Ana Pečar: Ko me ni bilo zraven, videoinstalacije

KO ME NI BILO ZRAVEN

Ana Pečar

Ana Pečar Ko me ni bilo zraven

videoinstalacije

14. 6.–4. 7. 2019 3

PO POTI NIKRMANE Jože Šuligoj - Pepo je bil pravi samotar in posebnež. Kako je to res, sem spoznal, ko sem leta 1955 slučajno zašel na njegovo samotno kmetijo na Ta dolenji Hudi južni v Srednjem Lokovcu. Bil je eden redkih, ki je še živel na tisti skopi zemlji brez žive vode in sam. Vse kar je potreboval za življenje, je jemal od narave, ki ji je scela pripadal in se ni menil za trud, ki je bil za to potreben. Vse druge dobrine, po katerih hlasta sodobni človek, ga niso prav nič mamile.

Pogosto je gledal v nebo in se spraševal, kdo vse to ureja in vodi, da se v tistem nebesnem prostranstvu vse tako brezhibno odvija. Mučilo in zanimalo ga je, po katerih zakonih se poraja in poteka življenje in po katreih se ravnajo vsi drugi pojavi na zemlji. Na vsa ta vprašanja ni dobil pravih odgovorov. V samotnih nočeh, ko mu te stvari niso dale spati, mu je odgovarjal le veter, ki se je zaganjal v krošnje stoletnih lip, in enakomerno škripanje večne ure v tramu.

Do srečanja z njim sem imel kamen, kakeršenkoli je že bil, le za del materije, ki je kdaj lahko tudi izredno lepa in zanimiva. Od njega pa sem izvedel, da ima lahko še tretjo in peto moč. Že pogled nanjo ali blag dotik podeljuje človeku mir in prežene od njega vse hude more.

Nekoč me je odpeljal po komaj vidni stezi skozi gozd. Ko sva prišla na vzpetino, se je gozd nenadoma odprl v majhno, nenavadno ležino – jaso, obdano s kamnito ogrado.

Sredi ograde je stal za človeka velik, nekoliko nagnjen, neobdelan kamen – matjar, ki je imel pri vrhu luknjo. Pepo se je oprl na dve skrivenčeni palici, ki prenašata nevidne sile v telo in spoštljivo gledal matjar. Potem mi je povedal, da ga je od nekod prinesla in postavila nikrmana. Razložil mi je, da se tako reče prasili, ki ureja vse na zemlji.

Kadarkoli je Pepo prišel sem, prihajal pa je le ob določenih dneh in času, se je vedno postavil

2

za matjar, tako da je skozi luknjo lahko gledal sonce, luno ali zvezde. Takrat je začutil, kako vanj vdira nikrmana, tista nevidna pramoč.

Po malem mu je prevzela telo, da je postalo nenavadno umirjeno in blaženo, brez teže.

Ko sva takrat tako stala in bila zamaknjena vase, mi je čez čas rekel, naj pogledam po ležini in okoliških drevesih. Bila so v resnici drugačna, skrivenčena, posebnih oblik in barve. Vse to da počne nikrmana, je povedal, ki na tej ležini še s posebno močjo gospodari.

Tudi lesnika na robu ležine, ki vsako leto kljub ostri klimi na tem koncu obilno rodi, je zagotovo pod njenim blagodejnim vplivom.

Potem sva se usedla, vendar ne v senco matjarja, kot sem pričakoval, ampak na križišče dveh stezic, ki sta pravokotno prečkali ležino. Pokazal mi je, kje naj počepnem in potem čakam in zbrano gledam skozi luknjo v matjarju. Ko bo prvi žarek zahajajočega sonca posvetil skoznjo, naj poslušam.

In res, ko se je to zgodilo, so črički utihnili, obsijal me je rdečkast žarek in toplota je puhnila iz doline. Topel zrak je vzvalovil rjavo travo in se uprl ob veje bližnjih dreves, da so kot uglašena tolkala zaigrala neko nadzemeljsko glasbo. Tudi glasovi ptic so bili drugačni, vsaj meni se je tako zdelo. Kot bi prihajali z nekega drugega sveta.

Ko je sonce potonilo nekam daleč v Furlanijo, je vse utihnilo. Bilo mi je, kot bi bil na koncu neke poti, pod previsom. Obšel me je nepojasnjen mir, ki je silil vame skozi vse pore v koži. Pred očmi so migotale daljne zvezde in ob luni je bilo še več enakih lun.

Omotičen sem vstal in kot izpraznjen sledil Pepu, ki se je takrat napotil proti domu. V vse gostejšem mraku je postajal vse bolj pravljičen.

Ko sva se potem usedla na stopnice pred hišo, je Pepo prinesel durjanac - posebno žganje z zelišči, da bi z njim »zaklenila« vase vse to, kar sva pravkar doživela. Pogovor, ki je temu sledil, prasketanje ognja, sovino skovikanje, vonj po skuti, vse to se je pletlo in prelivalo v naju, dokler nisva omagala in zaspala.

Ko sen se drugo jutro prebudil, me je že čakal čaj iz jelenove krvi (gloga). Pepo je bil prepričan, da je to rastlina, ki raste le v kraju, kjer moč nikrmane najmočneje seva. Zaradi tega je cela rastlina zdravilna. Pitje tega čaja pa je le del obreda, ki ga opravljajo vsi tisti, ki verjamejo v nikrmano.

Od takrat pa do danes sem na svojih poteh videl še veliko takih in podobnih znamenj in čaril. Vsa, prav vsa so žarela od neke neizmerne vere v Boga, v nikrmano ali v kako drugo prasilo. Doživetje na Pepovi ležini pa je bilo tako izjemno in nepozabno, kot nobeno drugo v mojem življenju.

Ko sem letos iskal tisto skrivnostno ležino, je nisem več našel. Vsa pokrajina je bila drugačna, bujnejša. Gozd je ponovno zagospodaril nad prostorom. Tudi Pepa ni bilo več, niti njegovih skrivenčenih palic, niti jelenove krvi, čeprav je bil glog prav takrat v polnem cvetu. Odšel je, kot rečeno, na dolgo potovanje. Kdo ve, če ni nikrmana poskrbela, da se je vse spet postavilo na svoje pramesto.

Pavel Medvešček Dolenja Huda južna, maja 1992

* Objavljeno v: Pavel Medvešček: Skrivnost in svetost kamna, Trst, Založništvo tržaškega tiska, 1992.

Jasno in veÄ?glasno, video izsek, 2016

3

Veliko časa živim v gozdu. Občutim prisotnost mnogih "zakladov", ki tiho dihajo v naravi. Ti zakladi so jasni, čisti in neokrnjeni. Hodim po gozdu in iz zemlje nabiram zaklade. Z očmi in kamero poskušam zajeti medlo svetlobo, ki jo sevajo.

Ker ne slišimo premikanja planetov, vesolja, menimo, da ta zvok ne obstaja. Zakladi v gozdu so me naučili skromnosti in zavedanja, da smo le mali del igre, ki jo igra vesolje. Nekaj prostranega in velikega obstaja onkraj malega sveta, ki ga občutim. Zato s kamero zbiram zaklade, ki potujejo skozi rahlo gibanje zraka, vonj zemlje, komaj slišne zvoke in svetlobne žarke.

Ana Pečar

4

Slišna neslišnost 03, fotografija, 2015

5

V Padenci 01, fotografija, 2015

6

V Padenci 07, fotografija, 2015

7

V Padenci 09, fotografija, 2015

Žensko svetišče, fotografija, 2015

8

Nadiža 02, fotografija, 2019

Nadiža 01, fotografija, 2019

Nadiža 05, fotografija, 2019 9

Tok 01, fotografija, 2016

10

Tok 03, fotografija, 2016

11

12

RdeÄ?a mati 10, fotografija, 2017 13

Bela etida, črna ploskev, video izsek, 2012

Rdeča mati 05, fotografija, 2017

Črn hudoben volk, kolaž, 2014 14

Ana Pečar (1977) je umetnica mlajše generacije, ki se ukvarja z videom, zvokom, performansi in vidžejanjem. Po zaključenem študiju v Washingtonu, ZDA na Concoran School of Art (1997–1998) je leta 2005 diplomirala še na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru. Aktivna je tako na slovenskem kot na mednarodnem umetniškem prizorišču, saj se udeležuje različnih razstav in festivalov novo medijske umetnosti ter umetniških rezidenčnih programov. Svoje znanje izpopolnjuje na umetniških delavnicah doma in

v tujini, prejela pa je tudi več umetniških štipendij. Znanje tudi posreduje, saj je 2015 predavala na Forumu o družbeni neenakosti in umetnosti na Royal College of Art v Londonu, 2016 pa na Univerzi v Bolzanu na Forumu o dolgu. Pogosto sodeluje z drugimi umetniki, vključena je bila v več umetniških kolektivov tako doma kot na tujem.

E: pecarana@gmail.com

Skupinske razstave (izbor)

Samostojne razstave 2019

Ko me ni bilo zraven, Mestna galerija Nova Gorica Video instalacija, z Carol Robertson in Trevor Sutton, Kustgarten, Graz

2018

Ana Pečar: Video dela 2010–2018, Kunstwirkt, Berlin

2017

Korelacija, Mednarodni festival računalniške umetnosti, Maribor

2016

2018

V rdečem, Transmediale, Berlin, Nemčija Daleč, tako blizu, 25. bienale oblikovanja MAO Ljubljana Epilog - prostor, telo in medij v prehajanju, Dvorec Novo Celje

2016

Jasno in večglasno, Samostanska cerkev Galerije Božidar Jakac, Kostanjevica na Krki Kristalno jasno, Salon UGM, Maribor Zvok, gib in mit v podobi, z Luisom Sorollo, Žalec

Kiblix, Kibla portal, Maribor Risk Change, Kibla portal, Maribor Spajalica, MSU Rijeka, Hrvaška Sram the bodi!, Galerija sodobne umetnosti, Celje, Slovenija

2015

V rdečem, z Oliverjem Resslerjem, Royal College of Art, London Mundus vadit retro, Prihodnost zre v preteklost, Kibla portal, Maribor, Slovenija V rdečem, z Oliverjem Resslerjem, Halifax public Library, Halifax, NS, Kanada

2015

Shingo Yoshida & Ana Pečar, Galerija K18, Maribor

2014

2013

Slovar poželenja, Kunstgarten, Graz, Avstrija

2012

Bela etuda_črna ploskev, Galerija G69, Graz, Avstrija Krivda in družbeno konstruirane realnosti, Delavski dom, Trbovlje Mrmranje tokov, z Boštjanom Perovškom, Maribor-Evropska prestolnica kulture 2012, Maribor

V rdečem, z Oliverjem Resslerjem, Singapore International Photography Festival, Singapur V rdečem, z Oliverjem Resslerjem, The sunken living room, Franklin street works, Stanford, CT, ZDA V rdečem, z Oliverjem Resslerjem, India Art Konsult, New Delhi, Indija V rdečem, z Oliverjem Resslerjem, Kala-Bhavan, Santiniketan, Indija V rdečem, z Oliverjem Resslerjem, kurator Mike Watson, Galerija Apart, Rim, Italija

2008

Partitura za štiri vode, Kibla, Maribor

2012

Radio Aporee ::: Maribor Maps, Goethe-Institut, Maribor - Evropska prestolnica kulture 2012, Kibla, Maribor Partitura za tri vode, Cronosfera, Vizije prihodnosti, Cavatore, Italija Nenapisane besede, Narave 9, Bežigrajska galerija, Ljubljana

2011

Bela etuda_črna ploskev, Video večer, Galerija Photon, Ljubljana

2010

Partitura za štiri vode, Streaming Festival, Hague, Nizozemska

2009

Partitura za štiri vode, Poletje, Umetnostna galerija, Maribor, kurator dr. Tomaž Brejc

2007

Voda, z Dinom Schreilechnerjem, Galerija ESC, Graz, Avstrija, kurator Reni Hofmueller

15

Štipendije/nagrade 2018

Rezidenčno sodelovanje z Galerijo Rotor, Graz

2017

Rezidenčno bivanje v Berlinu, Ministrstvo za kulturo RS

2015

Štipendija fundacije Rosa Luxemburg, Poletna šola s Chto delat, Berlin

2012

Delovna štipendija, Ministrstvo za kulturo RS Štipendija Leon Levy Fundacije Štipendija vlade Avstrijske Štajerske

2011–2012 2011 2010–2011 2010

New Media Cross Border, program IPA SI-HR 2007–2013 Štipendija fundacije Valparaiso Štipendija fundacije Ariella Vidache X-OP Evropska platforma za umetnost, EU program kultura Štipendija Roberto Cimetta Štipendija Leonardo da Vinci, Univerza v Mariboru

Rezidence 2012

MacDowell colony, NH, ZDA

2012

Rondo Studio, Graz, Avstrija

2010–2011

NAO (Nuovi artisti oggi), Milan, Italija

2011

Fundacion Valparaiso, Mojacar, Španija

2010

Hval Kulturstasion, Honefoss, Norveška Bait Makan, Amman, Jordanija

Razstavo in izid kataloga je finančno omogočila / The exhibition and catalogue have been financially supported by: MESTNA OBČINA NOVA GORICA

16

Katalog izdal / Catalogue issued by: Kulturni dom Nova Gorica (Zanj / Represented by: Pavla Jarc) - Urednica / Editor: Mateja Poljšak Furlan - Avtor teksta / Texts written by: Pavel Medvešček, Ana Pečar - Fotografije / Photographs: Ana Pečar - Oblikovanje in prelom / Catalogue design & DTP: Bitart-Damijana Žorž s.p. - Tisk / Print: Tiskarna Present d.o.o. - Kraj izida / Place of publication: Nova Gorica - Leto izida / Publication year: 2019 - Naklada / Nr. of copies: 300

MESTNA GALERIJA NOVA GORICA Trg E. Kardelja 5 SI 5000 Nova Gorica T: 05 335 40 17 E: mestnagalerija@kulturnidom-ng.si W: www.mgng.net FB: https://www.facebook.com/groups/Mestna.galerija.Nova.Gorica/

URNIK: od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure in od 15. do 19. ure Ob sobotah od 9. ure do 12. ure.

Ob nedeljah in praznikih zaprto.