BERNARDA JELEN Late night shopping! Bil je oktobrski dež in ljubko deklico, ki je v vaški samopostrežbi čakala, da plača kruh, je usodno tiščalo lulat. Ni upala pogledati trgovke, vprašati, če lahko gre na wc: v trgovinah nimajo stranišč, trgovka je brez oči, ne lula. Znašla se je v jedru, tik pred eksplozijo; prisiljena zasnovati načrt za izpeljavo svetovnega pokala ropa, umora. Proučila je ugodnost okoliščin, jih primerjala z vzornim vedenjem – nosila je trobojnico: rdeč plašček, belo srajčko, modro krilo. Nato se je v mislih sprehodila po progi, z genialno natančnostjo izračunala: če se polula nalahno, bo teklo v nove škornje. Popoln alibi. Nihče ne bo sumil. In odrinila. Navijala, da se zlije v levo, v desno neskončnost, z računom treh neminljivih kupcev pred njo. Potem je plačala dolg jasnovidnosti. Neslišno, vzravnano odčofotala domov in 30 let kasneje prisegla, da ne gre na Late night shopping! Ker je vrsta pred blagajno brezbrižno nebo: prodajalka nadzorovano odčitava cene, sede slepo lula, kupovalka izračunava grozljive zmogljivosti: koliko kosov kruha zdrži kapitalistična X-Large Super plenica in koliko odtekajočega življenja socialistični škorenjčki?
© Bernarda Jelen
1