in posebne čutnosti ne ravno modrih smotrov neke nevarne eksistence, ki se skrivajo pod to masko. Ker se je skrivnost filozofije izgubila že od začetka, jo je treba kar naprej odkrivati v prihodnosti. Usojeno je torej bilo, da se je filozofija skozi zgodovino razvijala tako, da se je izrodila, se obračala zoper sebe in se pustila ujeti svoji maski. Namesto enotnosti aktivnega življenja in afirmativne misli vidimo, kako si mišljenje zadaja nalogo življenje soditi in mu postavljati nasproti vrednote, ki naj bi bile višje, ga meriti glede nanje, ga omejevati in obsojati. Ko mišljenje tako postaja negativno, je mo goče hkrati opazovati, kako življenje izgublja vred nost, opušča svoje aktivnosti, se omejuje na svoje najslabotnejše, bolezenske oblike, edine združljive s tako imenovanimi višjimi vrednotami. Zmagoslavje »reakcije« nad aktivnim življenjem in negacije nad afirmativnim mišljenjem. Za filozofijo so posledice težke. Kajti vrlini filozofa zakonodajalca sta bili kritika vseh vzpostavljenih vrednot, se pravi vrednot, ki so nad življenjem, in kritika načela, od katerega so odvisne, ter ustvarjanje novih vrednot, vrednot življenja, ki zahtevajo neko drugo načelo. Kladivo in transmutacija. Ko se izrojeva filozofija, se hkrati z njo izrodi tudi filozof zakonodajalec, ki odstopi mesto podrejenemu filozofu. Namesto kritike vzpostavljenih vrednot, namesto ustvarjalca novih vrednot in novih vrednotenj, nastopi ohranjevalec vzpostavljenih vrednot. Filozof preneha biti fiziolog ali zdravnik, zato da bi postal metafizik; preneha biti pesnik, zato da bi postal »javni profesor«. Pravi, da je 18
Niertzsche Text.indd 18
06/10/14 08:42