist’s reinterpretation of a potential actual architecture stands out, since already the title of the structure with sovereignty denies that this could merely be a futuristic projection, a model, a plan, or a proposal to build a new museum, not yet acquired by the city. Since the object or proposal is in the permanent collection of the gallery, it is in itself an opening for discussion about the status of the museum object, collection, its value and storage. Paradoxically, or even cynically, we could say that Nova Gorica has a spectacular new architecture for a museum that ties into the urban planning of the city as a project, but is part of a collection which, however, can not be exhibited in it. In some ways, it is an imaginary museum, an image of an idea for a museum without any actual space and structure. The proposal thus involves or illustrates a cycle of thought that somehow runs from the needs of the local arena, through the general agreement by local and national cultural policy, to the “model”, which, rather than being produced according to the plan in its final realisation, becomes a museum object and thus a part of the permanent collection. The timing of this proposal is also significant and interesting since it coincides with the 10th anniversary of the Nova

Gorica City Gallery and the first comprehensive analysis of the collected works that have been included in the collection on the basis of the exhibition programme and the exhibiting activities of the gallery.

What is interesting is that Vodopivec shows with his proposal or futuristic projection that the function and appearance of the museum today is fundamentally different from the historical positions of museums that were dominated by the ideas of constructing art and style, history and storing information, to more contemporary interpretations in terms of visually experiencing art within the museum. A space that allows the artwork to show itself in all its essence, without excessive architectural and other signs, additions and disturbing elements, to a completely contemporary understanding of the museum as a spectacular building, which in itself as architecture assumes the role of a spectacle of art, in which the artworks are almost no longer relevant or essential. Nevertheless, the core, the heart of every museum, old and new, including the one that will be built in the future, is the collection or at least the conceived policy of collecting art objects that can serve as a basis for diverse theoretical reflection on the role of the museum within contemporary society.

It seems that everything is in “place” in Nova Gorica. The contemporary concept of the city, recognisable architectural creations, a brief history of success, the political as well as socio-economic development of the region and an example of urban planning, which can be found in Slovenia in comparison with Velenje – of course, with completely different starting points. The recognisable core of the city is made up of two distinct cultural points: the City Library and the building of the Slovene National Theatre on the one hand, and Nova Gorica Arts Centre, on the other. But in this modernistically conceived structure, a gap, rift or lack appeared after the 1950s: The contemporary city cannot capacitate an adequate space of quality for presenting contemporary visual art. Hence the efforts of the local expert public must be highlighted and praised for conceiving and establishing the Nova Gorica City Gallery twenty years ago, which has become the most important and the only institution of this kind in the region due to its specific architectural ground-plan and the ne-

33

cessity of its activities within the urban city centre. The boldly conceived exhibition programme, focused on contemporary artistic creativity in Slovenia and abroad, is complemented by numerous festivals, expert meetings, lectures and the unique

anniversary of the gallery. The purpose of the collection is clearly defined, while the policy on collecting and purchasing is at the same time adapted to the exhibition programme of the gallery, which means that the purchase of a particular

Pixxelpoint 2014, kurator Igor Štromajer.

Pixxelpoint festival of national importance, which has placed Nova Gorica and the gallery on a national map of important cultural venues. Concurrently with the exhibition policy, the support to artists was intensively developed from the very beginning by maintaining awareness of the position of the gallery within the art system, an important part of which is precisely the purchase of artworks and the formation of one’s own, representative collection that goes beyond the local focus and is ranged into the scheme of national collections and collecting.

The basic starting points of the collection and overview of its creative achievements were discussed extensively in the miscellany that was published on the occasion of the 10th

artwork is in some way conditioned to a comprehensive presentation of the author. Each artist receives an exhibition catalogue, which helps to further understand and evaluate the purchased artwork within the collection and in the context of the individual artistic oeuvre. In its second decade, the collection continues the set collection policy and, most importantly, also adapts it to current artistic trends and phenomena within the field of contemporary art. It is a very welcoming fact that many artists can be found in the collection, which the central art system is senselessly leaving on the sidelines.

The inclusion of artists such as Jernej Skrt, Elizabeta Bricelj, Matej Pečnikar, Ira Marušić, Nika Zupančič, Jasna Samarin, Natalija Šeruga Golob into the gallery’s exhibition programme

34

and, consequently, the collection, proves the professional breadth of knowledge and treatment of the current production, providing a special position for the gallery and the viewer, as well as offering the experts a rare opportunity of becoming acquainted with the quality production and diversity of the creative approaches by artists of different generations.

In the recent decade we can observe the expansion of the collection to other genres such as sculpture, spatial installations and photography. Nevertheless, contemporary painting production is still in the forefront, which gives the collection a unique recognisability and charm, since a potential presentation would provide the opportunity of getting to know all the more important artists that have marked this genre in the last two decades. Also pleasing is the fact that the collecting plan has focused on some of the older artists during the last decade, such as Andraž Šalamun, Silvester Komel, Zmago Lenardič, Zmago Posega, Jiři Kočica, Jože Slak - Đoka and Danilo Jejčič, which connects the creativity of this generation with the creative reflections by younger authors, as well as artists of the middle generation, who continue to successfully explore the issues within painting in the contemporary times. This remains multifaceted, formally technically refined and focused on addressing many of the universal and current topics of today’s times also through the eye view of the collection. Artists are responding to the stimuli of their surroundings and are speaking about the environment and the time in which they live through intimate narratives. Among these artists, Natalija Šeruga Golob, Mitja Ficko, Jasna Samarin and Nika Zupančič stand out particularly with their distinctive original language and poetic narrative. Duša Jesih and Elizabeta Bricelj explore the painting as a mathematical and geometrically conceived space, which is built up into considered compositions through a deliberate use of colour. Gorazd Krnc, Suzana Brborovič and Katja Felle represent the generation of creators who continue the problematic and contentious reflections of postmodern painting, in which the main focus of visualisation is information and the impact of modern technology and popular culture on our everyday life. These are the reflections that directly correlate with the exploration of the contemporary theory of painting and its role in the commonly dictated visually re-enacted daily life of the populace, when it seems that art, and especially painting, represents unnecessary creative exertion as a result of instant photo images and posts on the social networks. Also photography, which has been experiencing both

an artistic and an institutional flourish in the recent years, has found its way into the art collection with works by artists such as Rajko Bizjak, Žiga Koritnik, Tanja Verlak, Jernej Humar, Primož Bizjak and Lado Jakša. The planned and systematic collection and purchase of works by contemporary Slovenian photographers in the future ensures that the collection expands to a field that is still only in its infancy with regards to this context, which therefore represents an exceptional opportunity for further development of the collection in this regard, also providing it with a certain advantage over similar institutions and collecting policies. With the planned organisation of photographic exhibitions and purchase of works, the gallery has the opportunity of establishing itself as the most important centre of this kind in Slovenia, given that there is currently no institution to systematically represent contemporary, and in many respects also internationally successful local photographers, whilst at the same time also including them into an established collection in any methodical manner.

After 20 years of activities of the Nova Gorica City Gallery, and the systematic building up of the art collection, we can safely say that the foundation has been set, and very well at that since the collection is today represented by well-established local authors of diverse genres and approaches. In fact, we can also conclude that the architectural basis for the new museum with the sculpture of Lujo Vodopivec is also set – and in an ambitious and progressive way at that. The future Museum of Modern and Contemporary Art paradoxically still remains in its (own) depot, but clearly indicates the needs of a city conceived with a contemporary mindset as well as the art scene that it consciously and successfully creates.

Whether the artist’s utopian vision, the wishes of the experts and the art scene will come true in the future, is a matter of cultural and developmental strategy: in the short- and longterm. What the city, the local community, the wider region and the national cultural interest would stand to gain is at hand. Pessimistically, this would only be problems in the local and national cultural budgets, while an optimistic view to the future offers a museum with a collection as an attractive cultural point, a regional artistic symbol, a connecting environment and, most importantly, gives meaning to a diversity of cultural practices at a time that is particularly lacking in their favour.

35

Z razstave Displaced world, deplasiran svet UroĹĄa Weinbergerja, nagrajenca vseslovenske bienalne razstave Pogled 6, januar 2013.

36

Reprodukcije del iz umetniĹĄke zbirke Mestne galerije Nova Gorica

37

Martin Avsenik Brez naslova (iz serije IOS), 2007 raÄ?unalniĹĄka grafika, pleksi steklo, 160 x 90 cm

38

39

Viktor Bernik Another Day, Another Beautiful Option, 2005

UrĹĄula Berlot

digitalni tisk, svetlobni objekt, 36 x 68 x 15 cm (zgoraj)

Narava, 2000

Feel Good, Look Good, 2005

meĹĄana tehnika na pleksi steklu, 130 x 110 cm (levo)

digitalni tisk, svetlobni objekt, 36 x 97 x 15 cm

40

PrimoĹž Bizjak Trdnjava Forte Manin n.1, edicija 2/5 + 2 AP, 2009 digitalni print na aluminij in pleksi steklo, 125 x 157 cm

41

Rajko Bizjak Corona 1, 2008 70 x 180 cm, kromogenski print na Dibond podlagi

42

Miha Boljka Brez naslova, 2006 meĹĄana tehnika na platnu, 53 x 130 cm in 53 x 130 cm

43

Suzana Brborović Prekrivanja, 2014 akril in tuť na platnu, 130 x 160 cm

44

Beti Bricelj Brez naslova, 2011 akril na platnu, 60 x 60 cm

Brez naslova, 2011 akril na platnu, 60 x 60 cm

45

BridA St. Patrick Hospital — Dublin, 2006 akril na platnu, 75 x 121 cm in 75 x 121 cm

46

Andrej Brumen - Čop Hamamelis I, II, III, 2005 olje na platnu — triptih, 20 x 40 cm, 20 x 40 cm, 20 x 40 cm

47

Marco Casentini Orange, 2005 olje/smola na platnu, 122 x 97 cm

48

Carlo Ciussi Brez naslova, 2002 olje na platnu, 130 x 80 cm

49

Ksenija Čerče Glas imena, 2006-09 slišne tehnike, 230 x 39 cm

50

Vuk Ćosić, Janez Janša Be Shareful 5/9, 2011 digitalni tisk, 183 x 201 cm

51

Olga Danelone Animal, 2008 meĹĄana tehnika na papirju, 21 x 30 cm

52 Boštjan Drinovec Mali kozmonavti, 2005 kremenit, steklo, višina 13 cm

Reticulum Monoceros, 2005 svetilni kip, kovina, folija, vrtex, višina 91 cm

53

Katja Felle Ĺ t. 12, 2016 digitalni tisk na papir, akril, akrilni lak na platnu, 150 x 120 cm

54

Mitja Ficko Moonwalker, 2010 meĹĄana tehnika na platnu na juto, 270 x 330 cm

55

Boris Gaberščik Bergenija, 2007 fotografija na klorobromidnem papirju – tonirano, 18 x 14 cm

56

Jernej Humar Brez naslova (iz serije Krog Goric), 2003 Ä?rnobela fotografija, 70 x 70 cm

57

Irwin Portret državljana, 1994 mešana tehnika, 54 x 44,5 cm

58

Lado JakĹĄa Odmev, 5/30, 1977 digitalni mat print iz originala na ÄŒB filmu, 27 x 40 cm

Strel miru, 8/30, 1977 digitalni mat print iz originala na ÄŒB filmu, 27 x 40 cm

59

Danilo Jejčič Alfa in Omega XV, 2008 barvni sitotisk, 60 x 83,5 cm

60

DuĹĄa Jesih Life is Tetris (iz cikla Vpeti), 2010 akril na platnu, 100 x 100 cm

61

Dušan Kirbiš Ignis nobilis; Žlahtni ogenj/rdeče, 2007 akril na platnu, 250 x 130 x 7 cm

62

Aleksij Kobal Velike kopalke, 2001 zrcalo, meĹĄana tehnika, 140 x 200 cm

63

Jiři Kočica Izročilo, 2014 bron, višina 250 cm

Odtisi rok, 2014 gel, okvir z osvetlitvijo, 25 x 25 cm

64

Silvester Komel Celovitost, 1980 olje na platnu, 60 x 80 cm

65

Žiga Koritnik Prijatelja II, 1/50, 2009/2007 črno bela fotografija, 27 x 40 cm

Prijatelja IV, 2/50, 2009/2008 črno bela fotografija, 27 x 40 cm

66

Gorazd Krnc Senca nad Marsom, 2008 računalniški tisk in barva na kovinski plošči, 100 x 100 cm

67

Anja Kranjc SonÄ?nice (iz cikla V belo), 2011 Ĺželezo, mavec, juta, vosek, 60 x 60 x 150 cm

68

Giovanni De Lazzari Brez naslova, 2011 olje na platnu, 20 x 30 cm

69

Tanja Lažetić Hiša moje babice, 2001/2004 ink-jet print, 30 x 45 x 10 cm

70

Zmago Lenardič Namigovanje / Innuendo ( - Half of the Brains (Phar-ma-ci-a) - ), 2005/13 casani vezana plošča, pleksi steklo, filter za napo, silikon, inox, barvni tuš, 38 x 150 x 13 cm (4 x 38 x 30 x 13 cm)

71 Carlos Lizariturry Berrueco, 2001 Ĺžgana glina, 34 x 25 x 23 cm

72

Roman MakĹĄe Enako/DrugaÄ?e - kiparska instalacija, 2013 terakota, fotografija, etikete, 40 x 300 x 14 cm

73

Ira Niero Marušič Nenaelektreni paradižnik, 2014 olje, vosek, pigmenti na platnu, 100 x 300 cm

74

Nataša Mirtič “2 mizi”, 2004 orig. jedkanica in akvatinta na papirju, E.E., 12, 5 x 49 cm

75

Matej PeÄ?nikar Metulj, 2012 olje na platnu, 100 x 100 cm

76

Silvester Plotajs Sicoe Slikarjeva miza, 2001 olje na platnu, 150 x 200 cm

77

Arjan Pregl Kje so?, 2002 olje na platnu, 120 x 150 cm

78

Zmago Posega Brez naslova, 2000–2002 meťana tehnika, 81 x 83 cm

Hrbet v belem marmorju, 1997 25 x 16,5 x 10 cm (skulptura s podstavkom: 51 x 17 x 14 cm), marmor

79

MatjaĹž PreĹĄeren Pogled 27, 2004 barvna fotografija 2/35, 69 x103 cm

80

PrimoĹž Pugelj Me & Madonna I, II, 2005 jeklena ploÄ?evina, neon, folija, 100 x 167 x 17 cm in 100 x 167 x 17 cm

81

Jasna Samarin Nokturno ĹĄt. 3, 2015/16 print in akril na platnu, 190 x 130 cm

82

Jože Slak - Đoka Pojavni model, 2013 akril, les, 71 x 57 cm

83

Matej Sitar America, My Way 009, 2013 umetniĹĄka knjiga in polaroid SX-70

84

Jernej Skrt Preboj, 2009 meĹĄana tehnika, 71 x 115 cm

85

Andraž Šalamun Brez naslova (iz cikla Tišina v oktobru), 2009 akril na juti, 150 x 300 cm

86

Natalija Ĺ eruga Golob Vrnitev v domaÄ?i kraj: Fig. I, 2007/2009 olje na platnu, 140 x 160 cm

87

Gorazd Ĺ imenko Brez naslova, 2004 orig. akvatinta na papirju, 2/30, 49 x 35 cm

88

Lučka Šparovec Sleeping Beauty, 2018 mešana tehnika na platnu, 120 x 140 cm

89

Miha Ĺ trukelj Brez naslova, 2001 olje na platnu, 120 x 130 cm

90 Marialuisa Tadei Oculus dei, 2001 pleksi steklo, objekt – slika, 410 x 110 x 140 cm

91

Tadej TorÄ?

Predmet 9528, 2015 bron, 37 x 10 x 10 cm

92

Tanja Verlak Iz serije PolnoÄ? v Mumbaju, edicija 3+1, 2012 srebrno-bromidna fotografija, 83 x 83 cm

93

Lujo Vodopivec Muzej moderne in sodobne umetnosti Nova Gorica, 2007 pleksi steklo, steklo, les, palÄ?ke mikado, 90 x 60 x 50 cm

94

Kamila VolÄ?anĹĄek Brez naslova 8/22, 2005 sitotisk na papirju, 8/22, 24 x 46 cm

95

Sašo Vrabič Tetris, 2004 akril, olje na platnu, zvočni modul, senzor na gibanje 50 x 50 cm, 40 x 50 x 6 cm, 50 x 50 x 5 cm

96

Ana Zavadlav Brez naslova, 2001 jedkanica/akvatinta na papirju, 65 x 24 cm

97

Mojca Zlokarnik Brez naslova (iz cika Nemo govorjenje), 2016 akril na platnu, 40 x 130 cm

98

Nika Zupančič ˝18.2.2016˝, 2016 diptih, 100 x 120 cm, olje na platnu

99

Antonio Ĺ˝ivkoviÄ?

Fotografija iz cikla Odsev spomina 2/6, 2001 fotografija, 49 x 76 cm

100

Likovni fond Mestne galerije Nova Gorica Martin Avsenik: Brez naslova (iz serije IOS), 2007

računalniška grafika, pleksi steklo, 160 x 90 cm nedat. in nesig., inv. št. 9031 dar: avtor, Begunje na Gorenjskem, 2008

Uršula Berlot: Narava, 2000

mešana tehnika na pleksi steklu, 130 x 110 cm, dat. in sig. spredaj, inv. št. 9007 nakup: Zveza društev slovenskih likovnih umetnikov, Ljubljana, 2003

Viktor Bernik: Another Day, Another Beautiful Option, 2005

digitalni tisk, svetlobni objekt, 36 x 68 x 15 cm, nedat. in nesig., inv. št. 9018 nakup: Zveza društev slovenskih likovnih umetnikov, Ljubljana, 2005

Viktor Bernik: Feel Good, Look Good, 2005

digitalni tisk, svetlobni objekt, 36 x 97 x 15 cm, nedat. in nesig., inv. št. 9019 nakup: Zveza društev slovenskih likovnih umetnikov, Ljubljana, 2005

Beti Bricelj: Brez naslova, 2011

akril na platnu, 60 x 60 cm, dat. in sig. zadaj, inv. št. 9048 nakup: avtorica, Postojna, 2012

BridA: St. Patrick Hospital - Dublin, 2006

akril na platnu, 75 x 121 cm in 75 x 121 cm, sig. z logotipom spredaj in nedat., inv. št. 9025/1, 9025/2 nakup: Kulturno umetniško društvo BridA, Šempas, 2006

Andrej Brumen - Čop: Hamamelis I, II, III, 2005

olje na platnu – triptih, 20 x 40 cm, 20 x 40 cm, 20 x 40 cm, dat. in sign. na hrbtni strani, inv. št. 9023/1–9023/3 nakup: Zveza društev slovenskih likovnih umetnikov, Ljubljana, 2006

Marco Casentini: Every Sunday Afternoon, 2005

akril na časopisni papir in platno na lesu št. 587, 43 x 37 cm, dat. in sig. na hrbtni strani, inv. št. 9017 dar: avtor, Milan (Italija), 2005

Primož Bizjak: Trdnjava Forte Manin n.1, edicija 2/5 + 2 AP, 2009

Marco Casentini: Orange, 2005

digitalni print na aluminij in pleksi steklo, 125 x 157 cm, nedat. in nesig., inv. št. 9060 nakup: Galerija Gregor Podnar, Berlin, Nemčija, 2014

olje/smola na platnu, 122 x 97 cm, dat. in sig. na hrbtni strani, inv. št. 9020 nakup: Colussa galeria d'arte, Videm/Udine (Italija), 2005

Rajko Bizjak: Corona 1, 2008

Carlo Ciussi: Brez naslova, 2002

70 x 180 cm, kromogenski print na Dibond podlagi, nedat. in nesig., inv. št. 9035 nakup: FAIR, Zavod za razvoj fotografije, Ljubljana, 2009

Miha Boljka: Brez naslova, 2006

mešana tehnika na platnu, 53 x 130 cm in 53 x 130 cm, nedat., sig. na hrbtni strani, inv. št. 9026/1, 9026/2 nakup: Zveza društev slovenskih likovnih umetnikov, Ljubljana, 2006

Suzana Brborović: Prekrivanja, 2014

akril in tuš na platnu, 130 x 160 cm, nedat. in nesig., inv. št. 9067 nakup: avtorica, Leipzig, 2016

Beti Bricelj: Brez naslova, 2011

akril na platnu, 60 x 60 cm, dat. in sig. zadaj, inv. št. 9047 nakup: avtorica, Postojna, 2012

olje na platnu, 130 x 80 cm, dat. in sig. na hrbtni strani, inv. št. 9004 nakup: avtor, Videm/Udine (Italija), 2002

Ksenija Čerče: Glas imena, 2006–09

slišne tehnike, 230 x 39 cm, dat. in sig. na hrbtni strani, inv. št. 9037 nakup: avtorica, Miklavž, 2009

Vuk Ćosić, Janez Janša: Be Shareful 5/9, 2011

digitalni tisk, 183 x 201 cm, nedat. in nesig., inv. št. 9051 dar: Aksioma, Zavod za sodobne umetnosti Ljubljana, Ljubljana, 2012

Olga Danelone: Animal, 2008

mešana tehnika na papirju, 21 x 30 cm, dat. in sig. na hrbtni strani, inv. št. 9034 dar: avtorica, S. Giovanni al Natisone, Videm/Udine (Italija), 2009

Boštjan Drinovec: Mali kozmonavt, 2005

kremenit, steklo, višina 13 cm, nedat., sig. na spodnji strani kipa, inv. št. 9021/1–9021/6, nakup: avtor, Ljubljana, 2005

Boštjan Drinovec: Mali kozmonavt, 2005

kremenit, steklo, višina 13 cm, nedat., sig. na spodnji strani kipa, inv. št. 9022 dar: avtor, Ljubljana, 2005

Boštjan Drinovec: Reticulum Monoceros, 2005

svetilni kip, kovina, folija, vrtex, višina 91 cm, nedat. in nesig., inv. št. 9021/7 nakup: avtor, Ljubljana, 2005

Katja Felle: Št. 12, 2016

digitalni tisk na papir, akril, akrilni lak na platnu, 150 x 120 cm, sig. in dat. zadaj, inv. št. 9073 nakup: avtorica, Slovenj Gradec, 2018

Mitja Ficko: Moonwalker, 2010

mešana tehnika na platnu na juto, 270 x 330 cm, nedat. in nesig., inv. št. 9042 nakup: avtor, Ljutomer, 2010

Boris Gaberščik: Bergenija, 2007

fotografija na klorobromidnem papirju – tonirano, 18 x 14 cm, nedat. in nesig., inv. št. 9027 dar: avtor, Ljubljana, 2007

Jernej Humar: Brez naslova (iz serije Krog Goric), 2013

črnobela fotografija, 70 x 70 cm, nedat. in nesig., inv. št. 9059 nakup: Studio RO - založba - Humar d.o.o., Renče, 2014

Jernej Humar: Brez naslova (iz serije Odvodi in dovodi), 2015

barvna fotografija, 100 x 70 cm, dat. in sig., inv. št. 9063 dar: avtor, Nova Gorica, 2015

Jernej Humar: Brez naslova (iz serije Izklesani travniki Likovna kolonija Negovana Nemca), 2008

digitalni print kaširan na Kappa ploščo, 23 x 32 cm, nedat. in nesig., inv. št. 9071 dar: avtor, Nova Gorica, 2017

Irwin: Portret državljana, 1994

mešana tehnika, 54 x 44,5 cm, dat. in sig. spredaj, inv. št. 9001 nakup: Carniola Antiqua d.o.o., trgovina in posredovanje, Ljubljana, 2001

101 Lado Jakša: Odmev, 5/30, 1977

Gorazd Krnc: Senca nad Marsom, 2008

Lado Jakša: Strel miru, 8/30, 1977

Anja Kranjc: Sončnice (iz cikla V belo), 2011

digitalni mat print iz originala na ČB filmu, 27 x 40 cm, sig. in nedat., inv. št. 9069 nakup: avtor, Ljubljana, 2017

digitalni mat print iz originala na ČB filmu, 27 x 40 cm, sig. in nedat., inv. št. 9069/1 nakup: avtor, Ljubljana, 2017

Danilo Jejčič: Alfa in Omega XV, 2008

računalniški tisk in barva na kovinski plošči, 100 x 100 cm, nedat. in nesig., inv. št. 9036 nakup: avtor, Ljubljana, 2009

železo, mavec, juta, vosek, 60 x 60 x 150 cm, dat. in sig. na spodnji strani, inv. št. 9072 nakup: avtorica, Vrhpolje, 2017

Giovanni De Lazzari: Brez naslova, 2011

barvni sitotisk, 60 x 83,5 cm, dat. in sig. na nalepki na hrbtni strani, inv. št. 9043 nakup: avtor, Ajdovščina, 2010

olje na platnu, 20 x 30 cm, dat. in sig., inv. št. 9049 nakup: Gugliotta Corrado, Rosolini Sr. (Italija), 2012

Duša Jesih: Life is Tetris (iz cikla Vpeti), 2010

Tanja Lažetić: Hiša moje babice, 2001/2004

akril na platnu, 100 x 100 cm, dat. in sig. zadaj, inv. št. 9041 nakup: avtorica, Ljubljana, 2010

ink-jet print, 30 x 45 x 10 cm, nedat. in nesig., inv. št. 9014/1–9014/7 nakup: avtorica, Ljubljana, 2004

Dušan Kirbiš: Ignis nobilis; Žlahtni ogenj/rdeče, 2007

Zmago Lenardič: Namigovanje / Innuendo ( - Half of the Brains (Phar-ma-ci-a) - ), 2005/13

akril na platnu, 250 x 130 x 7 cm, dat. in sig. na hrbtni strani, inv. št. 9030 nakup: Umetniška dejavnost Dušan Kirbiš s.p., Vrhnika, 2007

Aleksij Kobal: Velike kopalke, 2001

zrcalo, mešana tehnika, 140 x 200 cm, dat. in sig. na hrbtni strani, inv. št. 9000 nakup: avtor, Ljubljana, 2001

Jiři Kočica: Izročilo, 2014

bron, višina 250 cm, dat. in sig. na listku, inv. št. 9057 nakup: Atelje Kočica, Ljubljana, 2014

Jiři Kočica: Odtisi rok, 2014

gel, okvir z osvetlitvijo, 25 x 25 cm, nedat. in nesig., inv. št. 9058 nakup: Atelje Kočica, Ljubljana, 2014

Silvester Komel: Celovitost, 1980

olje na platnu, 60 x 80 cm, dat. in sig., inv. št. 9046 nakup: Sonja Komel, Nova Gorica, 2011

Žiga Koritnik: Prijatelja III, 1/50, 2009/2007

črno bela fotografija, 27 x 40 cm, dat. in sig., inv. št. 9044 nakup: avtor, Smlednik, 2011

Žiga Koritnik: Prijatelja IV, 2/50, 2009/2008

črno bela fotografija, 27 x 40 cm, dat. in sig., inv. št. 9045 nakup: avtor, Smlednik, 2011

casani vezana plošča, pleksi steklo, filter za napo, silikon, inox, barvni tuš, 38 x 150 x 13 cm (4 x 38 x 30 x 13 cm), nedat. in nesig., inv. št. 9053 nakup: WHITE BALANCE, Društvo za raziskavo vizualnih medijev, Ljubljana, 2013

Carlos Lizariturry Moro: Berrueco, 2001

žgana glina, 34 x 25 x 23 cm, nedat. in nesig., inv. št. 9008 nakup: avtor, Irun (Španija), 2003

Roman Makše: Enako/Drugače - kiparska instalacija, 2013 terakota, fotografija, etikete, 40 x 300 x 14 cm; dat. in sig., inv. št. 9054 nakup: FIN-ART d.o.o. Nova Gorica, Nova Gorica, 2013

Ira Niero Marušič: Nenaelektreni paradižnik, 2014

olje, vosek, pigmenti na platnu, 100 x 300 cm, dat. in sig., inv. št. 9064 nakup: avtorica, Koper, 2015

Nataša Mirtič: Tetris 1, 2004 (slika)

orig. jedkanica in akvatinta na papirju, E.E., 66 x 20 cm, dat. in sig. spredaj, inv. št. 9010 nakup: Zveza društev slovenskih likovnih umetnikov, Ljubljana, 2004

Nataša Mirtič: »2 mizi«, 2004

orig. jedkanica in akvatinta na papirju, E.E., 12, 5 x 49 cm, dat. in sig. spredaj, inv. št. 9016 dar: avtorica, Novo mesto, 2005

Matej Pečnikar: Metulj, 2012

olje na platnu, 100 x 100 cm, dat. in sig. zadaj, inv. št. 9050 nakup: EP Evropapir d.o.o., Nova Gorica, 2012

Silvester Plotajs Sicoe: Slikarjeva miza, 2001

olje na platnu, 150 x 200 cm, dat. in sig. spredaj, inv. št. 9003 nakup: avtor, Ljubljana, 2002

Zmago Posega: Hrbet v belem marmorju, 1997

25 x 16,5 x 10 cm (skulptura s podstavkom: 51 x 17 x 14 cm), marmor, nedat. in nesig., inv. št. 9061 dar: Mestna občina Nova Gorica, Nova Gorica, 2013 - Bevkova nagrada 2013

Zmago Posega: Brez naslova, 2000-2002

mešana tehnika, 81 x 83 cm, sig. na prednji strani in nedat., inv. št. 9056 nakup: Nataša Benčič Posega, Izola, 2013

102 Arjan Pregl: Kje so?, 2002

Gorazd Šimenko: Brez naslova, 2004

olje na platnu, 120 x 150 cm, nedat. in nesig., inv. št. 9005 nakup: Zveza društev slovenskih likovnih umetnikov, Ljubljana, 2002

orig. akvatinta na papirju, 2/30, 49 x 35 cm, dat. in sig. spredaj, inv. št. 9011 nakup: Zveza društev slovenskih likovnih umetnikov, Ljubljana, 2004

Matjaž Prešeren: Pogled 27, 2004

Lučka Šparovec: Sleeping Beauty, 2018

barvna fotografija 2/35, 69 x 103 cm, dat. in sig. spredaj, inv. št. 9015 dar: avtor, Šempeter pri Gorici, 2005

mešana tehnika na platnu, 120 x 140 cm, nedat. in nesig., inv. št. 9074 nakup: avtorica, Tržič, 2018

Primož Pugelj: Me & Madonna I, II, 2005

Miha Štrukelj: Brez naslova, 2001

jeklena pločevina, neon, folija, 100 x 167 x 17 cm in 100 x 167 x 17 cm, nedat. in nesig., inv. št. 9024/1, 9024/2 nakup: Zveza društev slovenskih likovnih umetnikov, Ljubljana, 2006

Jasna Samarin: Nokturno št. 3, 2015/16

print in akril na platnu, 190 x 130 cm, dat. in sig. zadaj, inv. št. 9070 dar: avtorica, Hruševo, 2017

Jože Slak - Đoka: Pojavni model, 2013

akril, les, 71 x 57 cm, dat. in sig., inv. št. 9062 nakup: Milena Slak, Brezovica, 2015

Matej Sitar: America, My Way 009, 2013 umetniška knjiga in polaroid SX-70, dat. in sig, inv. št. 9055 nakup: avtor, Ljubljana, 2013

Jernej Skrt: Preboj, 2009

mešana tehnika, 71 x 115 cm, dat. in sig. na hrbtni strani, inv. št. 9033 nakup: avtor, Kanal, 2008

Andraž Šalamun: Brez naslova (iz cikla Tišina v oktobru), 2009 akril na juti, 150 x 300 cm, nedat. in nesig., inv. št. 9040 nakup: avtor, Koper, 2010

Natalija Šeruga Golob: Vrnitev v domači kraj: Fig. I, 2007/2009 olje na platnu, 140 x 160 cm, nedat. in nesig., inv. št. 9038

nakup: avtorica, Radenci, 2009

Windows Media Players: Graphic Interchange Series: Victorian Device, 2009 (slika) praksinoskop, 2009, inv. št. 9039 nakup: Gabriel Menotti Gonring, London (Velika Britanija), 2009

olje na platnu, 120 x 130 cm, dat. in sig. na hrbtni strani, inv. št. 9009 nakup: Galerija Equrna, Zavod Ljubljana, Ljubljana, 2003

Marialuisa Tadei: Oculus dei, 2001

pleksi steklo, objekt – slika, 410 x 110 x 140 cm, nedat. in nesig., inv. št. 9012, 9013 nakup: avtorica, Rimini (Italija), 2004

Tadej Torč: Predmet 9528, 2015

bron, 37 x 10 x 10 cm, nedat. in nesig., inv. št. 9065 nakup: avtor, Hrastnik, 2015

Tanja Verlak: Iz serije Polnoč v Mumbaju, edicija 3+1, 2012

srebrno-bromidna fotografija, 83 x 83 cm, dat. in sig. na hrbtni strani, inv. št. 9052 dar: avtorica, Gorišnica, 2012

Lujo Vodopivec: Muzej moderne in sodobne umetnosti Nova Gorica, 2007 pleksi steklo, steklo, les, palčke mikado, 90 x 60 x 50 cm, nedat. in nesig., inv. št. 9032 nakup: Zala Vodopivec, Ljubljana, 2008

Kamila Volčanšek: Brez naslova 8/22, 2005

sitotisk na papirju, 8/22, 24 x 46 cm, dat. in sig., inv. št. 9028 dar: avtorica, Brežice, 2007

Sašo Vrabič: Tetris, 2004

akril, olje na platnu, zvočni modul, senzor na gibanje, 50 x 50 cm, 40 x 50 x 6 cm, 50 x 50 x 5 cm, dat. in sig. na hrbtni strani, inv. št. 9029/1–9029/3 nakup: Ganes d.o.o., Renče, 2007

Ana Zavadlav: Brez naslova, 2001

jedkanica/akvatinta na papirju, 65 x 24 cm, dat. in sig. spredaj, inv. št. 9002 nakup: avtorica, Solkan, 2001

Mojca Zlokarnik: Brez naslova (iz cika Nemo govorjenje), 2016

akril na platnu, 40 x 130 cm, dat. in sig., inv. št. 9068 nakup: avtorica, Ljubljana, 2017

Nika Zupančič: ˝18.2.2016˝, 2016

diptih, 100 x 120 cm, olje na platnu, dat. in sig. zadaj, inv. št. 9066/1, 9066/2 nakup: avtorica, Ljubljana, 2016

Antonio Živkovič: Fotografija iz cikla Odsev spomina 2/6, 2001 fotografija, 49 x 76 cm, dat. in sig. spredaj, inv. št. 9006 dar: avtor, Škofljica, 2002

103

Nika Ĺ imac in Miran CenciÄ? na njuni razstavi Tantasan, junij 2017.

104

Kratke biografije umetnikov, katerih dela so v likovni zbirki

Martin Avsenik (Ljubljana, 1962) je leta 1987 na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost diplomiral na oddelku za slikarstvo pri prof. Janezu Berniku s temo Pozni Picasso ter njegov vpliv.

Poleg slikarstva se zadnja leta osredotoča na projekte, v katerih s pomočjo sodobne tehnologije združuje vizualno umetnost, zvok in arhitekturni prostor v edinstveno celoto. V ta namen oblikuje konceptualne arhitekturne rešitve in razvija avdio-vizualne produkte, kot so projekcijski zasloni in svetlobni nosilci, v katere umešča svoja dela digitalne in animirane umetnosti. Z umetniškimi deli in projekti se predstavlja na samostojnih in skupinskih razstavah v Sloveniji in v tujini. Živi in ustvarja v Ljubljani.

Uršula Berlot (Ljubljana, 1973) je dve leti študirala samostojno filozofijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani, nato pa slikarstvo na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani in na Ecole Nationale Supérieure des Beaux-Arts v Parizu. Doktorirala je leta 2010 na ALUO Univerze v Ljubljani, kjer od leta 2009 tudi poučuje. Predstavlja se na številnih samostojnih in skupinskih razstavah tako doma kot v tujini. Za svoje umetniško delo je prejela več nagrad (Schering Stiftung, Berlin, 2007, Pollock-Krasner Foundation, New York, 2005, Henkel Art Award, KulturKontakt Austria, Dunaj, 2004). Objavila je več člankov s področja teorije umetnosti in monografijo o Marcelu Duchampu. Živi in dela v Ljubljani.

Viktor Bernik, (Ljubljana, 1971) je študiral slikarstvo na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani (prof. Metka Krašovec in prof. Bojan Gorenec), kjer je 1998. diplomiral. Istega leta je na isti ustanovi vpisal podiplomski študij, letni semester 2000 pa je opravil na IUP Indiana University of Pennsylvania (ZDA). Leta 2001 je magistriral iz umetnosti na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost, Oddelek za slikarstvo, pri prof. Bojanu Gorencu. Študijsko je potoval po Evropi in ZDA. Sodeloval je na številnih samostojnih in skupinskih razstavah. Njegova dela so umeščena v številne javne in zasebne zbirke.

Za svoje za dosežke na področju sodobne vizualne umetnosti je leta 2018 prejel Jakopičevo priznanje. Živi in dela v Ljubljani kot samostojni kulturni ustvarjalec.

Primož Bizjak (Šempeter pri Gorici, 1976) se je sprva posvetil študiju ekonomije in logistike prometa, leta 1999 pa se je vpisal na Akademijo lepih umetnosti v Benetkah, kjer je leta 2005 diplomiral pri prof. Luigiju Violi. Zaznamuje ga življenje ob meji, kjer je vsaki novi generaciji pustila pečat druga vladavina. Svoja dela predstavlja na samostojnih in skupinskih razstavah doma in na tujem, umetnostnih sejmih ter v številnih revijah, prav tako pa njegove fotografije

najdemo v zasebnih in javnih zbirkah. Živi in ustvarja v mediteranskem prostoru.

Rajko Bizjak (Postojna, 1963) je leta 1990 zaključil študij na Akademiji dramske umjetnosti Zagreb, smer filmski in televizijski snemalec. Kot snemalec je sodeloval pri nastanku več kratkih in dolgometražnih dokumentarnih in igranih filmov. S fotografijo se ukvarja od leta 1976 in je avtor več fotografskih kolekcij. Od leta 1985 je sodeloval na več kot 50 samostojnih in skupinskih razstavah.

Njegova dela se nahajajo v domačih in tujih zbirkah. Poleg tega, da deluje kot svobodni umetnik – filmski in TV snemalec ter fotograf, je predavatelj fotografije in snemanja na več šolah, med njimi na Visoki šoli za fotografijo v Ljubljani, Akademiji umetnosti Nova Gorica, Academii Maribor ... Je tudi avtor strokovnih in analitičnih člankov v strokovnih ter poljudnih revijah. Živi v Ljubljani in od leta 1996 vodi Zavod FAIR, zavod za razvoj fotografije.

Miha Boljka (Ljubljana, 1971) je iz slikarstva diplomiral leta 2000 na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani pri profesorjih Emeriku Bernardu in Sreču Draganu. Svoje delo predstavlja na samostojnih in skupinskih razstavah doma ter v tujini. Živi in kot samostojni kulturni ustvarjalec dela v Ljubljani.

Suzana Brborović (Kranj, 1988) se je po končani ekonomski gimnaziji v Kranju leta 2007 vpisala na ljubljansko Akademijo za likovno umetnost in oblikovanje, smer slikarstvo, kjer je julija 2013 diplomirala pri prof. Gorencu z nalogo Odsev zamika (Urbana krajina kot konstrukt med slikarstvom in družbeno-socialnim kontekstom). Razstavlja od leta 2010. Postavila je več samostojnih razstav v uglednih razstaviščih ter se udeležila številnih skupinskih razstav doma in v tujini. Za svoje ustvarjalno delo je prejela vrsto nagrad in priznanj.

Beti Bricelj (Postojna, 1974) se je izobraževala na Šoli za risanje in slikanje – visoki strokovni šoli v Ljubljani, kjer je leta 2000 diplomirala iz slikarstva. Po študiju je izobraževanje nadgrajevala v Avstraliji, na povabilo avstralske vladne organizacije za raziskavo aboriginske kulture iz oddelka Department for Aboriginal Affairs, SA, Adelaide, 1998–1999. Leta 2007 je svojo umetniško vizijo realizirala na fasadi stavbe Poslovno-trgovskega objekta Epicenter B2 v Postojni. Za seboj ima vrsto samostojnih in skupinskih razstav doma in v tujini, vključno s priznanim muzejem za geometrijsko abstrakcijo in MADIumetnost v Dallasu (Teksas, ZDA). Od leta 2002 je članica ZDSLU. Živi in ustvarja razpeta, predvsem med Slovenijo in Škotsko.

105 Skupina BridA iz Šempasa, ki jo sestavljajo diplomanti beneške Akademije lepih umetnosti Tom Kerševan (Šempeter pri Gorici, 1970), Sendi Mango (Split, 1973) in Jurij Pavlica (Šempeter pri Gorici, 1973), se je formirala med študijem leta 1996. Skupno ime kot označba, zaščitna znamka, briše sledi individualnosti, tako da so njihove stvaritve kolektivno avtorsko delo. Skupina, ki ustvarja lastno produkcijo na širokem polju sodobnih umetniških praks, razstavlja tako doma kot v tujini, poleg tega pa sodeluje tudi v številnih mednarodnih rezidenčnih programih v tujini, na delavnicah in seminarjih. Dela skupine BridA so bila odkupljena za več mednarodnih zbirk sodobne umetnosti. Leta 2015 je za 20-letno uspešno delovanje na področju umetnosti prejela najvišje priznanje Mestne občine Nova Gorica, nagrado Franceta Bevka.

Andrej Brumen-Čop (Maribor, 1967) je med letoma 1988 in 1995 študiral slikarstvo na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Pri prof. Metki Krašovec je diplomiral leta 1993, dve leti kasneje pa je na isti ustanovi zaključil slikarsko specialko. Pozneje se je študijsko izpopolnjeval v Pragi, New Yorku in na Japonskem. Poleg slikarstva se ukvarja še z ilustracijo in likovno opremo. Svoje delo je predstavil na številnih samostojnih in skupinskih razstavah v Sloveniji in na tujem. Od leta 2009 predava risbo in slikarstvo na Pedagoški fakulteti v Ljubljani, kjer tudi vodi Galerijo Pedagoške fakultete oz.

Galerijo PeF. Živi in ustvarja v Ljubljani.

Marco Casentini (La Spezia (Italija), 1961) je leta 1988 diplomiral na oddelku za slikarstvo na Akademiji za likovno umetnost (Accademia di belle arti) v Carrari. Svoje delo predstavlja na številnih samostojnih in skupinskih razstavah tako v Italiji kot po svetu. Za svoje delo je prejel več nagrad, med drugim leta 2005 nagrado fundacije Pollock-Krasner v New Yorku, ZDA. Kot svobodni umetnik živi in ustvarja razpet med Milanom in Hermosa Beach, Kalifornija (ZDA).

karstva kot na področju zvočne in video umetnosti. Na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje je zaposlena kot izredna profesorica na področju slikarstva.

Vuk Ćosić (Beograd (Srbija), 1966) je diplomiral na Univerzi v Beogradu. Leta 1991 je opravil magisterij iz arheologije in še istega leta emigriral v Trst, leto kasneje pa v Ljubljano. Od leta 1994 dalje je Ćosić z razstavljanjem, predavanji in publiciranjem aktiven v politiki, literaturi in umetnosti tako doma kot v tujini. Najbolj je poznan kot pionir na področju internetne in ASCII-umetnosti. Je soustanovitelji Ljudmile, ljubljanskega digitalnega laboratorija, in med začetniki mednarodnega umetniškega gibanja net.art. Živi v Ljubljani.

Olga Danelone (Videm/Udine (Italija), 1964) je zaključila umetniške in medijske študije v Vidmu in Urbinu. Razstavlja od leta 1986.

Njena dela se nahajajo v javnih in privatnih zbirkah tako v Italiji kot v tujini. Živi in dela v kraju San Giovanni al Natisone pri Vidmu.

Boštjan Drinovec (Ljubljana, 1973) je leta 1998 diplomiral na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje ter tam 2001. pod mentorstvom prof. Matjaža Počivavška še magistriral.

Poleg sodelovanja na številnih samostojnih in skupinskih razstavah je realiziral že več javnih skulptur (Spomenik Edvardu Kocbeku, Drevesni delec, oboje v Ljubljani, Forma viva Ravne, Kostanjevica ...), njegova dela pa so našla mesto tudi v nekaterih stalnih zbirkah. Od 2008 je docent na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Je dobitnik županjine nagrade (Oko in duh, Ljubljanski magistrat 2005) in ustvarjalec Metelkove mesta. Živi in dela v Ljubljani.

Carlo Ciussi (Videm/Udine, 1930–Videm/Udine, 2012) je italijanski kipar in slikar, ki se je predstavil na več samostojnih razstavah in mednarodno pomembnih skupinskih predstavitvah na Beneških bienalih, bienalih v Sao Paolu in na drugih mednarodnih likovnih prireditvah. Živel in delal je v Vidmu ter Milanu.

Katja Felle (Slovenj Gradec, 1988) je leta 2011 zaključila študij slikarstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani pod mentorstvom prof. Bojana Gorenca. Diplomirala je leta 2015 pod mentorstvom prof. Žige Kariža in somentorstvom prof. Sergeja Kapusa (visokošolski univerzitetni študijski program pred bolonjsko reformo). Leta 2017 je bila sprejeta na magistrski študijski program na Institut für Kunst im Kontext, Universität der Künste Berlin. Deluje v umetniški skupini 3kolektiv. Dela in živi v Berlinu v Nemčiji.

Ksenija Čerče (Maribor, 1969) je na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost na smeri slikarstvo leta 1999 diplomirala in leta 2002 pri prof. Bojanu Gorencu in prof. Emeriku Bernardu še magistrirala. Pred tem je med letoma 1988 in 1996 opravila študij na FNT TT, Oblikovanje oblačil in tekstilij, kjer je leta 2000 diplomirala.

Leta 2003 je prejela Fulbrightovo štipendijo za izpopolnjevanje v ZDA, kjer je magistrirala iz videa in sound-arta (pri Liz Phillips) na Purchase College State University of New York. Predstavila se je na številnih razstavah doma in v tujini. Ustvarja tako na področju sli-

Mitja Ficko (Murska Sobota, 1973) je leta 1999 diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, smer slikarstvo, pri prof. Janezu Berniku in prof. Gustavu Gnamušu, leta 2002 pa še magistriral pri prof. Metki Krašovec. Od leta 1998 deluje v AKC Metelkova mesto v Ljubljani. Med letoma 1999 in 2000 je bil na prelomnem potovanju na Bližnjem vzhodu. Kot samostojni kulturni ustvarjalec deluje od leta 2004, za seboj ima številne samostojne in skupinske razstave ter nekaj samostojnih izdanih knjig in katalogov.

Je dobitnik več nagrad in štipendij, med drugim je leta 2003 prejel

106

Pregledna razstava Zmaga Posege, ki je nastala v sodelovanju z Obalnimi galerijami Piran, jesen 2013.

107 nagrado zlata ptica za likovno umetnost. Umetnik živi in ustvarja v Ljubljani, na Mohorju in v Leipzigu.

Boris Gaberščik (Ljubljana, 1957) je diplomiral na Biotehniški fakulteti. Leta 1986 je dobil status ustvarjalca v kulturi in se začel poklicno ukvarjati s fotografijo. Do danes je večkrat samostojno razstavljal doma in v tujini ter sodeloval na številnih skupinskih razstavah in delavnicah. Njegova dela so uvrščena v javne in privatne zbirke. Je avtor in soavtor številnih katalogov, koledarjev, prospektov in letnih poročil ter monografij. Je tudi avtor izvirnih esejev in besedil. Za svoje delo je prejel več priznanj in nagrad, med drugim nagrado Prešernovega sklada 2018. V okviru festivala Mesec fotografije je bila njegova samostojna razstava Ordo ab chamo – Notri in tam zunaj, ki je bila v Mestni galeriji Nova Gorica na ogled postavljena aprila 2007, proglašena za fotografsko razstavo leta. Gaberščik živi in ustvarja v Ljubljani.

Jernej Humar (Šempeter pri Gorici, 1975) je leta 2002 diplomiral na Akademiji odrskih, filmskih in televizijskih umetnosti v Pragi pri prof. Viktorju Kolarju. Ukvarja se s krajinsko, portretno in dokumentarno fotografijo. Do sedaj se je doma in v tujini predstavil na 9 samostojnih in 23 skupinskih razstavah. Leta 2000 je za ciklus Subway prejel 3. nagrado na Emzinovem fotografskem natečaju. Leta 2006 so bila njegova dela izbran za razstavo sodobna fotografija na Slovenskem, Nova f, v Umetnostni galeriji Maribor. Deluje tudi kot mentor na fotografskih tečajih in delavnicah ter sodeluje z različnimi ustvarjalci. Živi in ustvarja v Novi Gorici.

Skupina Irwin je bila ustanovljena leta 1983 in je del t. i. gibanja Neue Slowenische Kunst (NSK). Njeni člani so: Dušan Mandič (Ljubljana, 1954), Miran Mohar (Novo mesto, 1958), Andrej Savski (Ljubljana, 1961), Roman Uranjek (Trbovlje, 1961) in Borut Vogelnik (Kranj, 1958). Umetniki nastopajo kot skupina avtorjev brez lastne identitete, njihova dela so kolektivno avtorsko delo. Vsi so bili študentje ljubljanske Akademije za likovno umetnost. Skupina je za svoje delo prejela vrsto nagrad, njihova dela pa najdemo v več javnih in zasebnih mednarodnih zbirkah sodobne umetnosti.

Lado Jakša (Ljubljana, 1947) je študij glasbe in umetnostne zgodovine združil v diplomski nalogi ljubljanske Filozofske fakultete ter zanjo prejel študentsko Prešernovo nagrado. Ta ustvarjalni dialog ga od tedaj redno spremlja pri njegovih številnih razstavah in fotomultivizijah ob sočasno izvajani avtorski glasbi, s katerimi se je predstavil po Evropi in v ZDA. Piše kritiška besedila ter esejistične komentarje in glasbene recenzije. Je skladatelj in izvajalec lastne glasbe za film, televizijo, gledališče in umetniški ples. Za svoje ustvarjanje je prejel več nagrad in med drugim tudi priznanji Zveze društev likovnih umetnikov Slovenije za vrhunske dosežke v fotografiji leta 2010 in 2015.

Janez Janša (Davide Grassi) (Bergamo (Italija), 1970) je diplomiral na Likovni akademiji v Milanu. Je konceptualni umetnik, performer in producent, ki se je leta 2007 preimenoval. Je avtor številnih videov, performansov, instalacij in novomedijskih del, ki jih je predstavil na razstavah in festivalih doma in v tujini. Je režiser filma My Name Is Janez Janša, soustanovitelj in sodirektor Aksiome – Zavoda za sodobne umetnosti ter umetniški direktor enote Aksioma – Projektni prostor. Od leta 2016 poučuje na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje. Živi in dela v Ljubljani.

Danilo Jejčič (Ajdovščina, 1933) je obiskoval Srednjo šolo za oblikovanje v Ljubljani. Leta 1971 je pri prof. Gabrijelu Stupici diplomiral na slikarskem oddelku novoustanovljene Akademije za likovno umetnost v Ljubljani. Po vrnitvi v Ajdovščino je najprej služboval kot likovni pedagog, od 1973 do 1996 pa je vodil Pilonovo galerijo v Ajdovščini. Z razstavno dejavnostjo je začel v 60. letih na skupinskih grafičnih razstavah, svojo prvo samostojno razstavo pa je skupaj z Nedeljkom Pećancem v Kranju in Kopru doživel leta 1972. Mednarodno je začel razstavljati z umetniško skupino 2 X GO in pozneje s skupino »Laboratorio 7« skupaj z italijanskimi umetniki. Je član ZDSLU in DLUSP. Živi in dela v Ajdovščini.

Duša Jesih (Ljubljana, 1977) je obiskovala srednjo šolo za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani – smer grafično oblikovanje. Leta 2003 je diplomirala iz slikarstva na Šoli za risanje in slikanje – visoki strokovni šoli v Ljubljani, kjer je leta 2006 zaključila tudi svoj specialistični študij. Med letoma 2006 in 2007 se je študijsko izpopolnjevala v Parizu (Cité Internationale des arts). Leta 2015 je zaključila še magistrski študij slikarstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani in za svoje delo prejela študentsko Prešernovo nagrado za slikarstvo. Sodelovala je na številnih mednarodnih likovnih simpozijih v Sarajevu, Medani, Petrovcu, Srebreniku in Aleksandriji. Kot samostojna likovna ustvarjalka deluje od leta 2008. Živi in dela v Ljubljani.

Dušan Kirbiš (Jesenice, 1953) je slikarstvo študiral na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in diplomiral leta 1978 (prof. Andrej Jemec in Milan Butina) ter tam leta 1982 končal še slikarsko in grafično specialko (prof. Štefan Planinc, Kiar Meško in Bogdan Borčič, Marko Pogačnik). Kot štipendist DAAD je deloval in se študijsko izpopolnjeval v Berlinu (Georg Baselitz), nato pa še v New Yorku. Deluje na področju slikarstva, kiparstva, fotografije in novih medijev. Razstavlja od 1980. in s samostojnimi ter skupinskimi razstavami gostuje tako doma kot v tujini. Njegova dela hranijo v vseh pomembnih javnih zbirkah slovenske sodobne umetnosti ter v številnih zasebnih zbirkah doma in v tujini. Za svoje delo je bil večkrat nagrajen. Je redni profesor na Oddelku za tekstilstvo, grafiko in oblikovanje Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Živi in ustvarja v Ljubljani.

108 Aleksij Kobal (Koper, 1962) je po študiju slikarstva na ljubljanski akademiji, kjer je pri prof. Janezu Berniku diplomiral leta 1986, pri prof. Metki Krašovec leta 1993 končal še slikarsko specialko. Predstavil se je na številnih samostojnih razstavah in sodeloval pri mednarodno pomembnih skupinskih razstavah doma in v tujini. Poleg slikarstva se raziskovalno ukvarja z glasbo (med letoma 2003 in 2007 je bil aktiven član skupine THE STROJ), izdal pa je tudi literarni prvenec z naslovom GLAS. Za likovno udejstvovanje je prejel več priznanj in nagrad (1981 Plečnikova nagrada za dosežke na področju oblikovanja na srednji šoli za oblikovanje, 1995 velika nagrada Majskega salona, 2016 nagrada Prešernovega sklada). Kot samostojni kulturni delavec živi in dela v Ljubljani.

Jiři Kočica (Slovenj Gradec, 1966) je študiral kiparstvo na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je leta 1991 diplomiral in leta 1993 zaključil kiparsko specialko. Že od leta 1988 razstavlja samostojno, prav tako pa sodeluje tudi v skupinskih razstavah.

Imel je več kot 50 razstav, dogodkov, »dejavnic« in dejanj. Njegovi članki, recenzije in strokovna besedila, ki mnogokrat obravnavajo umetnost kot etično dejanje, so objavljeni v različnih revijah, katalogih in tudi v knjigah. Je dolgoletni član DLUM in ZDSLU. Zaposlen je kot profesor na Srednji šoli za aranžerstvo v Ljubljani, občasno predava na Pedagoški fakulteti in FERI-ju v Mariboru. Živi ter ustvarja v Ljubljani.

Silvester Komel (Rožna Dolina, 1931–Rožna Dolina, 1983) je na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani študiral slikarstvo pri profesorjih Gabrijelu Stupici in Mariju Preglju. Akademijo je zaključil leta 1958, diplomiral pa leta 1968 pri prof. Gabrijelu Stupici. Po končanem šolanju je sprejel službo učitelja likovnega pouka, ki jo je opravljal do leta 1979. Svojo prvo razstavo je imel leta 1960. Od tedaj je sodeloval na številnih samostojnih in skupinskih razstavah po Sloveniji, tedanji Jugoslaviji in drugod v tujini. Poleg slikarstva se je na začetku ukvarjal tudi z uporabno grafiko. Bil je član odmevne mednarodne skupine 2 x GO. Za svoje delo je leta 1975 prejel Bevkovo nagrado in leta 1981 nagrado Prešernovega sklada. Njegova dela najdemo v številnih javnih in zasebnih zbirkah. Žiga Koritnik (Ljubljana, 1964) je samouk, poznan kot avtor portretov glasbenikov in kot mojster koncertne, gledališke in plesne fotografije. 18 let je bil zaposlen kot snemalec na nacionalni televiziji, od leta 2007 pa deluje kot samostojni kulturni delavec. Imel je več kot 30 samostojnih in 24 skupinskih razstav doma in po svetu. Njegove fotografije se pojavljajo v spremljevalnih knjižicah zgoščenk svetovno znanih založb. Leta 1996 je izdal prvo knjigo fotografij Jazzy-ga!. Leta 2009 sta sledili knjiga Un punto di luce o praznovanju konca zime na Sardiniji in knjiga črno-belih fotografskih impresij Bohinjskega jezera Jezero/The Lake. Poleg ukvarjanja z reportažno in portretno fotogra-

fijo predava, vodi fotografske delavnice in kurira fotografske razstave v Mali galeriji Cankarjevega doma in Avli NLB Ljubljana.

Anja Kranjc (Šempeter pri Gorici, 1982) je študirala kiparstvo na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje pri prof. Matjažu Počivavšku, kjer je leta 2008 z odliko diplomirala. Iz kiparstva je leta 2011 magistrirala pri prof. Matjažu Počivavšku na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje ter doc. dr. Igorju Škamperletu na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Samostojno in skupinsko razstavlja doma in v tujini. Leta 2006 je prejela študentsko Prešernovo nagrado. Od leta 2013 poučuje kiparstvo na Likovni šoli Lice v Ribnici in od leta 2016 v Likovni šoli Mestne galerije Nova Gorica. Ukvarja se s slikarstvom, risbo, ilustracijo, animacijo in grafiko. Je članica DLUL in DLUSP. Živi in ustvarja v Vrhpolju.

Gorazd Krnc (Ljubljana, 1973) je slikarstvo študiral na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani pri profesorjih Metki Krašovec, Janezu Berniku in Gustavu Gnamušu. Leta 2003 je diplomiral pri prof. Sreču Draganu (video) in prof. Gustavu Gnamušu (slikarstvo). Leta 2007 je magistriral iz videa pri prof. Sreču Draganu.

Predstavil se je na številnih samostojnih in skupinskih razstavah ter projektih tako doma kot v tujini. Kot samostojni kulturni delavec živi in ustvarja v Ljubljani.

Giovanni De Lazzari (Lecco (Italija), 1977) je leta 2007 zaključil študij na Akademiji lepih umetnosti G. Carrara v Bergamu in se kasneje še dodatno izobraževal. De Lazzari svoje delo predstavlja tako na samostojnih kot na skupinskih razstavah doma in v tujini. Živi in deluje med Bergamom in Milanom.

Tanja Lažetić (Ljubljana, 1967) je diplomirala leta 1994 na Fakulteti za arhitekturo. Področja njenega delovanja so fotografija, video, performans, keramika in knjiga umetnika. Leta 1993 je postavila svojo prvo samostojno razstavo in od takrat razstavlja v številnih galerijah in muzejih doma in po svetu. Za svoje delo je bila tudi nagrajena. Leta 2015 je prejela bronasto nagrado na festivalu v Nanjingu na Kitajskem in tretjo nagrado na mednarodnem keramičnem trienalu UNICUM v Ljubljani, leta 2017 pa Jakopičevo priznanje. Živi in ustvarja v Ljubljani.

Zmago Lenárdič (Ljubljana, 1959) je po študiju filozofije in sociologije na Filozofski fakulteti leta 1984 vpisal študij slikarstva na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Po končanem študiju se je kot štipendist DAAD izpopolnjeval v Atelierhaus. Doma in v tujini je realiziral preko 30 samostojnih razstav, slikarskih video instalacij, preko 20 umetniških videov, s svojimi kratkimi filmi pa je sodeloval tudi na filmskih festivalih. Od leta 2004 je zaposlen na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje, najprej kot docent, od leta 2012 pa kot izredni profesor na Oddelku za slikarstvo. V

109 mandatih 2011–2013 in 2013–2015 je bil predstojnik tega oddelka. Za svoje delo je bil večkrat nagrajen, med drugim je leta 1988 prejel študentsko Prešernovo nagrado, 2004 Župančičevo nagrado, nagrado ZDSLU, odkupno nagrado na Memorialu N. Petrovič, 2012 pa Jakopičevo nagrado. Živi in ustvarja v Ljubljani.

Carlos Lizariturry (San Sebastián, 1955–Madrid, 2013) je obiskoval kiparsko šolo umetnosti v Debi in St’Martin’s School of Art v Londonu, kjer je diplomiral pri profesorjih Antoniju Caru, Timu Scottu in Franciscu Gazitui. Dolga leta je bil osebni pomočnik in sodelavec Eduarda Chillide in je zanj izdelal nekaj najzahtevnejših kipov v granitu. Imel je več samostojnih in skupinskih razstav, redno pa sodeloval tudi na pomembnih mednarodnih umetnostnih sejmih. Realiziral je več javnih skulptur v Španiji, Franciji, Nemčiji, Čilu, na Japonskem in Hrvaškem. Njegova dela najdemo v številnih javnih in privatnih zbirkah predvsem na Japonskem, v Južni Ameriki in Španiji.

Fotoprojekcija Mateje Kavčič na razstavi Flora in favna, junij 2012.

Roman Makše (Ljubljana, 1963) je študiral kiparstvo na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani pri profesorjih Dragu Tršarju, Dušanu Tršarju in Luju Vodopivcu. Diplomiral je leta 1989, nato pa je leta 1994 dokončal še podiplomski študij. Od leta 2001 poučuje kiparstvo na oddelku za likovno pedagogiko na Pedagoški fakulteti v Ljubljani, od leta 2011 kot redni profesor. V obdobju 2004–2012 je vodil Galerijo PeF na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. Veliko je razstavljal doma in v tujini. Njegova dela so vključena v številne domače in tuje zbirke, izvedel je tudi več stalnih kiparskih del na prostem. Prejel je več priznanj, med drugim leta 1987 študentsko Prešernovo nagrado za kiparstvo, leta 1994 pa nagrado fundacije Pollock-Krasner v New Yorku. Je član mednarodne mreže Sculpture Network. Živi in ustvarja v Ljubljani.

110 Ira Niero Marušič (Koper, 1989) je leta 2012 diplomirala na Akademiji lepih umetnosti v Benetkah pri profesorjih Carlu Di Racu in Eleni Ribero s tezo Il cuore nell’ arte e nella medicina (Srce v umetnosti in medicini). Na isti akademiji je pri profesorjih Carlu di Racu in Aldu Grazzi leta 2015 tudi magistrirala iz slikarstva s tezo Il tempo e l’arte (Čas in umetnost). Svoja dela je od leta 2009 predstavila na več samostojnih in skupinskih razstavah doma in v tujini. Živi in ustvarja v Kopru in Benetkah.

Nataša Mirtič (Novo mesto, 1973) je leta 1997 diplomirala na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani na oddelku za slikarstvo pri prof. Andreju Jemcu. Leta 2001 je tu končala tudi magistrski študij grafike pri prof. Lojzetu Logarju. Razstavlja od leta 1998, za njo je več samostojnih in skupinskih razstav. Sodelovala je tudi na več izborih slovenske grafike doma in v tujini. Za svoje delo je prejela več nagrad. Od leta 2000 je članica ZDSLU. Kot svobodna umetnica živi in ustvarja v Novem mestu.

Matej Pečnikar (Šempeter pri Gorici, 1975) je po zaključeni srednji oblikovni šoli dve leti študiral na milanski akademiji lepih umetnosti Brera. Študij slikarstva je nadaljeval na dunajski Akademie der Bildenenen Kunste pod mentorstvom profesorjev Markusa Prachenskega in Walterja Obholzerja, kjer je leta 2001 diplomiral. Od takrat je živel na različnih koncih sveta, med drugim v Avstraliji, Veliki Britaniji, na Irskem in Nizozemskem, kar je pustilo velik pečat v njegovem osebnem in slikarskem razvoju.

Njegova umetniška pot se je začela v abstraktnem slikarstvu, ki je sčasoma vedno bolj prehajalo v simboliko in figuraliko. Svoje delo predstavlja na samostojnih in skupinskih razstavah. Živi in ustvarja v Novi Gorici.

Silvester Plotajs Sicoe (Ljubljana, 1965) je diplomiral leta 1988 na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani pri prof. Emeriku Bernardu in tam nadaljeval podiplomski študij iz slikarstva pri prof.

Gustavu Gnamušu, iz grafike pa pri prof. Lojzetu Logarju. Za svoje delo je leta 1987 prejel študentsko Prešernovo nagrado za slikarstvo. Leta 1990 se je študijsko izpopolnjeval na Akademiji Minevra v Groningenu na Nizozemskem pri prof. Martinu Tissingu. Imel je veliko samostojnih razstav, poleg tega se je udeležil pomembnejših skupinskih razstav tako doma kot v tujini. Je dobitnik številnih nagrad in priznanj, leta 2013 priznanja Riharda Jakopiča. Kot svobodni umetnik živi in deluje v Ljubljani.

Zmago Posega (Postojna, 1959–Šempeter pri Gorici, 2009) je leta 1982 diplomiral iz kiparstva na Akademiji likovnih umetnosti v Ljubljani in istega leta prejel študentsko Prešernovo nagrado. Leta 1985 je na isti akademiji uspešno opravil še kiparski specialistični študij, vendar ga ni zaključil z diplomskim delom.

Leta 1995 je postal docent za kiparstvo na ljubljanski ALU, kjer

je od leta 2001 poučeval na oddelku za restavratorstvo. Veliko je razstavljal na samostojnih in skupinskih razstavah doma in v tujini, znan pa je tudi kot avtor številnih javnih spomenikov. Živel in delal je v Biljah.

Arjan Pregl (Ljubljana, 1973) je leta 1998 diplomiral na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost pri prof. Metki Krašovec in prof.

Bojanu Gorencu. Leta 2001 je tam zaključil še magistrski študij slikarstva (prof. Bojan Gorenec). Zadnji semester je obiskoval na IUP Indiana University of Pennsylvania (ZDA). 2004 je magistriral še iz grafike pri prof. Lojzetu Logarju. Predstavil se je na številnih samostojnih razstavah ter sodeloval pri mednarodno pomembnih skupinskih razstavah in projektih tako doma kot v tujini. Njegova dela najdemo v pomembnih javnih in zasebnih zbirkah. Ukvarja se s slikarstvom, grafiko, ilustracijo, oblikovanjem in pisanjem. Za svoje delo je bil večkrat nagrajen. Kot samostojni kulturni delavec živi in ustvarja v Ljubljani.

Matjaž Prešeren (Postojna, 1955) je leta 1975 začel študirati na Mednarodni umetnostni univerzi v Benetkah (Venice International University). Po začetnem vpisu na slikarstvo in grafično oblikovanje se je ob prvem srečanju s fotografijo preusmeril nanjo in 1978. v Benetkah zaključil šolanje. Sodeloval je na mnogih samostojnih in skupinskih fotografskih razstavah. Kot profesionalni fotograf deluje v Novi Gorici.

Primož Pugelj (Koper, 1973) je leta 1993 končal Srednjo šolo za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani, smer industrijsko oblikovanje. Iz kiparstva je diplomiral leta 1998 na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje pri prof. Matjažu Počivavšku. Med letoma 1998 in 1999 je študij kiparstva nadaljeval na Indiana University of Pennsylvania (ZDA), leta 2002 pa je pod mentorstvom prof.

Počivavška na ljubljanski akademiji še magistriral. Svoje delo, za katerega je prejel nekaj nagrad, predstavlja na številnih samostojnih in skupinskih razstavah doma ter v tujini, realiziral pa je tudi nekaj javnih skulptur, med drugim Kurenta v Markovcih pri Ptuju. Kot samostojni umetnik živi in deluje v Vnanjih Goricah.

Jasna Samarin (Ljubljana, 1966) je študirala na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje pri prof. Emeriku Bernardu, kjer je leta 1989 diplomirala. Kot štipendistka francoske vlade je med letoma 1990 in 1991 študirala na Beaux Arts v Parizu (ENSBA). Med letoma 1989 in 1992 je pri prof. Emeriku Bernardu nadaljevala podiplomski študij slikarstva na ALUO v Ljubljani. Od prve samostojne predstavitve leta 1989 je imela okoli 30 samostojnih razstav doma in v tujini. Sodelovala je tudi na mnogih domačih in mednarodnih skupinskih razstavah in prejela več nagrad. Njena dela najdemo v nekaterih pomembnih zbirkah. Od leta 1989 je članica ZDSLU. Živi in ustvarja v Hruševem.

111 Matej Sitar (Slovenj Gradec, 1980) je leta 2006 diplomiral na Visoki šoli za socialno delo in na Šoli uporabnih umetnosti Famul Stuart v Ljubljani. Sodeloval je na več samostojnih in skupinskih razstavah doma in v tujini ter bil za svoje delo večkrat nagrajen (2007 EMZIN, slovenska nagrada za fotografijo leta, 2009 glavna nagrada muzeja Essl za mlade sodobne umetnike). Živi in dela v Mariboru.

Jože Slak - Đoka (Jablan, 1951–Jordankal, 2014) je študiral slikarstvo na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je leta 1975 diplomiral pri prof. Gabrijelu Stupici. Med letoma 1985 in 1987 se je izpopolnjeval na podiplomskem oddelku akademije v Kyotu na Japonskem. Svoje delo je predstavil na številnih samostojnih in skupinskih razstavah doma in na tujem. Jože Slak - Đoka je dobitnik nagrade Zlata ptica (1981), Župančičeve nagrade (1993) in nagrade Prešernovega sklada (2007). Živel in delal je v Jordankalu na Dolenjskem.

Jernej Skrt (Šempeter pri Gorici, 1978) sodi v mlajšo generacijo likovnih ustvarjalcev, ki svojo umetniško govorico artikulira v klasičnem mediju slikarstva in fotografije. Diplomiral je leta 2006 na beneški Akademiji lepih umetnosti (Accademia di Belle Arti di Venezia) pri prof. Carlu Di Racu. Svoja dela je razstavljal na številnih samostojnih in skupinskih razstavah doma in v tujini. Poleg slikarstva se ukvarja tudi s fotografijo, za katero je že prejel nekaj nagrad, med drugim tretjo nagrado na Emzinovem fotonatečaju za fotografijo leta 2008. Živi in dela v Kanalu ob Soči.

Andraž Šalamun (Ljubljana, 1947) je diplomiral na Filozofski fakulteti leta 1975. Svojo umetniško pot je začel kot član konceptualistične skupine OHO (1968–71), nadaljeval z umetniško in razstavljalsko dejavnostjo in se dokončno posvetil slikarstvu. Nikoli ni pripadal neki šoli in nikoli prevzemal že izoblikovanih likovnih načel. V potrebi po nenehnem dokazovanju in preverjanju lastnih izhodišč se v presledkih redno pojavlja na slovenskih in tujih likovnih prizoriščih. Imel je preko petdeset samostojnih razstav in sodeloval na številnih skupinskih ter prejel pomembne nagrade in priznanja, med temi leta 1993 nagrado Prešernovega sklada za slikarstvo. Živi in dela v Kopru.

Natalija Šeruga Golob (Maribor, 1971) je leta 1999 diplomirala iz slikarstva na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je leta 2003 tudi magistrirala. Redno se predstavlja na številnih samostojnih razstavah ter sodeluje pri mednarodno pomembnih skupinskih razstavah in projektih tako doma kot v tujini. Njeno delo je bilo nagrajeno s študentsko Prešernovo nagrado (1996), s študijskim izpopolnjevanjem v Berlinu 2007, Henkel Art Award – Nominee (2008) in delovno štipendijo Ministrstva za kulturo (2010). Njene slike najdemo v pomembnih javnih in zasebnih zbirkah. Kot svobodna umetnica živi Radencih.

120 dni Arjana Preglja, maj 2012.

Gorazd Šimenko (Ljubljana, 1967) je leta 1997 na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani diplomiral na oddelku za slikarstvo pri prof. Andreju Jemcu ter pri prof. Lojzetu Logarju nadaljeval magistrski študij grafike. Predstavlja se na samostojnih in skupinskih razstavah.

Od leta 2000 je član ZDSLU, od leta 2009 član Društva likovnih umetnikov Dolenjske. Živi in ustvarja v Črnomlju v Beli krajini.

Lučka Šparovec (Kranj, 1984) je slikarstvo je študirala od leta 2005 do 2010 na Šoli za risanje in slikanje – visoki strokovni šoli v Ljubljani, kjer je diplomirala z odliko. Magistrski študij slikarstva zaključuje na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani pri profesorju Zmagu Lenárdiču in dr. Juretu Mikužu.

Razstavljala je v Kanadi, Angliji, Rusiji, Avstriji, Italiji, na Slovaškem, v Turčiji, Izraelu in na Balkanu. Ukvarja se z risbo, slikarstvom in objekti. Je članica Društva likovnih umetnikov Ljubljana in Likovnega društva Kranj – ZDSLU. Je dobitnica študijskih priznanj in študentske Prešernove nagrade za slikarstvo. Živi in ustvarja na Bledu.

Miha Štrukelj (Ljubljana, 1973) je leta 1996 na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani diplomiral na oddelku za slikarstvo pri prof. Andreju Jemcu in tam 2001. pod mentorstvom prof. Lojzeta Logarja še magistriral. Dodatno se je leta 2000 izobraževal na IUP Indiana University of Pennsylvania (ZDA). Po programu Ministrstva za kulturo je ustvarjal v New Yorku in v Dublinu na Irskem. Predstavlja se na številnih samostojnih in mednarodno pomembnih

112 skupinskih razstavah tako doma kot v tujini. Za svoje delo je prejel več nagrad, med drugimi prvo nagrado za risbo na mednarodnem natečaju Henkel Art Award 2008 in štipendijo fundacije PollockKrasner. Njegovo delo je vključeno v zasebne in javne zbirke. Živi in ustvarja v Ljubljani kot samostojni umetnik.

Marialuisa Tadei (Rimini (Italija), 1964) je diplomirala na Likovni akademiji v Bologni (oddelek za slikarstvo) ter iz književnosti in filozofije na oddelku za umetnost. Magistrirala je na Domus Academy v Milanu. Izpopolnjevala se je še v Nemčiji pri prof. Jannisu Kounellisu in v Veliki Britaniji. Marialuisa Tadei je pridružena članica Britanskega kraljevega združenja kiparjev. S samostojnimi ter skupinskimi razstavami gostuje tako doma v Italiji kot v tujini. Njena dela najdemo v pomembnih javnih in zasebnih zbirkah. Živi in dela razpeta med Rimom in New Yorkom.

Tadej Torč (Kranj, 1978) je študiral na Šoli za risanje in slikanje – visoki strokovni šoli v Ljubljani ter leta 2005 diplomiral pri prof.

Daretu Birsi. Že med študijem je prejel pohvalo za ateljejsko delo (2004), leta 2005 pa priznanje za diplomsko nalogo z naslovom Risba in skulptura. Dvakrat je sodeloval na ekstemporah premogovnika Velenje in prejel veliko odkupno nagrado (2001) ter častno diplomo (2005). Slikar, kipar in fotograf je od leta 2009 član ZDSLU in DLUG. Redno se predstavlja na samostojnih in skupinskih razstavah. Kot samostojni ustvarjalec se ukvarja tudi z restavriranjem. Živi in ustvarja v Goričah.

Tanja Verlak (Ptuj, 1979) zaključuje doktorat na Royal College of Art v Londonu. Diplomirala (2003) in magistrirala (2006) je na Akademiji lepih umetnosti (AMU/FAMU) v Pragi. Raziskovalni podiplomski študij je zaključila na Jawaharlal Nehru University v New Delhiju (2009). Kot vabljena umetnica je sodelovala na International Center of Photography New York. Za svoje delo je prejela več nagrad in nominacij. Leta 2014 je prejela štipendijo akademsko-raziskovalnega inštituta britanske vlade BSR. Je dvakratna prejemnica nagrade slovenska fotografija leta. Njena dela so vključena v pregledne razstave slovenske fotografije. Portfolio in strokovne članke objavlja v številnih strokovnih revijah in katalogih.

Lujo Vodopivec (Ljubljana, 1951) je v letih 1970–1974 študiral kiparstvo na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani in diplomiral pri profesorjih Zdenku Kalinu in Dragu Tršarju. Tu je 1976. pri prof.

Dragu Tršarju zaključil tudi kiparsko specialko. V letih 1979–80 je kot štipendist fundacije Barnett Newman študiral na New York Studio School v ZDA pri profesorjih Williamu G. Tuckerju in Sidneyju Geistu. Od leta 1984 poučuje kiparstvo na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Od študentskih let dalje stalno in zelo pogosto razstavlja na samostojnih in skupinskih razstavah. Leta 1986 je razstavljal na beneškem bienalu in leta 1994 na bienalu v

Sao Paulu. Je dobitnik nagrade zlata ptica (1976), nagrade Prešernovega sklada (1988) in Jakopičeve nagrade (1992). Njegova dela so zastopana v nacionalnih zbirkah. Živi in dela v Ljubljani.

Kamila Volčanšek je bila rojena v Brežicah. Slikarstvo je študirala na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost pri prof. Marku Šušteršiču in prof. Andreju Jemcu. Leta 1978 je diplomirala pri prof.

Janezu Berniku ter pri prof. Špelci Čopičevi z nalogo o Klimtu in dunajski secesiji. Imela je številne samostojne razstave, sodelovala pa je tudi na mnogih skupinskih razstavah. Z njenimi ilustracijami je od leta 1979 opremljenih veliko knjig za otroke in mladino. Za svoje delo je leta 1982 prejela Levstikovo nagrado, leta 1995 priznanje Hinka Smrekarja, leta 2002 plaketo Hinka Smrekarja, leta 2012 pa nagrado Hinka Smrekarja za življenjsko delo. Živi in ustvarja v Ljubljani kot umetnica v svobodnem poklicu.

Sašo Vrabič (Slovenj Gradec, 1974) je študiral slikarstvo na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani (prof. Andrej Jemec) in diplomiral leta 1997. Leta 2001 je opravil magisterij iz umetnosti na oddelku za grafiko pri prof. Lojzetu Logarju. Ukvarja se s slikarstvom in drugimi oblikami vizualne umetnosti. Za svoje delo je prejel že več nagrad in priznanj, med drugimi Prešernovo nagrado za študente (1998) ter Bernekerjevo nagrado (2004) in delovno štipendijo Ministrstva za kulturo RS (2006). Izpopolnjeval se je na kulturni rezidenci Ministrstva za kulturo RS v Berlinu (2009) in Londonu (2014). V dvajsetih letih ustvarjanja je imel 38 samostojnih razstav, sodeloval je tudi na veliko skupinskih razstavah, projektih, projekcijah, delavnicah v 31 državah, večinoma po Evropi, obeh Amerikah in Aziji. Živi in dela v Ljubljani kot samostojni umetnik.

Ana Zavadlav (Šempeter pri Gorici, 1974) je leta 1997 je diplomirala na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, na oddelku za slikarstvo pri prof. Janezu Berniku. Leta 2001 je tam zaključila študij na specialki za grafiko pri prof. Branku Suhyju. 1999 je bila na študijskem izpopolnjevanju na Indiana University of Pensiylvania na oddelku za grafiko pri prof. Patriciji Villalobos, v letu 2002 pa je ustvarjala v Cite d’Art v Parizu. Od leta 2003 se posveča predvsem knjižni ilustraciji za otroke in mladino. Za svoje delo je prejela že več nagrad in nominacij, med drugim leta 1993 in 1994 študentsko in univerzitetno Prešernovo nagrado, leta 2006 pa priznanje Hinka Smrekarja. Živi in dela v Solkanu kot samostojna kulturna ustvarjalka.

Mojca Zlokarnik (Ljubljana, 1969) je leta 1993 končala dodiplomski, 1995 pa še podiplomski študij slikarstva pri prof. Metki Krašovec in leta 1998 magistrirala iz grafike pri prof. Lojzetu Logarju na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Študijsko se je izpopolnjevala v Pragi, New Yorku, Parizu, Bolgariji, Nemčiji in na številnih manj formalnih potovanjih. Razstavlja od leta 1991 in je do sedaj sodelovala na več kot sto skupinskih razstavah v Sloveniji

113

Z razstave Tuga Ĺ uĹĄnika, marec 2011.

114

Zvezdni prah - inkarnacija, fotografska razstava Rajka Bizjaka, februar 2009.

115 in tujini. Ustvarja na področju slikarstva in umetniške grafike. Leta 2016 je bila nominirana za nagrado Queen Sonja Print Award, ki jo za ustvarjalne dosežke na področju grafike podeljuje kraljica Sonja Norveška. Ima status samostojne ustvarjalke na področju kulture. Živi in ustvarja v Ljubljani.

Nika Zupančič (Ljubljana, 1978) je diplomirala iz slikarstva in magistrirala iz grafike na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani.

Dvakrat je prejela študentsko Prešernovo nagrado, še med študijem je souredila zbornik prispevkov vidnih teoretikov o sodobni vizualni umetnosti z naslovom Prostori umetnosti. Kot štipendistka domačih in tujih državnih institucij se je izpopolnjevala v Amsterdamu (historične slikarske tehnike), Berlinu in Parizu (akademska risba na Académie de la Grande Chaumière). Redno se predstavlja samostojno in na skupinskih razstavah, njena dela pa najdemo v pomembnih javnih in zasebnih zbirkah. Živi in dela v Ljubljani.

Kruh je moj art - razstava Silvestra Plotajsa Sicoa, maj 2018.

Antonio Živkovič (Novo mesto, 1962) je v Ljubljani končal Fakulteto za elektrotehniko. Razstavlja od leta 1989. Svoje delo je predstavil na številnih samostojnih in skupinskih razstavah v doma in v tujini. Je tudi eden od ustanovnih članov zavoda za razvoj fotografije FAIR/WYP. Za svoje delo je bil nekajkrat nagrajen. Leta 2005 je s knjigo Odsev spomina ter z eno fotografijo sodeloval na slovitih Fotografskih srečanjih (Rencontres de la Photographie) v Arlesu.

Deluje kot samostojni ustvarjalec na področju fotografije. Živi in dela na Škofljici in v Trbovljah.

116

Razstavna dejavnost v Mestni galeriji Nova Gorica od leta 2000 2000/2001

2001/2002

PAOLA KOROŠEC: Odprto zaporedje

SLOVENSKA FOTOGRAFIJA: Tendence 1990–99

GIGO DE BREA

prostorska instalacija 11. 6.—6. 7. 2002 Avtor teksta v katalogu: Sergej Kapus

slike 23. 10.—17. 11. 2001 Avtor teksta v katalogu: Tomislav Vrečar

Razstavljajo: Goran Bertok, Rajko Bizjak, Bojan Brecelj, Jure Breceljnik, Luka Dekleva, Eclipse, Tomaž Gregorič, Irwin, Damjan Kocjančič, Marko Modic, Zvonka Simčič, Jane Štravs, Maja Vauda, Janez Vlachy, Manja Zore fotografije 24. 10.—24. 11. 2000 Kuratorica in avtorica teksta v katalogu: Marina Gržinić

PIXXELPOINT 2001, 2. mednarodni festival računalniške umetnosti

PIXXELPOINT 2000, 1. mednarodni festival računalniške umetnosti

slike 18. 12. 2001—11. 1. 2002 Avtor teksta v katalogu: Marko Košan

računalniške grafike 1.—3. 12. 2000

ERIK LOVKO slike 19. 12. 2000—15. 1. 2001 Avtor teksta v katalogu: Dejan Mehmedovič

KLAVDIJ TUTTA pregledna razstava, slike 1.—31. 3. 2001 Avtor teksta v katalogu: Iztok Premrov

JACEK SROKA (Poljska) grafike 12.—30. 4. 2001 Avtor teksta v katalogu: Brane Kovič

ALEKSIJ KOBAL: Zrcalne slike slike 10. 5.—5. 6 2001 Avtor teksta v katalogu: Andrej Medved

ANA ZAVADLAV grafike 14. 6.—5. 7. 2001 Avtorica teksta v katalogu: Breda Škrjanec

računalniške grafike, animacije 30. 11.—7. 12. 2001

SILVESTER PLOTAJS SICOE

Razstava likovnih del iz VIZ FRANA MILČINSKEGA SMLEDNIK slike, grafike, skulpture, keramika, reliefi v lesu 17.—31. 1. 2002

ALFRED DE LOCATELLI slike 6.—26. 2. 2002 Avtor teksta v katalogu: Jurij Paljk

ANTONIO ŽIVKOVIĆ: Fotografije iz cikla Odsevi fotografije 5.—25. 3. 2002 Avtor teksta v katalogu: Brane Kovič

MOŠKA IN ŽENSKA ROČNA DELA Razstavljajo: Mirko Bratuša, Alenka Pirman, Franc Purg, Tobias Putrih, Irena Romih, Jože Slak - Đoka, Zora Stančič, Natalija Šeruga, Petra Varl, Huiqin Wang slike, objekti, grafike, keramika, skulpture 4.—26. 4. 2002 Kuratorica razstave in avtorica teksta v katalogu: Nadja Zgonik

CARLO CIUSSI (Italija) slike, skulpture 7.—5. 2002 Avtor teksta v katalogu: Brane Kovič

2002/2003 KATARINA SPACAL

tapiserije 1.—20. 10. 2002 Avtor teksta v katalogu: Stane Bernik ANJA MEDVED: Od Zahoda do Vzhoda — Videostrukture Anje Medved video 7.—14. 11. 2002 Avtorica teksta v katalogu: Barbara Borčić

PIXXELPOINT 2002, 3. mednarodni festival računalniške umetnosti 22.—29. 11. 2002

ARJAN PREGL slike, grafike 5.—24. 12. 2002 Avtorica teksta v katalogu: Nadja Zgonik TOMAŽ LUNDER fotografije 14. 1.—4. 2. 2003 Avtor teksta v katalogu: Brane Kovič URBANE UTOPIJE, URBANE REALNOSTI Razstavljajo: Anja Medved, Tadej Pogačar, OHO, Naško Križnar, Deimantas Narkevičius, Luisa Lambri, Oliver Musovik, Josef Dabernig, Marjetica Potrč video, fotografije, skulpture, ink-jet printi 11.—27. 2. 2003 Kurator in avtor teksta v katalogu: Igor Zabel

MIHA ŠTRUKELJ

slike 6.—24. 3. 2003 Avtorica teksta v katalogu: Tatjana Pregl Kobe

117

Skulptura Anje Kranjc na bienalni razstavi Pogled na likovno umetnost Slovenije 6; Jaz, tukaj, zdaj, ki je bila v Mestni galeriji na ogled januarja 2012. Razstava je bila plod sodelovanja pomembnejĹĄih slovenskih regionalnih galerij.

118

Z odprtja 13. edicije Pixxelpointa, december 2012.

VLADIMIR MAKUC

slike, objekti 1.—19. 4. 2003 Avtor teksta v katalogu: Božidar Zrinski

AZAD KARIM

slike 24. 4.—23. 5. 2003 Avtorica teksta v katalogu: Judita Krivec Dragan CARLOS LIZARITURRY (Španija) skulpture 5.—30. 6. 2003 Avtor teksta v katalogu: Pedro Txillida

2003/2004

8 LIKOVNIH SANJ – 8 MLADIH SLOVENSKIH UMETNIKOV

SANDI ČERVEK

URŠULA BERLOT: Pretakanje svetlobe

Razstavljajo: Viktor Bernik, Ištvan Išt Huzjan, Gašper Jemec, Žiga Kariž, Dominik Križan, Gorazd Krnc, Arjan Pregl slike, grafike 15. 1.—4. 2. 2004 Avtorja tekstov v katalogu: Milček Komelj, Jože Hudeček

svetlobna ambientalna postavitev 28. 10.—18. 11. 2003 Avtorica teksta v katalogu: Tatjana Pregl Kobe

MARIO PALLI: Fragmenti LIVIO SCHIOZZI: Prekrivanja

slike 30. 9.—22. 10. 2003 Avtor teksta v katalogu: Brane Kovič

PIXXELPOINT 2003, 4. mednarodni festival računalniške umetnosti: The Pixel City 28. 11.—5. 12. 2003 Kurator: Jurij Krpan

(Italija) slike 10. 2.—3. 3. 2004 Avtorica teksta v katalogu: Paola Bonifacio

119 MARIALUISA TADEI (Italija): Cosmic Y

VIKTOR BERNIK: Prostori urbanih podob

prostorska instalacija 10. 3.—1. 4. 2004 Avtor teksta v katalogu: Brane Kovič

slike, prostorska instalacija 3.—25. 2. 2005 Avtorica teksta v katalogu: Tatjana Pregl Kobe

METKA ERZAR: Prisluhni reki

MARCO CASENTINI (Italija): Najnovejša dela

slike, prostorske instalacije 16. 4.—6. 5. 2004 Avtorica teksta v katalogu: Anamarija Stibilj Šajn

slike 4.—25. 3. 2005 Avtor teksta v katalogu: Maurizio Medaglia

POLONA TRATNIK: Mikrokozmos prostorske instalacije 18. 5.—2. 6. 2004 Avtorica teksta v katalogu: Mojca Puncer

NATAŠA MIRTIČ, GORAZD ŠIMENKO: Intimni od(v)tisi grafike 8.—30. 6. 2004 Avtorica teksta v katalogu: Tatjana Pregl Kobe

2004/2005 MATJAŽ PREŠEREN: Seznam prezrtih pogledov fotografije 15.—30. 10. 2004 Avtor teksta v katalogu: Brane Kovič

MISLITI PROSTOR Razstavljajo: Tomaž Gregorič, Tanja Lažetić, Tadej Pogačar, Marjetica Potrč, Adrian Sauer, Jože Suhadolnik & Nina Vastl fotografije 5.—25. 11. 2004 Kurator in avtor teksta v katalogu: Dejan Habicht

PIXXELPOINT 2004, 5. mednarodni festival digitalne umetnosti: Location 0 = ∞

3.—13. 12. 2004 Kuratorici: Nataša Petrešin, Dunja Kukovec

MIRJAM MARUSSIG: Intimnosti slike, video 7.—28. 1. 2005 Avtor teksta v katalogu: Božidar Zrinski

LEON ZAKRAJŠEK: Ko Zahod sreča Vzhod

NEDELJKO PEČANAC: Asociacijske kiparske forme v bronu skulpture 22. 12. 2005—6. 1. 2006 Avtorja tekstov v katalogu: Dejan Mehmedovič, Nedeljko Pečanac

MATEJ KOŠIR: Museum slike 13. 1.—2. 2. 2006 Avtorica teksta v katalogu: Nadja Gnamuš

ANDREJ BRUMEN - ČOP

slike 12.—29. 4. 2005 Avtor teksta v katalogu: Brane Kovič

slike 10. 2.—3. 3. 2006 Avtor teksta v katalogu: Andrej Medved

BOŠTJAN DRINOVEC: Neskončni svet

SAŠO VRABIČ: Obrazi

skulpture 6. 5.—1. 6. 2005 Avtorica teksta v katalogu: Tatjana Pregl Kobe

GAŠPER JEMEC: Multimedijska dela skulpture, video 10. 6.—1. 7. 2005 Avtorica teksta v katalogu: Dunja Kukovec

2005/2006 MARKO POGAČNIK: Preobrazba prostora prostorska instalacija 4.—26. 10. 2005 Avtor teksta v katalogu: Marko Pogačnik

ŽIGA KARIŽ, ALEN OŽBOLT: Ljubezen je bojno polje prostorska instalacija 15. 11.—2. 12. 2005 Avtorji tekstov v katalogu: Žiga Kariž, Alen Ožbolt, Miško Šuvaković

PIXXELPOINT 2005, 6. mednarodni festival digitalne umetnosti: Nazaj/Backwards

9.—16. 12. 2005 Kurator in urednik zbornika: Igor Španjol

slike 14. 3.—3. 4. 2006 Avtorica teksta v katalogu: Petja Grafenauer Krnc

BOŽIDAR DOLENC: Ona in on fotografije 7.—26. 4. 2006 Avtorica teksta v katalogu: Marjetka Krese

2xGO Razstavljajo: Sergio Altieri, Ignazio Doliach, Danilo Jejčič, Silvester Komel, Cesare Mocchiutti, Agostino Piazza, Rudi Pergar, Luciano de Gironcoli, Pavel Medvešček, Fulvio Monai, Miloš Volarič, Klavdij Tutta, Giorgio Valvassori slike 11.—29. 5. 2006 Avtorica teksta v katalogu: Klavdija Figelj

PRIMOŽ PUGELJ: Black Label skulpture, video 2.—23. 6. 2006 Avtorica teksta v katalogu: Lada Mejak

120

2006/2007

UNIVERSE OF ART — VSEMIRJE UMETNOSTI

BridA: Modux ver. 1.2

Razstavljajo: Miran Cencič, Gigo De Brea, Vasja Draščič, Vasja Kokelj, Peter Mignozzi, Aleksander Peca, Jernej Skrt, Bogdan Vrčon, Anja Medved slike, video 7.—28. 6. 2007 Kuratorica razstave in avtorica teksta v katalogu: Klavdija Figelj

slike, audio-video instalacija 6.—23. 10. 2006 Avtorji tekstov v katalogu: Tina Jazbec, BridA

MIHA BOLJKA slike 27. 10.—16. 11. 2006 Avtorica teksta v katalogu: Petja Grafenauer Krnc

PIXXELPOINT 2006, 7. mednarodni festival digitalne umetnosti: Dresscode 24. 11.—1. 12. 2006 Kurator: Igor Španjol

RENATA BOERO (Italija): Kromogrami slike 9.—26. 1. 2007 Avtor teksta v katalogu: Luca Beatrice

TADEJ POGAČAR: Mesto na kolesih slike, audio-video instalacija 2.—22. 2. 2007 Avtorji tekstov v katalogu: Zdenka Badovinac, Hans-Urlich Obrist, Miško Šuvaković, Igor Zabel, Tadej Pogačar

KAMILA VOLČANŠEK: Slike 2006/2007 slike 2.—22. 3. 2007 Avtorica teksta v katalogu: Tatjana Pregl Kobe

BORIS GABERŠČIK: Ordo ab chao — Notri in tam zunaj fotografije 30. 3.—20. 4. 2007 Avtor teksta v katalogu: Brane Kovič

ANJA JERČIČ: Slike 2006/2007 slike 11.—31. 5. 2007 Avtorica teksta v katalogu: Nadja Zgonik

2007/2008 NEGOVAN NEMEC 20 LET POZNEJE: Poetika v kamnu skulpture 7. 9.—2. 10. 2007 Avtorici tekstov v katalogu: Milena Koren Božiček, Irene Mislej

ANNIBEL CUNOLDI ATTEMS (Italija): Euforum prostorska instalacija 9.—30. 10. 2007 Avtorica teksta v katalogu: Klavdija Figelj

DUŠAN KIRBIŠ: Snov in sanje slike 9.—30. 11. 2007 Avtor teksta v katalogu: Espen Willkür

PIXXELPOINT 2007, 8. mednarodni festival novomedijske umetnosti: Zelena puščava/Green Desert 7.—15. 12. 2007 Kuratorja in avtorja tekstov v katalogu: Narvika Bovcon, Aleš Vaupotič

MARTIN AVSENIK: IOS — Podobe duše računalniške grafike, video 21. 12. 2007—14. 1. 2008 Avtorica teksta v katalogu: Tatjana Pregl Kobe

ANJA KRANJC: Kiparstvo (p)osebnega sveta skulpture 18. 1.—7. 2. 2008 Avtorica teksta v katalogu: Pavla Jarc

BOJAN ŠTOKELJ: Potovanje po delu Bojana Štoklja fotografije, skulpture, instalacije 15. 2.—7. 3. 2008 Kurator razstave: Miloš Bašin Avtorji tekstov v katalogu: Barbara Borčić, Sarival Sosič, Janez Strehovec

DRUŠTVO LIKOVNIH UMETNIKOV SEVERNE PRIMORSKE: Odprtost barvnega sveta Razstavljajo: Peter Abram, Vladimir Bačič, Lucijan Bratuš, Metka Erzar, Franc Golob, Danilo Jejčič, Simon Jugovic Fink, Azad Karim, Vladimir Klanjšček, Miran Kordež, Lucijan Lavrenčič, Alfred De Locatelli, Damjana Plešnar, Zmago Posega, Rudi Skočir, Milovan Valič, Valentin Verč, Miloš Volarič, Bogdan Vrčon slike, skulpture, grafike 14. 3.—3. 4. 2008 Avtor teksta v katalogu: Iztok Premrov

»DATA COLLISION« Razstavljajo: Dragan Živadinov, Dunja Zupančič in Miha Turšič, BridA (Sendi Mango, Jurij Pavlica in Tom Kerševan), Hans H. Diebner, Florian Grond intermedijska razstava 11.–30. 4. 2008 Kurator razstave: BridA Avtorji tekstov v katalogu: Hans H. Diebner, Florian Grond, Sarival Sosič, Dragan Živadinov

LUJO VODOPIVEC skulpture 9.–30. 5. 2008 Avtorica teksta v katalogu: Sandra Belšak

POETIKE NOVEGA TISOČLETJA Izbrana dela sodobnih slovenskih umetnikov iz zbirke Mestne galerije Nova Gorica Razstavljajo: Viktor Bernik, Miha Boljka, Uršula Berlot, Boštjan Drinovec, Arjan Pregl, Primož Pugelj, Miha Štrukelj, Sašo Vrabič slike, skulpture, video 5.–30. 6. 2008 Kustosinja razstave: Pavla Jarc

121

Utrinki z vzgojno-izobraĹževalnih programov.

122

Na razstavi Divji v srcu aprila 2010 so se predstavili Mirko BratuĹĄa, Jurij Kalan, Aleksij Kobal in Silvester Plotajs Sicoe.

123

2008/2009 KONTRA.PUNKTE. – GRAŠKA FOTOGRAFSKA SCENA Razstavljajo: Ruth Anderwald – Leonhard Grond, Carmen Brunner, Sonja Gangl, Gerhard Gross, Alexandra Hammerl, Miriam Koban, Tatiana Lecomte, Martin Osterider, Walter Seidl, Markus Taxacher, Christine Winkler, Branko Lenart fotografije 26. 9.–23. 10. 2008 Avtor teksta v katalogu: Gerhard Gross

ALEKSIJ KOBAL: Zrcaliti vajenca k soncu slike 7.–27. 11. 2008 Avtorica teksta v katalogu: Petja Grafenauer

PIXXELPOINT 2008, 9. mednarodni festival novomedijske umetnosti: Za božjo voljo!/For God's Sake! intermedijska razstava 5.–12. 12. 2008 Kurator in avtor uvodnega teksta v katalogu: Domenico Quaranta

GORAZD KRNC: »Brez naslova«/»Untitled« slike 9.–29. 1. 2009 Avtorica teksta v katalogu: Tatjana Pregl Kobe

RAJKO BIZJAK: Zvezdni prah – inkarnacija fotografije 6.–27. februar 2009 Avtor teksta v katalogu: Vladimir P. Štefanec

OLGA DANELONE: Povest o multiverzumu/Racconto di multiversi slike 6.–26. 3. 2009 Avtorica teksta v katalogu: Angela Madesani

EROS KALOS: Erotična motivika v grafiki in fotografiji Razstavljajo: Nobuyoshi Araki, Sevda Chkoutova, Leonor Fini, Ralph Gibson, Nan Goldin, Frédéric Léglise, André Masson,

Helmut Newton, Pablo Picasso, Man Ray – Emmanuel Rudnitsky, Pierre-Auguste Renoir, Egon Schiele, Jeanloup Sieff, Miroslav Šutej, Shu Takahashi, Sam Taylor-Wood, Andy Warhol, Tom Wesselmann risbe, grafike, fotografije 2.–24. 4. 2009 Kurator in avtor teksta v katalogu: Brane Kovič

KSENIJA ČERČE: Še ni brez naslova/Not Yet Untitled slike 8.–29. 5. 2009 Avtorica teksta v katalogu: Petja Grafenauer

JERNEJ SKRT slike 5.–29. 6. 2009 Avtorica teksta v katalogu: Pavla Jarc

WHAT'S HAPPENING? STEREO EXHIBITION/KAJ DOGAJA? STEREO RAZSTAVA/ŠTA IMA NOVO? STEREO IZLOŽBA prostorska postavitev 5.–26. 2. 2010 Kuratorki in urednici kataloga: Petja Grafenauer, Vanja Žanko Avtorji tekstov v katalogu: katybowser, bettyfilous, AhleyEggNog, lolcandle, Soriano_ edson, JurneywomanHJ, JrVolks, Veljko Njegovan, Tanja Rojc Kronegger

DUŠA JESIH: »Vpéti«/«Embedded« slike 5.–25. 3. 2010 Avtor teksta v katalogu: Brane Kovič

DIVJI V SRCU/WILD AT HEART

2009/2010 JAŠA: What does it take for the heart to explode into stars (Kaj rabi srce, da se izstreli med zvezde) prostorska postavitev 25. 9.–13. 10. 2009 (brez kataloga)

NATALIJA ŠERUGA: Vrnitev v domači kraj/The Return of the Native slike 22. 10.–13. 11. 2009 Avtorica teksta v katalogu: Tatjana Pregl Kobe

PIXXELPOINT 2009, 10. mednarodni festival novomedijske umetnosti: Bilo je nekoč na zahodu/Once upon a time in the West intermedijska razstava 4.–11. 12. 2009 Kurator: Domenico Quaranta Avtorja teksta v katalogu: Domenico Quaranta in Pavla Jarc

ANDRAŽ ŠALAMUN: Tišina v oktobru slike 8.–29. 1. 2010 Avtor teksta v katalogu: Andrej Medved

Razstavljajo: Mirko Bratuša, Jurij Kalan, Aleksij Kobal, Silvester Plotajs Sicoe slike, skulpture 1.–22. 4. 2010 Avtorica teksta v katalogu: Sandra Belšak

MITJA FICKO: Slike – Paintings slike 5.–28. 5. 2010 Avtorica teksta v katalogu: Petra Kapš

ROBERTO KUSTERLE (Italija): Mutabiles nymphae fotografije 4.–24. 6. 2010 Avtor teksta v katalogu: Fulvio Dell'Agnese

2010/2011 DANILO JEJČIČ: Alfa in Omega grafike, fotografije 24. 9.–15. 10. 2010 Avtor teksta v katalogu: Brane Kovič

124 KIPARJI IN KNJIGA/SCULPTORES AND THE BOOK

ŽIGA KORITNIK: Jezero

Razstavljajo: Andrejka Čufar, Alen Ožbolt, Mojca Smerdu, Silvan Omerzu, Jakov Brdar, Jiři Bezlaj, Dragica Čadež, Jiři Kočica, Boštjan Drinovec, Tadej Torč skulpture 21. 10.–19. 11. 2010 Kuratorka in avtorica teksta v katalogu: Tatjana Pregl Kobe

fotografije 6.–27. 5. 2011 Avtor teksta v katalogu: Brane Kovič

PIXXELPOINT 2010, 11. mednarodni festival novomedijske umetnosti: Trojna konjunkcija: magija, miti in mutacije/Triple conjunction: Magic, Myths and Mutations intermedijska razstava 3.–10. 12. 2010 Kuratorja in avtorja teksta v katalogu: Heiko Daxl in Ingeborg Fülepp

MILENA KOSEC in ANJA ŠMAJDEK: Darila – podarimo in prejmemo

NUŠA LAPAJNE: Koordinate slike 3.–24. 6. 2011 Avtorica teksta v katalogu: Slađana Mitrović

2011/2012 SILVESTER KOMEL: Zmagoslavje svetlobe/Il Trionfo della luce slike 2.–23. 9. 2011 Avtorji tekstov v katalogu: Milček Komelj (uvodna študija), Pavla Jarc, Dean Komel, Igor Komel Razstava ob 80. obletnici umetnikovega rojstva.

Slak - Đoka, Natalija Šeruga, Marko Tušek, Tanja Vergles, Uroš Weinberger slike, skulpture 6.–27. 1. 2012 Avtorji tekstov v katalogu: Barbara Rupel (uvodno besedilo) in Majda Božeglav Japelj, Irena Čerčnik, Damir Globočnik, Katarina Hergold Germ, Robert Inhof, Pavla Jarc, Meta Kordiš, Milena Koren Božiček, Barbara Rupel (predstavitvena besedila)

DEJAN KALUĐEROVIĆ (Srbija): Indigo. Začnimo od tod (Mala retrospektiva)/Indigo. Let's Start From This (A Small Retrospective) slike 9.–24. 2. 2012 Avtorja teksta v katalogu: Petja Grafenauer in Boško Bošković

BETI BRICELJ: »Optima forma«

potujoča razstava in proces dajanja ter prejemanja daril 16.–23. 12. 2010 (katalog ni bil izdan)

KOSTJA GATNIK

slike 2.–23. 3. 2012 Avtor teksta v katalogu: Brane Kovič

slike, fotografije, ilustracije 29. 9.–21. 10. 2011 Avtor teksta v katalogu: Brane Kovič

ONKRAJ ZASEDENIH PODOB/ BEYOND OCCUPIED IMAGES

POLONA PETEK: Drobne zgodbe sveta

GIOVANNI DE LAZZARI (Italija)

slike 7.–27. 1. 2011 Avtor teksta v katalogu: Ernest Ženko

»COLLECTOR'S ITEM« Razstavljajo: Uroš Acman, Anja Medved, Boštjan Pucelj, Ana Sluga, Lujo Vodopivec slike, skulpture 4.–25. 2. 2011 Kuratorja in avtorja teksta v katalogu: Polona Lovšin in Božidar Zrinski

TUGO ŠUŠNIK: Nexus slike 4.–25. 3. 2011 Avtor teksta v katalogu: Tugo Šušnik

RUDI SKOČIR slike 1.–21. april 2011 Avtor teksta v katalogu: Janez Kavčič

risbe, slike in skulpture 28. 12.–18. 11. 2011 Avtorica teksta v katalogu: Emma Ciceri

PIXXELPOINT 2011, 12. mednarodni festival novomedijske umetnosti: Pripravimo se .../Let's Get Ready … intermedijska razstava 2.–9. 12. 2011 Kuratorji in avtorji tekstov v katalogu: Gülsen Bal in BridA/Jurij Pavlica, Sendi Mango, Tom Kerševan

POGLED NA LIKOVNO UMETNOST SLOVENIJE 6 Jaz, tukaj, zdaj: A Look at Visual Arts 6 Slovenia: I, Here, Now Razstavljajo: Dubravko Baumgartner, Vesna Blagotinšek, BridA/Sendi Mango, Jurij Pavlica, Tom Kerševan, Robi Caglič, Ana Čigon, Andreja Džakušič, Milan Golob, Maja Hodošček, Jurij Kalan, Anja Kranjc, Gani Llalloshi, Martina Mihoković, Maja Pučl, Jože

Razstavljajo: General Idea, Laibach, George Maciunas, Marina Naprushkina, Guillaume Paris, Agnieszka Polska, Arcangelo Sassolino, Isabel Schmiga, Orson Welles objekti, video, instalacije, skulpture 29. 3.–20. 4. 2012 Kurator in avtor teksta v katalogu: Tevž Logar

ARJAN PREGL: 120 dni Arjana Pregla/120 days of Arjan Pregl slike 11. 5.–1. 6. 2012 Avtorici teksta v katalogu: Petja Grafenauer in Renata Salecl

MATEJA KAVČIČ in VLADIMIR LEBEN: Favna in flora slike, fotoprojekcija 7.–29. 6. 2012 Avtor teksta v katalogu: Vladimir P. Štefanec

125

Odprtje razstave Giorgia Valvassorija Antinomika, junij 2014.

126

Pogled 7.– Pogled na likovno umetnost na Slovenskem; Popolnoma sveŞe. V Mestni galeriji je bila razstava na ogled januarja 2015.

127

2012/2013

ZMAGO LENÁRDIČ: Osebni laboratorij/Personal Lab

BRINA TORKAR: Jaz med zemljo in nebom

MATEJ PEČNIKAR: Majhna srca

objekti 10.–31. 5. 2013 Avtorja teksta v katalogu: Nadja Gnamuš in Sergej Kapus

slike 4.–25. 4. 2014 Avtorica teksta v katalogu: Ina Širca

slike 28. 9.–19. 10. 2012 Avtorja teksta v katalogu: Mario Berdič in Vili Ščuka

TANJA VERLAK: Polnoč v Mumbaju/Midnight in Mumbai fotografije 26. 10.–16. 11. 2012 Avtor teksta v katalogu: Brane Kovič

PIXXELPOINT 2012, 13. mednarodni festival novomedijske umetnosti: 333,7 MS PIXXELPOINT 13 intermedijska razstava 7.–14. 12. 2012 Kuratorja in avtorja teksta v katalogu: Aljoša Abrahamsberg in Marko Peljhan

UROŠ WEINBERGER: Displaced world, deplasiran svet slike 11. 1.–1. 2. 2013 Kustosinja razstave in avtorica teksta v katalogu: Barbara Rupel Katalog je izdala in založila Galerija Božidar Jakac.

ANA SLUGA in MARJAN GUMILAR fotografije, slike in polaroidi 14. 2.–8. 3. 2013 Avtor teksta v katalogu: Vladimir P. Štefanec

TO SO ČAČKE! Razstavljajo: Milan Erič, Mina Fina, Saša Kerkoš, Damijan Kracina, Lojze Logar, Erik Mavrič, Anja Medved, Miha Perne, Leon Zuodar Animirane čačke: študenti Visoke šole za umetnost Univerze v Novi Gorici risbe 15. 3.–5. 4. 2013 Kuratorka in avtorica teksta v katalogu: Saša Nabergoj

ROMAN MAKŠE: Enako/Drugače, Same/Different skulpture, prostorska postavitev 12. 4.–3. 5. 2013 Avtorica teksta v katalogu: Tatjana Pregl Kobe

BOJAN BENSA: Božam zeleni veter/Stroking the green wind slike 7.–28. 6. 2013 Avtor teksta v katalogu: Sarival Sosič

JIŘI KOČICA: Izročilo skulpture 9.–30. 5. 2014 Avtorica teksta v katalogu: Tatjana Pregl Kobe

2013/2014

GIORGIO VALVASSORI (Italija): Antinomika umetniška intervencija: Vanja Mervič

ZMAGO POSEGA: V meni je nekaj zemeljskega

instalacije 6.–27. 6. 2014 Avtor teksta v katalogu: Saša Quinzi

skulpture 27. 9.–18. 11. 2013 Razstava v sodelovanju z Obalnimi galerijami Piran.

Avtorji teksta v katalogu: Pavla Jarc, Majda Božeglav Japelj, Lilijana Stepančič, Brane Kovič

PIXXELPOINT 2013, 14. mednarodni festival novomedijske umetnosti: De.fragmentacija/De.fragmentation intermedijska razstava 29. 11.–6. 12. 2013 Kuratorji in avtorji teksta v katalogu: BridA/Tom Kerševan, Sendi Mango, Jurij Pavlica

SANELA JAHIĆ: I Am Spending My Capital intermedijska razstava 10.–31. 1. 2014 Kuratorici in avtorici teksta v katalogu: Petja Grafenauer in Urška Jurman

SITUACIJA Razstavljajo: Mirko Bratuša, Sandi Červek, Dušan Kirbiš skulpture, slike 6.–28. 2. 2014 Avtorica teksta v katalogu: Petja Grafenauer

FOUR TO THE FLOOR Razstavljajo: Nemanja Cvijanović, Vanja Mervič, Gianni Moretti, Laura Santamaria instalacije, video 7.–28. 3. 2014 Kuratorka in avtorica teksta v katalogu: Alice Ginaldi

2014/2015 PETER RAUCH: Več objektov/More Objects fotografije 26. 9.–17. 10. 2014 Avtor teksta v katalogu: Rok Benčin

KLAVDIJ TUTTA: Mediteranski svetilniki in sredozemska plovila slike, skulptoslike 23. 10.–20. 11. 2014 Avtorji teksta v katalogu: Milček Komelj, Milena Koren Božiček, Melita Ažman, Franc Obal

128 PIXXELPOINT 2014, 15. mednarodni festival medijskih umetnosti: Neumetnost/Non-Art intermedijska razstava 5.–12. 12. 2014 Kurator in ureditev kataloga: Igor Štromajer

POGLED 7. – POGLED NA LIKOVNO UMETNOST NA SLOVENSKEM Popolnoma sveže/Totally Fresh Razstavljajo: Beatrix Bakondy, Primož Bizjak, Suzana Brborović, Matija Brumen, Tina Dobrajc, Katja Felle, Jernej Humar, Sanela Jahić, Blanka Kefer, Aleksij Kobal, Kensuke Koike, Peter Koštrun, Robert Lozar, Jure Markota, Ira Niero Marušič, Jasmina Nedanovski, Uroš Potočnik, Iva Tratnik fotografije, slike, instalacije 9.–30. 1. 2015 Avtorice tekstov v katalogu: Andreja Hribernik, Pavla Jarc, Barbara Rupel, Maja Hodošček

JOŽE SLAK - ĐOKA: Fazni pogledi slike 5.–27. 2. 2015 Avtorica teksta v katalogu: Tatjana Pregl Kobe

O MENI IN O TISTIH, KI SO MI BLIZU Razstavljata: Gani Llalloshi & Lorena Matic slike 6.–27. 3. 2015 Kuratorka in avtorica teksta v katalogu: Majda Božeglav Japelj

META GRGUREVIČ: Presek/Intersection prostorska postavitev 10.–30. 4. 2015 Razstava v sodelovanju z galerijo ŠKUC v okviru projekta ZAGON. Avtor teksta v katalogu: Tevž Logar

PIXXELPOINT 2015, 16. mednarodni festival medijskih umetnosti: Predmet/Object intermedijska razstava 27. 11.–4. 12. 2015 Vodja preiskave: Igor Štromajer

TADEJ TORČ: Estetika praznine

ŽIGA KARIŽ: Freud in jaz, sama

prostorska postavitev 8.–29. 5. 2015 Avtorica teksta v katalogu: Tatjana Pregl Kobe

slike 8.–29. 1. 2016 Razstava v sodelovanju z Zavodom za sodobne umetnosti Aksioma ter z javnima zavodoma Muzej in galerije mesta Ljubljane in Koroška galerija likovnih umetnosti iz Slovenj Gradca.

Avtorica teksta v katalogu: Petja Grafenauer

KLEMEN BRUN risbe 6.–24. 6. 2015 Avtor teksta v katalogu: Brane Kovič

2015/2016 JERNEJ HUMAR: Odvodi in dovodi fotografije 25. 9.–16. 10. 2015 Avtor teksta v katalogu: Vasja Nagy

SERGIO COLUSSA (Italija) slike 23. 10.–13. 11. 2015 Avtor teksta v katalogu: Brane Kovič

MARIO PALLI (Italija): Teorem o labirintih slike 5.–26. 2. 2016 Razstava v sodelovanju z Deželno galerijo za sodobno umetnost Luigi Spazzapan, Gradišče ob Soči in Pilonovo galerijo Ajdovščina.

Avtor teksta v katalogu: Jure Mikuž

ARHITEKTURA DUŠE, TELESA IN SRCA Razstavljajo: Suzana Brborović, Ira Marušič, Nika Zupančič, Joni Zakonjšek slike 4.–25. 3. 2016 Kurator in avtor teksta v katalogu: Andrej Medved

PETER ABRAM: Pregledna razstava slike, skulpture, grafike, video 8.–29. 4. 2016 Avtorja teksta v katalogu: Damir Globočnik in Ira Zorko

BREDA STURM: Obrni nov list slike 6.–27. 5. 2016 Avtor teksta v katalogu: Milček Komelj

MITO GEGIČ: Vemo, kjer živite!/ We know where you live!

S pregledne razstave Petra Abrama, april 2016.

intermedijska razstava 3.–24. 6. 2016 Avtor teksta v katalogu: Denis Volk

129

2016/2017

NIKA ŠIMAC in MIRAN CENCIČ: Tantasan

KATJA FELLE: Segmenti lomljive realnosti 2

SLAVKO FURLAN – Pittur Vagante (1952–2007) Dela iz zrelega obdobja

slike, prostorska postavitev 2.–23. 6. 2017 Avtorica teksta v katalogu: Klavdija Figelj

slike 12. 1.–2. 2. 2018 Avtor teksta v katalogu: Božidar Zrinski

2017/2018

RUDI BENÉTIK: Predrzno črna!/Cheeky Black!

slike 23. 9.–11. 11. 2016 Razstava v sodelovanju z Goriškim muzejem, Kulturnim domom Gorica, Hišo kulture Šmartno, Krajevno skupnostjo Rožna Dolina, Krajevnim odborom Šempeter pri Gorici.

Avtorji tekstov v katalogu: Pavla Jarc, Stojan Pelko, Jože Dolmark, Andrej Medved, Sarival Sosič, Cvetka Požar, Klavdija Figelj, David Kožuh

PIXXELPOINT 2016, 17. mednarodni festival sodobnih umetniških praks: Me/We intermedijska razstava 2.–9. 12. 2016 Kuratorka in urednica kataloga: Rene Rusjan

MOJCA ZLOKARNIK: Nemo govorjenje/Silent Speaking

slike, grafike 6.–27. 1. 2017 Avtorica teksta v katalogu: Tatjana Pregl Kobe

LADO JAKŠA: Resonance časa fotografije 3.–24. 2. 2017 Avtorica teksta v katalogu: Nuša Podgornik

SODOBNO SLOVENSKO KIPARSTVO Razstavljajo: Mirsad Begič, Jakov Brdar, Mirko Bratuša, Boštjan Drinovec, Matjaž Počivavšek, Dušan Tršar, Lujo Vodopivec skulpture 3.–24. 3. 2017 Kurator in avtor teksta v katalogu: Andrej Medved

VLADIMIR LEBEN: Slike in prilike/Paintings and Parables slike 31. 3.–21. 4. 2017 Avtor teksta v katalogu: Brane Kovič

JASNA SAMARIN in ZVONKO ČOH: Odtisnjeni fragmenti/Impressions, Fragments slike, stenska instalacija 5.–26. 5. 2017 Avtorica teksta v katalogu: Tatjana Pregl Kobe

CICIBAN, prvih 70 let revije 1.–14. 9. 2017 Avtorica razstave: Petja Grafenauer Avtorica teksta v zgibanki: Petra Tihole

»NA ZAČETKU JE BILA ČRTA« – 70 LET LIKOVNE USTVARJALNOSTI V NOVI GORICI Od okoli 1990 do danes Razstavljajo: Ana Zavadlav, Anja Medved, Marko Peljhan, Jernej Humar, Maja Licul, umetniška skupina BridA (Tom Kerševan, Sendi Mango, Jurij Pavlica), Vanja Mervič, Mirjam Marussig, Atej Tutta, Enej Gala, Nina Bric, Aleksander Peca, Matej Pečnikar, Nika Šimac, Peter Mignozzi, Gorazd Prinčič, Denis Mavrič, Tamara Jenček, Narvika Bovcon, Jure Poša Avtorji javnih plastik: Stojan Batič, Mirsad Begič, Milena Braniselj, Mirko Bratuša, Jakov Brdar, Boris Kalin, Zdenko Kalin, Marjan Keršič, Janez Lenassi, Negovan Nemec, Matjaž Počivavšek, Marko Pogačnik, Zmago Posega, Janez Pirnat, Gorazd Prinčič, Nika Šimac slike, skulpture, video, prostorska postavitev, instalacije 29. 9.–17. 11. 2017 Kuratorki: Klavdija Figelj, Pavla Jarc (javna plastika) Razstava v sodelovanju z Goriškim muzejem.

Avtorji tekstov v katalogu: Katarina Brešan, Klavdija Figelj, Pavla Jarc, Brane Kovič in David Kožuh

PIXXELPOINT 2017, 18. mednarodni festival sodobnih umetniških praks: Resnično čaroben trenutek/A Truly Magical Moment intermedijska razstava 1.–8. 12. 2017 Kurator in avtor teksta v katalogu: Božidar Zrinski

objekti 9. 2.–2. 3. 2018 Avtorica teksta v katalogu: Milena Zlatar

FUTUROLOGIJA – Kaj lahko umetnost jutri naredi za vas?

Razstavljajo: BridA, Narvika Bovcon, Srečo Dragan, Ida Hiršenfelder, Damijan Kracina, Staš Kleindienst, Marko A. Kovačič, Vladimir Leben, Marko Peljhan, Marko Pogačnik, Tobias Putrih, Sašo Sedlaček, Maja Smrekar, Saša Spačal, Robertina Šebjanič, Nejc Trampuž, Aleš Vaupotič, Uroš Weinberger, Zupančič::Živadinov::Turšič slike, fotografije, video, instalacije, objekti, risbe 9.–30. 3. 2018 Kuratorka in urednica kataloga: Nadja Zgonik

LUČKA ŠPAROVEC: Alternacije slike, risbe 6.–26. 4. 2018 Avtor teksta v katalogu: Brane Kovič

SILVESTER PLOTAJS SICOE: Kruh je moj art slike 11. 5.–1. 6. 2018 Avtor teksta v katalogu: Brane Kovič

20 LET MESTNE GALERIJE NOVA GORICA Dela sodobnih slovenskih umetnic iz zbirke Mestne galerije Nova Gorica Razstavljajo: Uršula Berlot, Suzana Brborović, Beti Bricelj, Ksenija Čerče, Katja Felle, Natalija Šeruga Golob, Duša Jesih, Anja Kranjc, Tanja Lažetić, Ira Niero Marušič, Nataša Mirtič, Jasna Samarin, Lučka Šparovec, Tanja Verlak, Kamila Volčanšek, Ana Zavadlav, Mojca Zlokarnik, Nika Zupančič slike, grafike, skulpture 8.–29. 6. 2018 Kustosinja razstave: Pavla Jarc Vse razstave spremlja vabilo in barvni katalog.

130

Avtorji besedil Texts written by

Pavla Jarc,

umetnostna zgodovinarka, muzejska svetovalka, direktorica Kulturnega doma Nova Gorica. Živi v Biljah. art historian, Museum Adviser, director of the Nova Gorica Arts Centre. She lives in Bilje.

Andrej Medved, umetnostni zgodovinar in filozof, muzejski svetnik, likovni kritik, pesnik, esejist, publicist, prevajalec in urednik. Živi v Kopru. art historian and philosopher, Museum Councillor, art critic, poet, essayist, publicist, translator and editor.

He lives in Koper.

Nadja Zgonik,

umetnostna zgodovinarka, likovna kritičarka in kuratorica, izredna profesorica za umetnostno zgodovino na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani. Živi v Ljubljani.

Božidar Zrinski,

umetnostni zgodovinar, kurator, višji kustos v Mednarodnem grafičnem likovnem centru v Ljubljani. Živi v Ljubljani.

art historian, art critic and curator, Associate Professor of Art History at the Academy of Fine Arts and Design of the University of Ljubljana. She lives in Ljubljana.

art historian, curator, Senior Curator at the International Centre of Graphic Arts in Ljubljana. He lives in Ljubljana.

Razstavo in izid knjige sta finanÄ?no omogoÄ?ili/ The exhibition and the book have been financially suppported by: