J. G. Ballard: Kristalni svet (odlomek romana)

ducata vojakov se je zadrževalo okoli poveljniškega vozila – je zaslutil, da mora biti v ozadju še kaj drugega.

Ravno je zlagal Suzannino pismo in gladil papir, tanek kot cvetni listič, ko so se sunkovito odprla vrata in ga udarila v komolec. Ventress se je opravičil, vstopil in prikimal. »Se opravičujem, doktor. Moj kovček.« Dodal je še: »Carina je tu.« Dr. Sanders je potisnil ovojnico v žep, nejevoljen, da ga je Ventress spet zasačil med branjem pisma. Videti je bilo, da Ventress ni ničesar opazil. Z eno roko je držal ročaj kovčka in prisluškoval zvokom, ki so prodirali s palube. Gotovo je tuh­ tal, kaj naj naredi s pištolo. Nihče ni pričakoval, da bodo tako temeljito pregledovali prtljago.

Sanders se je odločil pustiti Ventressa samega, da bi lah­ ko skrivaj potisnil orožje skozi okensko lino, in poprijel svo­ ja kovčka. »No, pa na svidenje, doktor.« Ventress se je smehljal, nje­ gov bradati obraz je bil videti še bolj okostnjaški kot sicer.

Odprl mu je vrata. »Res zanimivo snidenje, v pravo veselje mi je bilo deliti kabino z vami.« Dr. Sanders je prikimal. »In mogoče tudi malce v izziv, gospod Ventress? Upam, da vam bodo vse zmage enako na­ klonjene.« »Tako je, doktor!« Ventress je salutiral in pomahal San­ dersu, ki je že stopal po hodniku. »Vam pa z veseljem prepu­ stim, da se smejite zadnji – starka s koso, kaj?« Ne da bi se še obračal, se je dr. Sanders povzpel po stop­ nicah do jedilnice, pri čemer je na hrbtu vseskozi čutil Ven­ tressov pogled s praga kabine. Nekaj potnikov je posedalo po stolih za točilnim pultom, med njimi tudi pater Balthus, medtem ko se je med prvim častnikom, dvema carinikoma 19