Uporna ljudska ženska1 Iz zgodovine je ženska večkrat izključena. Najprej na ravni pripovedi, ki se – potem ko so minili romantični izlivi – konstituira kot uprizoritev političnega dogajanja. Pozitivizem izvede resnično potlačitev ženske teme in, širše, vsakdanjika. Strogi Seignobos,2 veliki mojster zgodovinskih študijev na Pariški univerzi [današnji Sorboni], postavi Evo pred vrata, medtem ko se zidovi Sorbone prekrijejo s freskami, na katerih lebdijo presojne ženske alegorije »Sveta Genovefa bdi nad Parizom«, »Arheolog kontemplira Grčijo«, on zapet do ovratnika na suknji, ona megličasta v tančicah … »Poklic zgodovinarja« je poklic moških, ki pišejo zgodovino v moškem spolu. Polja, ki se jih lotevajo, so polja moške akcije in oblasti celo tedaj, ko si priključujejo nova ozemlja. Ekonomska zgodovina prezre neproduktivno žensko. Socialna privilegira razrede in pušča vnemar spole. Kulturna ali »mentalna« govori o Človeku nasploh, ki več nima spola kakor človeštvo. Tudi slavne – pobožne ali spotakljive – ženske napajajo kronike »male« zgodovine, komaj dobre za Historiae.3 Tako je tudi zato – drugi zasuk ključa – ker so materiali, ki jih uporabljajo ti zgodovinarji (diplomatski ali administrativni arhivi, parlamentarni dokumenti, življenjepisi ali periodične publikacije …), produkt moških, ki imajo monopol tako nad pisnim kakor nad javno stvarjo (chose publique).4 Velikokrat so opažali, da je zgodovino ljudskih razredov težko delati na podlagi
1 »La femme populaire rebelle«, v: Christiane Dufrancatel et al., L’Histoire sans qualités (Pariz: Galilée, 1979), str. 125–156. Članek je preveden v angleščino, nemščino, španščino, portugalščino, brazilščino. 2 Charles Seignobos (1854–1942), zgodovinar, strokovnjak za tretjo republiko in član Lige za človekove pravice. Veljal je (skupaj s Charlesom-Victorjem Langloisom) za voditelja »metodične šole v francoskem zgodovinopisju«, njegovo področje je bila politična zgodovina sodobne Evrope, opiral pa se je na pozitivistične pridobitve in na postrankejevski historizem. Med letoma 1897 in 1938 je objavil več knjig o zgodovinski metodi in o zgodovini civilizacij. (Op. prev.) 3 Kot simptomatično dejstvo bomo zapisali, da se prva številka nove revije L’Histoire začenja s člankom Georgesa Dubyja »La femme médiévale« (Srednjeveška ženska, 1978). 4 Besedna igra z etimološkim izvorom besede republika: lat. res publica dobesedno pomeni ’javna stvar’. (Op. prev.)
196
Perrot Zenske.indd 196
3/18/2016 11:21:43 AM