Iztok Osojnik: Kosovel in sedem palčkov (odlomek pesniške zbirke)

Iztok Osojnik Kosovel in sedem palčkov arhaične pesmi

Iztok palčki TEXT.indd 1

10.Jul.2015 14:52

Iztok Osojnik Kosovel in sedem palčkov: arhaične pesmi

© Copyright by Iztok Osojnik and Kulturno-umetniško društvo Police Dubove, 2015 © Copyright for the afterword by Taja Kramberger, 2015 © Copyright for the collage by Iztok Osojnik, 2015

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 821.163.6-1 OSOJNIK, Iztok, 1951- Kosovel in sedem palčkov : arhaične pesmi / Iztok Osojnik ; [spremno besedo napisala Taja Kramberger]. - 1. izd. - Vnanje Gorice : Kulturno-umetniško društvo Police Dubove ; Ljubljana : Zveza Modro-bela ptica, 2015. - (Zbirka Kam ; 1) ISBN 978-961-93732-2-4 (Kulturno-umetniško društvo Police Dubove) 280012288

www.policadubova.org www.knjigarna-bookshop.eu

Iztok palčki TEXT.indd 2

10.Jul.2015 14:52

iztok osojnik kosovel in sedem palčkov arhaične pesmi

arhaične pesmi [logo Polica Dubova]

Iztok palčki TEXT.indd 3

10.Jul.2015 14:52

Iztok palÄ?ki TEXT.indd 4

10.Jul.2015 14:52

kongo

Iztok palÄ?ki TEXT.indd 5

10.Jul.2015 14:52

Iztok palÄ?ki TEXT.indd 6

10.Jul.2015 14:52

nategni mojo piščal, sestra blaž božič piše: zbiranje in kopičenje sta legitimni dejavnosti jezika spusti domišljijo na pašo nekakšen parni stroj, precej konzervativno, davek preteklosti, oni krvavi žeblji, spaček iz kvazi pravljičnih filmov kepa žilave žolce nezdravih barv nekaj cvili v kotu, izginjajoči ali ne izginjajoči duh, prekleto trmasto, veliki oglati komprimirani horizont simbolnega zastrupi mojo žaltavo pisavo. nisem niti prvi niti zadnji počakaj, naj se umaknem, potem pa beri, z nožem v roki strastno zabadajoč, izginul med vrsticami vedno, ko jezik pobesni, plameni različnih barv, sikajo ali se prilizujejo iz omar padajo okostnjaki ali bog in ste kongregacija, blejanje o svetovnem etosu in o nujnosti bratstva morale in politike, kakor da morala in politika ne bi bili eno in isto, dve retorični tehniki za nategovanje množic zgoraj na nebu nevidni troti in sršeni pik, pritisneš na rdeči gumbek in bum, svatovska procesija frči po zraku kot bela na chagallovi sliki več sto tisoč bel na nevidni sliki na nobeni televiziji nevidnih krvavo rdečih slik na nobeni televiziji svetovni etos, dajmo sestre, primimo se za roke, objemimo se, skupaj smo svinje pasli ali kaj, akademski kolegi, filozof za nastop pobere vstopnino, kaj pa češ pričakovat, teniška majica in brki 7

Iztok palčki TEXT.indd 7

10.Jul.2015 14:52

v dobi superenergij v ciklotronih, tule pa parni stroj, slabo zatesnjen, puf puf, elektrika pušča na vseh koncih in krajih, moja šola zena, kaj naj rečem, nevidni nasledniki brusijo zrak ampak tamle je moj moped, zakaj bi govoril o tem, zajaham ga gremo na vič, rabijo prisebnega pesnika, nekakšen švedski tekaški smučarski maraton, tisoč znanstvenikov in znanstvenic teče maraton skozi špalir teroristov, pesniki in alkoholiki, menedžerji, direktorji kulturnih in javnih ustanov in skladov, muzejev in galerij, člani in predsedniki svetov in komisij, fit populacija prekrvavljeni možgani in domišljija miši agregati s po več sto konjskih kil jaz pa na moped in stari gojzarji in poškodovano koleno, ne rečem, implantirana krvava želja, brez pretiranega upiranja, in kroženje knjižnih moljcev okoli glave majcena kozmična elektrarna nekakšni kriki parajo tkivo komprimiranega horizonta, ki se razteza v ženevo in hong kong in barcelono in študira na harvardu. Stari parni stroj poganja to s trakovi marionete neuničljivi duhec, teta filomena tolče s copato po njem, pok, pok, nič ni narobe z bistrino duha, na primer psihotične slike nevest gabriela stupice ali nekaj verzov pesmi blaža božiča krvava razvnetost možganov brzda domišljijo, da bi jo požrli moljci, krožijo okoli glave, ilustracija v glavi človeka, ko pri veliki hitrosti na smučeh trešči z glavo v led 8

Iztok palčki TEXT.indd 8

10.Jul.2015 14:52

juhej, kdo ste, dober dan, podvojena črta nazobčanih gora, podvojena, potrojena, kristalizacija megle, steklena zrkla, malce smo deložirani, prestavljeni v vzporedno vesolje stopati po vzporednem vesolju ni taka reč, prej standard predvsem brez panike, je možgansko dno celo, je glavo odtrgalo in tiči na kupu snega, dober dan, kje je glava, kdo ste, kdo sem, kaj je to jaz, sem to jaz, stojim na smučeh ležim v travi ob potoku, nekdo nekaj sprašuje jaz nekaj sprašujem, ni problema, vijuganje po paralelnem vesolju smehljaj na obrazu, velika luknja budnosti, smehljaj na obrazu, nič hudega, poplava knjig vsak dan velika radost molka odviti ventili prisebnosti piskajo, oni pes nekaj renči in čaka, da popade, izpljune pljuča, potrpežljivo brzdanje nezavednega psa, kurjača, strojevodje danes bo treba oddati finančno poročilo, ampak komu to mar, pes zelo prepričljivo renči, zategni vrvico, klara je ime moji mački biti nadvse viden je nevidnost sama, razbeljeni ledeni zrak malce šepamo, mar ne, mislim, je zadnje dni v vaši glavi vse v redu, gospod v moji glavi nikoli ni bilo nič v redu, gospod aja, potem pa je vse v redu ja, potem pa je vse v redu aha, tamle je moj moped, tomos 2x, model 1963 človeku dobro dene, če je vse v redu kaj je vse v redu ja, kaj je vse v redu ali ste vi kakšen zamorec, kakšen zamorec z antilov kakšen pljunek lave z antilov morje je zgodovina, morje 9

Iztok palčki TEXT.indd 9

10.Jul.2015 14:52

lava v morju in brodolom, stopinje v pesku, torek in divji ples sladkornega trsa v viharju ruma ja, kakšen pljunek lave z antilov, udarec realnega ne strel iz uporniške puške, ampak infiltracija in razminiranje sovražnikovega generalnega štaba od znotraj v srcu upornikov lahko še tako streljate, likvidacije parnih strojev z raketami tomahavk nasmeh na obrazu, radost v srcu, nezavedni pes na obali malih in velikih antilov po orkanu, ste to kdaj doživeli povorka maratoncev v armanijevih oblekah in vojaških škornjih maraton zločincev maraton nevidnosti zločina, ali buda zahteva preveč ali nazarenec zahteva preveč ali pijanec izpod demavenda zahteva preveč ali javna agencija za knjigo republike slovenije zahteva preveč, ali forum za gospodarstvo (oecd) zahteva preveč ali goldman sachs zahteva preveč ali zahtevanje preveč zahteva preveč vidnost odgovora je razkrita v nevidnosti odgovarjajočega, časniki poročajo, televizija poroča, spletni portali poročajo, vulkan poroča razneslo je moj pepel dihanje je razvneto poezija je kul, reče dejan

10

Iztok palčki TEXT.indd 10

10.Jul.2015 14:52

poetas de las dos granadas V antologiji pesnikov iz obeh, španske in nikaragovske granade ni nikogar, ki bi se rodil leta 1951, torej v pomembnem letu, ko sem se rodil jaz, pesnik, sintetiziran v dogodek iz mravljišč mnogih svetov in številnejših časov. Moj moped se vztrajno nahaja tamle in nedaleč proč se dviga hrib, ki, tako kot jaz, nosi znano ime. Bolečine so se iz kolena preselile v stegensko mišico, čemur je botroval smešen padec po klancu z glavo navzdol. Tam je bila štrleča korenina, da sem se nasadu nanjo, stepu prah in vejice s suknjiča, pogledal okoli, kislo zažvižgal za vsak primer, če kdo gleda, in odpeljal naprej. Postavlja se vprašanje, kaj ima to skupnega s pesniki, ki se niso rodili leta 1951 v granadi, med katere štejem tudi pesnice, ampak to se že ve.

Odprla se je neka perspektiva, stvari so postale jasne, nevidni berlinski zid iz neprebojnega dejstva pa tudi. Živi stiki notranjih tekočin človeka zavedejo, da drugega precenjuje, ampak podzemni tokovi sledijo svoji logiki in nobena želja tega ne more prebiti. Čeprav pogosto gradimo jezove in potem se tam akumulira nepretočnost, kar ustvarja različne miselne slike in nepravične žalosti. Ker kaj pa je pravičnost?

Ko se človek približa zračni luknji, hkrati povišan in izničen, in začne dihati s pljuči in škrgami hkrati, zraven pa veselo kriči, čeprav je treba biti previden in pozoren, da se prehitro ne odpoveš stabilnosti, potem se pa skotališ, ti in tvoj moped in štrleča korenina in kakšen ošiljen obraz. Dodaten problem je, da ustrezajo samo ošiljeni obrazi kot na kakšni velasquezovi sliki. Tu je treba granado zamenjati s kordovo iz lorcove pesmi, ker se tam pojavi tisti slavni verz lejana y sola, kar je treba podoživeti kot vitez na konju, ki se bliža od daleč tik pred viharjem, ki se razbesni nad mestom, kakor je to odlično naslikal el greco v toledu. Tisočere odtenke zelene na ozadju črne barve so pozneje povzeli fauvisti. Morda je čas za novo sliko, bi rekel klee, vendar tisti klee, ki je potoval po afriki.

Pripravil sem bič in gledam okoli, ne vem, od kod občutek, da se v bližini potepa divja žival, ki ni zunaj mojega sveta, ampak je stvar moje notranje objektivnosti. Zanimivo, kako cikcaka ta zid, tu pa tam se mu na drugi strani približa v konveksnem ogledalu ošiljeni obraz, vse skupaj diši kot večer na morski obali, veter zavija okoli ušes in valovi divje treskajo ob skale, kakor da smo v kakšnem romantičnem trilerju, žival nekaj momlja, nisem povsem prepričan, da sem zadovoljen z njo, čeprav sem se – vsaj kolikor zmorem – odpovedal igrati arbitra glede teh reči. Vendar se jaz, elastika, nategujem, to ima neko nejasno zvezo 11

Iztok palčki TEXT.indd 11

10.Jul.2015 14:52

z nietzschejem, ki sem ga bral v hotelu lapad v dubrovniku, ko je pihalo in mi na silo obračalo strani, tako da dobi človek prepričljiv občutek, da življenje teče v prazno, ker pa se dobro spoznam na te reči, vem, da ne bo nič počilo, nategnjenost elastike ni karmična zaveza, ki proizvede posledico ali še kakšno dodatno življenje, najbrž pa slike vseeno imajo svoje intencionalne vzgibe v človeku, da se toliko kobacam in poskušam povezati kakšno od ošiljenih spak s svojo strastjo po svobodi in pnevmatičnem stanju telesa, kar naj bi bila opredelitev prepišnega duha. Vem, da ni spoštljivo, da kar tako napišem neki danijel dragojević, ko gre za najboljšega hrvaškega pesnika, s katerim me bolj kot teksti povezujejo ontološka stanja, jaz bi žival že prebičal in tako ustregel banalnosti zla, če ne bi ona vodila moje roke z bičem. Pa smo spet tam, bi rekel pesnik, pa smo spet tam, to je sicer govorna gesta, v resnici mislim, smo spet tu

12

Iztok palčki TEXT.indd 12

10.Jul.2015 14:52

A lakota, vznemirljiva kot sestanek z nekom, od katerega si veliko obetam, a do katerega ne pride. Vprašanje akumulacije, nejevolja je precejšnja ... danes me pač poezija ne mara. V duhu zgornjih vrstic tudi tu do sestanka (še) ni prišlo.

Nekaj je treba storiti, načeti skorjo votlega zvona, ga pripraviti do kakšnega irskega jiga z dovoljšnjo vpletenostjo različnih inkriminiranih prvin, ki aktivirajo relacijski prostorčas, človek pa oživi v onem beethovnovem stanju zadnjih kvartetov, ki ga tolikokrat omenjam, da se je že skisalo. tu pa tam prgišče verzov človeka prav tako aktivira kot one litanije, ki imajo svoj izvor v baročnem gongorizmu janeza svetokriškega in kontinuiteto v govorici šila in kopita jovana vesela koseskega.

Tu se že kaže neka nit. Vizualno bi bilo to videti kot štirioglato kolo, poskakujoče na tlaku granitnih kock. Ne vem, zakaj me spomni na ploščad med stavbami univerze v knoxvillu, dobro, lahko razumem plaz podob, ki se je vsul potem, a stvari se vedno ne izidejo po pričakovanju, prekinjeni tok misli je treba oživiti v drugo smer, sicer pa za to gre, oživiti tok besed, deroči hudournik, ki ga krepka roka drži na kratko kakor napeto jadro v viharju, pri čemer je z viharjem v pesmi mišljeno stanje bistrega uma odpičenega soloelektričnegakitarista brezdanji šum noči nad sorškim poljem vključno z legendarnim mopedom ki samozavestno pokašljuje v klanec

13

Iztok palčki TEXT.indd 13

10.Jul.2015 14:52

B še tole napišem, potem pa po njo ki zase upravičeno misli, da je velika pesnica, trikrat tako velika kot ta pes. Zvok, ki človeka razvname, zvok trobente milesa davisa iz najbolj razmrcvarjenih časov. Ulice tokia, to je bila tista šibuja, andrej, o kateri si govoril, ko smo helena, ti in dotični pikali specialitete z okinave, ampak jaz še zdaj čutim pod nogami tresljaje mestnega vlaka na relaciji šibuja–jokohama, ne vem, sem si mar želel, da bi spala pri tisti groteskni vlažnosti, zjutraj pa sedela v zazenu in prisluškovala krakanju vrane na dimniku, ki verjetno ni brez buda narave, podobno kot pes z imenom mu. Ženska, prižgi moj ogenj! Ho, to je pa prekleto slab prevod, pa tudi ženska, no ja, nič kaj pridejša. Zdaj mislijo, da je dovolj biti ženska in že fašeš doktorat, pa še predavaš o davidu harveyju. Kje je moj kofi, je vpil pesnik, je pa doli en gnoj kidal, reče se pa kafe. Če bomo šli v kolumbijo, ga bomo videl do tle. Pa še alvarada bom obiskal u kartageni, in mogoče še une tri prostitutke, k so navdušle toneta, da je za deset minut dal čik iz gobca. Darja je rekla, da je vidla anakondo pod hišo zlest, take reči si prpovedujejo

14

Iztok palčki TEXT.indd 14

10.Jul.2015 14:52

C granada, calle de elvira, donde viven las manolas, tko se ponavad začne zapletat, še preden se dobr zaveš, čeprav misleš, da jo boš na ta način brez problemov odnesu, pa maš takoj problem, kdo so zdej tele manolas, pet slovarjev, dva na spletu itd., gre za neke ženske v madridu, ampak kaj ma to veze z granado, kdo so ble te manolas za lorco, so ble to tiste manolas, k so ble njemu bolj pr src kokr pa ženske nasploh. Ta jezikovna pesem se je zasnovala že pred dnevi, sam da nisem vedu, da se bo začel z lorco, ker sem mel v mislih ene tuarege. Tkole to gre v transliteraciji: Imdanen, akken ma llan ttlalen d ilelliyen msawan di lḥweṛma d yizerfan-ghur sen tamsakwit d lâquel u yessefk ad-tili tegmatt gar asen.

In v prevodu iz tamazighta: Vsi ljudje se rodijo svobodni in imajo enako dostojanstvo in enake pravice.

Obdarjeni so z razumom in vestjo in bi morali ravnati drug z drugim kakor bratje.

Na prvi pogled se zdi, da gre za subalterno poezijo morda tud gre a sem zgori omenu, da je bil potres in se je moj zaslon maju

15

Iztok palčki TEXT.indd 15

10.Jul.2015 14:52

Č sm mel en dobr začetn verz o smrti in neki k bi se lohk dobr razvil v eno super pesem, pa še bi se skladu z oficielnim imaginarijem zahodnoevropske poezije o smrti in lubezni in take reči. Odnosi med ljubimci, eno uro ljubljenja, da se napiha mal svobodenga lufta, pol pa bl psihološke zadeve, faks in te reči. Metafore se kotalijo kokr kreda, dokler ne stopeš najno, ampak to je že bl usoden, nujen rabem kufe, k sem ga pustu v klet, k sem nasliku tista dva zamorca s psom in ribiško mrežo. Občutm pomankajne strasti, ker so vsi modeli odpovedal, razblinel so se, možnosti so dosegle točko neč realizacije, razmere dosežejo vrhunc, pol pa sledi še ena stopnja, transcendentalna, balonček se razpoč, zasijejo zvezde, tle je mel kant prou, ampak so mataforičen rečen skrajno hladne, neodzivne, in si aut.

V kotu delavnice ležijo vile z odlomljenim ročajem, vsakdanji dogodki, škoda, k se mi je un verz izmuznu, bi bla to čist drgačna pesem, precej bolj svetovnozakladniška

16

Iztok palčki TEXT.indd 16

10.Jul.2015 14:52

D kaj prčakujete od starga pesnka, če nit pomislte ne na kakšne razuzdane zadeve. To mi je hodil včeri po glav. Tist o belih lažeh je blo super, ne rečem, ne bi si mislu, da tko drobn dekle počne take reči.

Bolj plemenite vode: z mislijo, da berem pesmi predsedniku republike, ki kida gnoj. Njegova hči me mer s pogledom, ene zgodbe ugasnejo al pa se potuhnejo, še preden zažvijo, ampak vedno gre za ustreznost, uglašenost, za družben rang. Biti prru pod zvezdami še ne pomen bit prru med ljudmi, ker so si ene stvari, na primer gozd, razdelil, pol se pa družben ocenujejo na podlagi logarske epolete. Njih buda narava en kurc zanima, raj majo, da se jih vleče po cajtngih zarad preprodaje orožja, člouk si ne more kaj, da ne bi sumu, da tle vseen neki mora bit, ker se vsi tko nazaj držijo. Kar se tiče hčerke, je treba na splošen ugotovit, da v teh odnosih ni nben nbenmu neč dolžen, kar odličen ponazori zavijanje volka: uuaaaaa. Svobodna trgovina, če gospoda x ni na razpravo, na katero je bil povabljen, je to njegova katoliška pravica, in inspiracija, kokr je reku john davies, k je pod nama tekla temno rjava voda reke shannon.

En tak trikotnik ob kafetu: john, jest in robert hassss his work similarily attends to the details of quotidian life with remarkable simplicity, a lohk kej podobenga rečem zase? Ne morem.

Nočem. Ja, sem mu težil, če pride na delavnco, ampak ga je šalamun prepriču, da to ni okej. Je – bob – reku, da ne more pridet, ker so starši njegove druge žene bolni in jim mora skuhat preslco. V mezozoiku so ble preslce visoke dvejst metrov in več, pravi podvig kej tacga prvlečt pred dom upokojencev.

Kapitalistični pogled na poezijo vsakdanjosti prčakuje omembo prometne ulice v čikagu, ne vem, če je globalizacija okej, cathy wagner se je zbrisala s facebooka, al pa sam z mojga, nisem ekspert za te reči, pol sem še gledal adama ondro, k je zlezel dve smeri, change in move, obe ocenjeni z 9b+, vmes pa sem se sprašval, čeprav je to povsem skrenil od prvotno začrtane pesmi o bobu hassu, če je morda prou ta pesem ena nesmrtna mojstrovina, ampak najbrž ni. Kdob vedu, zgubu sm se v oblakeh nejasnih emocij, kje je tiflis, 17

Iztok palčki TEXT.indd 17

10.Jul.2015 14:52

priznam, tud mene zanima, ni mi vseen, da sm zgubu stik s cathy, najbrž kašna lokalna afera, stat pred ljudmi, si odret kožo in pol stat pred svetom odrt kokr krvav truplo goveda, in to pomen šele začetek, karkol to že pomen, na prepihu pobesnele norosti skuliran u nulo, krvav violinist sam še z eno struno na razpočeni violini, hripej, človek, s stisnjenimi zobmi, mrtva straža, no pasaran, in pol premet vznak v prazno

18

Iztok palčki TEXT.indd 18

10.Jul.2015 14:52

sankilotova pesm, napisana za prireditev ob podelitvi prešernovih nagrad neč, pride tak dan, nisi mi všeč, jorie graham, ziher nism pravičn, jebiga, neč ni narobe s signorellijevo anatomijo, če bi bil američan, bi bil herr professor na berkelyju kokr hass, tko sem pa sam en zoprn in trmast hudič, k teži vasiljowitchu, čeprou sm se mal zaštriku, ker sm se prvoten nameravu odtrgat, kokr se da, pol pa, kar bo pa bo, in tole je to, kar je blo zamišlen – ne sicer kot tko – kot tist kar bo, pa ni. Pol pa pogledam dol v avditorij in je to en prazen del podhoda med železnco in novo prešernovo. In sedi tam štirideset pesnic pod štirideset let, z mojo mamo vred. Hm, zoprna reč. Dobr, ne se razburjat, tam so bli trije kiflci, ampak sem slučajen hodu peš in se ni blo treba repenčet, da gre za slavnga, živga klasika itd., kokr piše v odločbi ministrstva za kulturo (dokler je še), kar itak neb neč pomenil. A se rastko močnik blagovoli s tem strinjat?

Kokr da to kej šteje. Tamle pa razstavljajo izredn redke fotografije tarkovskega, k je snemal stalkerja, sam da jest filma najbrž nism vidu al pa ga nisem zabeležu. A je to tist, k se dogaja na švedskem in tam raste en mejhen drevo? Če to ni krvav kos srca na mesarjevi deski za razkosavanje živalskih in človeških trupel, pa tud ne vem, kva je.

Neki krvavkast sem ratu v zadnih pesmih, pa tud lačen. Je pa to nujen, ker je treba ustvart razgaljenost, ki sega tostran golote kože al obličja, kokr je to razložu levinas. Kva je men vse jasn ratal, ko sem zagledu el greca s pipo v pradu (pustim ugant, ktiro sliko). Sicer sm jo tud sam nasliku. Nasploh sem bil razrvan takrat, kokr miles dewey davis iii, ko sem zapuščal evropo, in prpravlen na vse, ne da bi zares vedu, na kaj vse je lohk člouk prpravlen, če je že kej dal skoz, česar jest do takrat nisem ali še nisem oziroma sploh nisem skoz dal. Viset kot zgornji del razcefranega trupla na ograji iz bodeče žice s pu odtrgane glave. Osiveli okostnjak na podelitvi nagrade za gerontologijo, s prekajenim upognjenim lososom med zobmi lobanje v modri dvorani. Thomas tranströmer enoročno igra klavir, da je vse skup precej svečano žalostno, namesto da bi se veselil, ker se ozračje segreva po dve stopinji celzija na desetletje. Marš ven z zimsko opremo, kožo dol, sestre v žalosti, stare zamere pljunt v umivalnik z zobmi vred. So babe, k jih je treba na gobec, imenovane eichmann, ker se sklicujejo na pisalne mize in različne tovrstne agencijske posodobitve, tamle gre pa naš velikanski pesnik in recitira svoje avantgardne pesmi o mozolu na nosu in 19

Iztok palčki TEXT.indd 19

10.Jul.2015 14:52

mozolu na kurcu in mozolu kaj vem kje. Velikan preštevanja zlogov pesmi, naredite prostor njegovi senci, da bo lohk moj moped zarezu v firnež odprtga morja. Oba gleda tam en scrklan meščanski pes v vijolčni bundi, ker je dons res padla temperatura in so jo odpelal v bolnco in recitira koseskega.

Ene dva deci kafeta. Ne pijem kafeta. Daj mu dva deci kafeta, reza, ker ne pije kafeta. No, zdej pa to postavmo v prostorčas: se komu zdi, da je tole kakšna visoka družba?

Mislem, da se strinjamo, pa naj ana netrebko še tko zapoje o mio babbino caro, da ti hlače dol padejo. Sm pa raj sibirski šaman v pišu isker, je zaklela mejra virolainen, k je v pesmi iz granade (k je že obkrožla svet) po krivic nisem omenu, tko kokr tud nisem mokre brisače na tleh kopalnce (ona že ve, za kva se tlele gre), midva z raupsom sva pa pila tonjo, ja, sej res, se ni neč oglasu.

20

Iztok palčki TEXT.indd 20

10.Jul.2015 14:52