Ksenija Medved: Kako sta Basko in Violeta dobila krila (odlomek)

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 821.163.6-34 MEDVED, Ksenija Kako sta Basko in Violeta dobila krila : interaktivna pravljica, ob kateri poslušamo klasično glasbo / Ksenija Medved ; [ilustrirala Joanna Zając - Slapničar]. - Ivančna Gorica : JSKD RS OI ; Grosuplje : ZKD ; Vnanje Gorice : KUD Police Dubove, 2021. - (Zbirka Čiračara ; 2) ISBN 978-961-7010-83-1 (JSKD RS OI Ivančna Gorica) COBISS.SI-ID 42616579

Zgodba o nastanku knjige Pred nekaj leti sva se na upravi knjižnice, kjer delam, srečala z Martinom Sikurjem, violončelistom v Slovenski filharmoniji. Martin igra tudi v Klavirskem triu Ars Musica, s katerim so že leta poprej v Mestni knjižnici Grosuplje nastopali v nagrajenih recitacijsko-glasbenih dogodkih z naslovom Barve glasbe in besede. Tisto leto je želel narediti dogodek za otroke in prosil me je, ali lahko sestavim nekaj iztočnic na temo skladb, ki uprizarjajo živali. Napisala sem uganke, a zazdelo se mi je, da bi povezovanje med skladbami z lahkoto nadgradila še z dotikom pravljičnosti, z zgodbico. Tako je leta 2017 nastala prva glasbena predstava. Ta je tako uspela, da smo jo ponovili kar šestkrat, trikrat v kraljestvu klasične glasbe, v Slovenski filharmoniji, leta 2018. Doživela je izreden odziv, ker pa ponovitve niso bile v načrtu, so se naši svetovno uspešni izvajalci zaradi različnih projektov razšli po svetu.

Ob srečanjih smo obujali spomine in vedeli, da moramo nadaljevati, saj smo naredili nekaj posebnega, nekaj »svetovnega«. Otroci so predstavo sprejeli tako dobro, da so se zabavali celo ob zahtevni skladbi, kot je Bartókova Muha. Neopazno in uspešno smo jih prek pravljice in vragolij popeljali na koncert resne glasbe. Živalske like in oba palčka so enostavno videli, prepoznali, jih doživljali, ob tem so se seveda srečevali s klasično glasbo. Domislili smo se, da založimo slikanico.

Gledališko besedilo sem spremenila v glasbeno pravljico, ki je sedaj pred vami. Na koncu vsi skupaj zapojemo novo pesem, skladbo je napisal slavni skladatelj Jani Golob. Želim si, da jo vsaj prvič berete in poslušate v družbi. Njen namen je namreč doživetje koncerta in poslušanje klasične glasbe kar doma. Slikanica je interaktivna in vodila vas bo od skladbe do skladbe, s katerimi se srečujeta glavna junaka – glasbena palčka Basko in Violeta.

Kot ste opazili, je slikanica podolgovata kot notni zvezek. Moja najljubša ilustratorka in oblikovalka Joanna Zając – Slapničar se je vživela v to, kje živita palčka, in razumela, kako močno, poučno in zabavno je sporočilo, ter tudi, kako mora delovati slikanica. Ilustracije so namreč magično sredstvo, čarobna paličica, ki razredči besedilo kot voda malinov sirup, hkrati pa k zgodbi doda nove dogodivščine. Poskusite tudi ilustracije opazovati malce dlje. Upam, da sporočilo doseže čim širši krog in da vzbudi zanimanje pri starših, vzgojiteljih, mentorjih, tako da boste raziskovali glasbo in brali knjige še naprej. Kot knjižničarka namreč razumem moč knjig ter nad njimi navdušenih vzgojiteljev in verjamem vanje.

Ko je bilo že vse končano, tako besedilo kot ilustracije, smo naleteli na ovire. Zato smo knjigo odložili, čakala je na druge čase in druge založnike. Na srečanje z vami. V času, ko smo bili zaradi korone v karanteni, je zamisel spet postala zanimiva, saj smo morali marsikaj v naših življenjih početi izolirano od drugih.

A človek brez kulture ni človek, ne more in ne sme obstajati brez umetnosti, kulturnih dogodkov, zato je to tudi primer, kako je mogoče dogodek v obliki prav posebne umetniške knjige prenesti v vaše domove. Ob ogledu si oblecite praznična oblačila, kokice in sladkorčki so dovoljeni samo izjemoma, da vas le palčka ne vidita.

Ksenija Medved

Basko in Violeta sta palčka, najboljša prijatelja že od mladih nog. Si predstavljate, kako majceni so palčki, ko so majhni? Živita v čarobnem notnem zvezku, kjer se najde veliko dobre glasbe, zgodb in čarovnij.

Violeta je drobna palčica, rdečih lic, a odločna, živahna punca v športnih copatih za plezanje po visokih notnih črtah. Na glavi ima vedno svojo glasbeno kapico in pod njo nastajajo nove glasbene ideje. Ne sname je niti med spanjem.

Basko raje izbira nižje lege notnega črtovja. Je malce obilnejši palčji možakar, vedno pripravljen na kake vragolije, ki so kontra Violetinim.

Mimogrede, po njem je kontrabas dobil ime. Tudi on si glavo pokriva s palčjo kapico, pod katero nastajajo ideje za palčje izmišljije.

Nekega dne Violeta predlaga: »Basko, kaj če bi se šla potepat.« »Pojdiva, jaz sem za!« je navdušen. »Obiščiva zopet najine krilate prijatelje.« »Super ideja, Basko. Mogoče tudi nama zrase kako peresce, saj sva vendar v čarobnem zvezku,« sanjari Violeta. »Seveda. Kakemu palčku to tudi zares uspe!« »Vem, Basko, vem. Mislim, da enemu na tisoč let.« »Nikoli ne veš, kaj pa, če bo ravno kdo od naju tisti.« »To bom zagotovo jaz, ki sem športna in fit, ne pa ti, ki si kot kaka stara tetka.« »Violeta, ne hecaj se z mano. Ta tvoja tetka se rima z Violetka, ne pa z Basko.« »Ja, Basko se namreč rima s klobasko.« »Ne bodi nesramna, Violeta pašteta, ha ha!« »Ne bom več, obljubim Basko. Krila pa ti zagotovo ne bodo zrasla! In sploh perje ne pomeni še nič. Ne letijo vsi pernati junaki. Poglej ga, najin prijatelj Jaka.« »Jaka res ne zna leteti, ubožec.« »Važen je pa kot drekec. Kot da vsak dan leti v Planici.«

S kom se bosta srečala Basko in Violeta?

On je kralj za vsako kuro, inštrument, ki nima žic.

Vsako jutro rano uro vriska s kupa gnoja stric.

Za odgovor si zavrti naslednjo skladbo: Camille Saint-Saëns: Živalski karneval, Kokoši in petelini posnetek 1 Ko prispeta do Jaka, Violeta zopet malo podraži Baska: »Uau, kakšna kravata!

Poglej, Basko, tudi ti bi se lahko kdaj tako lepo uredil.« »Ni moj stil, Violeta, saj veš, ni moj stil.«