Alexandra Berková: Pajčevina (str. 57-68)

PAJČEVINA Ulovljena riba misli na vodo, če le more.

(H. Michaux)

(Kratki mokri lasje. Slamnati lasje. Trzaj mišice pod rjavo kožo.)

Na kaj misleš?

Ah, na neč.

Kako to na neč, če pa vidm, da na neki misleš?

(Majhne čvrste ritnice. Iz grabenčka med njimi črna dlaka, zgoraj ekspanzivna. Noge zarite v pesek. Stabilne razkoračene noge.)

A ungale gledaš? A un nabildan usrane, a to ti je všeč?

Sej ga ne. Gledam kar tko.

(Polobrat na levo: med rjavimi stegni rožnata nagota.

Gib z brisačo: bim-bam.)

Dita! (fuj, to je kak!)

Kaj je? (sive oči z modro obrobljeno zenico. Trepalnice zle­ pljene z vodo. Sklôni se nadme. Božaj me, pobožaj me.

Tako, ja.)

Dita, če tkole druge gledaš, pol me nimaš rada, jasn, da ne. Pa kopalke vzem, rit ti bo opekl. (prihajata dve: besede, smeh, hihot, krohot, bim-bam, odhajajo: trije bronasti kipi – – ženske z belimi dojkami, dekleta z rjavimi dojkami, 57

Berkova Knjiha z rdecimi platnicami.indd 57

22.Nov.2016 12:15

rjavi otroci, gradovi iz peska, valovi, pena, vpitje; pisana brezvetrja: trdnjave Družine: zavojčki, vrečke, drobtine in steklenice, časopisi, brisače, olja: plaža – tisti bronasti pa stopajo s tisto dolgo hojo kipov, prehitevajo se, zmanjšujejo in zopet izginjajo s tisto svojo dolgo, prožno hojo –) Hudiča, kako nažiga. A teb ni neč vroče? Men je totalka.

Jest sem prešvican kt konj.

(– včeraj ponoči pa je tu videla veter, kako brusi vijoličast oblak, ta oblak je bil zgoraj svetel puhec, proti morju pa temno gladek; zanimiva zadeva, bi rekel prof. Tiček, priprl bi oko in z desno dlanjo podolgem zasekal med oblak in vodo; gospod profesor Tiček je čudak; – in hladni veter, ki je vel z morja, ji je mršil lase pred svitom tretjega dne; veter se je okrepil: pred sabo je gnal valčke z ostrimi hrbti, valčki gredo naprej, na pesku pš: izpljusnejo okruške školjk in koščke vejic, papirčkov, halug in podobnega; potem pa ssss: spodnja voda se je vsrkala in izginja, tista zgoraj po njej polzi nazaj, za sabo je pustila vijugasto črto pene in halug in školjk in papirčkov, tisto tèmno za črto se počasi svetli, ko voda izginja, toda še preden se povsem spusti v pesek, je tu spet pš! In nato ssss in zopet in spet – in veter se je okrepil, veter je mmrrzzel, s koleni ob bradi sedim tu na plaži in mislim na dež: – hmeljeva mokrota, mirozov! čofa čof – ob enajstih za pošto, a prideš?

– mrzli poljubi, dotiki vlažni in ribji: kaj si pa misliš o svobodni ljubezni? si že kdaj bil zunaj? šel bom na sever, tam bom sekal drevesa in pisal, si že brala Rimbauda? rada bi šla med prostozidarje, odtisni roko v zaboj z zemljo: kaj je tam? neroka, šla bova na pokopališče, se bojiš mrliča?

58

Berkova Knjiha z rdecimi platnicami.indd 58

22.Nov.2016 12:15

bojim se morilcev in vojne in avtov, moj stric je bil letalec v Angliji, jaz imam pa znanko, ki – lej, miš! fajn punca si, res, kar dobra si, lepo se poljubljaš; dani se.

Prihaja z leve: ozrla se je na modro nebo in zeleno obzorje in belega njega, kako stopa mimo ležečih teles, korak vstran in pardon klobuku debelega gospoda, približuje se s kratkimi koraki in glava pokonci staccato poskakuje, gleda predse in gre-gre-gre-en-dva: stoji nad mano. S kotičkom očesa ga vidim za rjavo izboklino svoje rame, s tem kotičkom vidim tudi žemljo z maslom: čeljusti šavs in žvečijo: rdečkasti brki se počasi zibajo sem ter tja se zibajo rdečkasti brki se počasi pozibavajo, ko se spodnja ustnica dviga in opešano spušča, grižljaj se mel-mnjam-je, na brkih se topi rumenkasto maslo, utekočinja se zaradi toplote sonca in sape in ustnic; gleda me, kako ležim v pesku, ki se mi pod prsti drobi se mi pod prsti pesek je tudi na mastnem prstu, ki mane oko me gleda žemljo z maslom: mlask.)

A bi en griz? Ja kaj pa tko gledaš? (tisti po vsem telesu rjavi spet gredo s tisto dolgo, zibajočo se hojo, gredo z gležnji pod vodo s tisto dolgo, prožno hojo.)

Pol pejt pa še ti. Da se pejt vlačt z njimi, sem reku. (in veter od vode je tisti lepši pognal dolge blond lase v obraz, stoji in nekaj pravi, z gibom roke si odstira tiste lase.)

Ja pejt že, jest te ne zadržujem. (primejo se za roke, tečejo in z nogami dvigajo pahljače vode, gladina do stegen, do pasu, rezgetav smeh, tleskpljusk-čof treh teles.)

59

Berkova Knjiha z rdecimi platnicami.indd 59

22.Nov.2016 12:15

No, pejt že za njimi (je rekel in ugriznil in žveči in ozre se name, žveči se name, teci Di-ta, te-ci, te-ci, čofa-čofa, ploska-ploska, pridi se igrat z nami!).

Sem mislu samo to, da če bi rada, ane. Da če bi rada šla v vodo, pol kar pejt, da jest ne grem, neč več nisem reku. (na kupu peska vpije fant: jest prodajam limonado! jest prodajam limonado! pod njim pa se plazita in vriskata dva, manjši je poskočil, ne, pa je ne! jest prodajam limonado! ti maš kino! Ampak jest sem ti to ukradu! vpije tisti zgoraj, ha, ha, šlik, šlik, fridrih-albert-moric-šlik-šlik-šlik!!! vpije in strga korenček proti tistemu spodaj, tisti spodaj tiho gleda, potem pa teče stran, za petami mu škropi pesek.)

Dita, jest ti grem na jetra, aneda, ampak razumi, da m o r a m bit jezen, kadar gledaš druge, to bi v s a k e m u šlo na jetra. (živjo, mami, srečno sva prispela, tukaj sva že tretji dan, sonce sije kakor noro, skoraj me je že opeklo –) Dita, (– in po vsem telesu rjavi prihajajo ven s kapljicami v laseh, tista lepša skače po eni nogi, z glavo, nagnjeno k levi rami, stekel je, prime jo okoli pasu in vrže nazaj v valove, zacvihihihilila je in cmoknila v vodo, nekaj bi rada zaklicala, golta, kašlja, smeh.)

Dita! Dita, lej, galeb! To sem zate naroču, tega galeba, to sem ti naroču prek Čedoka,* izvedba enega kroženja v opoldanskem soncu fimfhundertmark. Dobr, ne? Kaj? (po-tre-pljal-me-je-po-zad-nji-ci – morala bi zavrisniti, ga zvaliti v pesek …)

Dita, kaj je s tabo? * Znana češka turistična agencija z dolgo tradicijo (ustanovljena 1920).

60

Berkova Knjiha z rdecimi platnicami.indd 60

22.Nov.2016 12:15

(Kaj je z mano?)

Ti, ej, zdej mi greš pa že na jetra. Oprost, ampak to ti morm povedat, na jetra mi greš, če se pa trudm pa (tistega svitanja včeraj lahko tudi ne bi bilo, ti ljubezen moja, ki te nisem spoznala, kakor tam v Třeboňu, ko me je gospod Kalenda preoblekel v ribiča, potem sem se ga pa napila in je bila sramota –) A me poslušaš?

Poslušam.

Dobr. Jest si namreč mislm, da je to precej pomembn, jest sem si najprej reku, da ti tega ne bom povedu, ampak ne smeš bit huda name, jest ti to morm povedat, jest namreč vidm, da je nujno, da ti to povem, čeprav ti s tem mogoče težim, am­pak tebe bi menda ja moralo zanimat, kaj si o tem mislm, ker (gospod, pojdite stran, vi ste miš, jaz pa se miši bojim, tu­kaj ča­kam na srečo, na tisti vlak, ki gre v pozneje, rožnati vlak v sve­tlo prihodnje, ne smem ga zamuditi, a razumete? moral bi že biti tu, v njem bo on in bo nag, vsi na tejle plaži smo nagi, jaz in tisti, ki spi tam v šotoru, in tista gospa, ki kliče Romančeeek!

– kakor da bi nad tistimle oblakom zagledala veliko za­ dnjico, to bi že lahko bilo to, tista moja sreča, pojdite stran, gospod, da me ne bo zgrešila, halo, tukaj sem! gospod, pojdite stran!) že zato, ker si moja ženska. Al pa ne? sej si moja ženska?

Dita!

Kaj? Sej si moja ženska? Jest mislm, da nama bo dobr skupi, ne? jest mislm, da ja, kaj? kaj pravš? Dita!

Jest ne vem.

61

Berkova Knjiha z rdecimi platnicami.indd 61

22.Nov.2016 12:15

Čak mal, kako to: ne vem, kako to, ne vem.

Ja ne vem.

Dita (nagnil se je naprej) jest sem se zarad tebe razšel s Sylvio. V Pragi sem ostal zarad tebe. Zarad tebe sem si rihtal kšefte pa zarad tebe sem se skregal z našimi (skupno štirje prsti). In ti mi zdej »ne vem« rečeš! (z jokavim, mojim glasom) to ti je pa res ratal. (na kratko se je zasmejal, zmajal je z glavo) a mi lahko to kako razložiš? a mi lahko poveš, zakaj se tko butast obnašaš? točn tko, butast se obnašaš, pa ne sam tle, že prej, že zdavnej sem to opazu. Če si pa misleš, da nisem opazu, pol se pa moteš, ker sem opazu. (stisnil je ustnice, pokimal z glavo) in mi sam povzročaš nove skrbi, k jih mam že tko do tlele (ostro si je potegnil pod vratom). Pa tuki se k budala cmarm tud sam zarad tebe … »Ne vem« (zahahljal se je in zmajal z glavo; fant, ki so mu kradli limonado, se je od zadaj priplazil k tistemu zgoraj, ga zgrabil za vrat, zvalil na tla in kopljegrabimeče nanj pesek, dirja stran. Zvaljeni vstane, kugááá?! zatóóó?! – steče za njim.)

No, kaj mi boš povedala? Veš kaj mi povej? zakaj z mano hodeš, to mi povej. (kapljica potu na njegovem sencu) No, razlož mi, bod tko prjazna. (Gleda vame, v nebo, v gospo, ki kliče Romančeeek! pa spet vame, zajel je prgišče peska, vrgel ga je v zrak in prestreza ga s hrbtom roke.)

Zakaj pa ljudje hodjo skupi? (sem rekla. Zgrabil je tisti pesek, dolg vzdihljaj: in zabrisal zrnca ob tla) no, v redu (ogleduje si nohte) jest te ne bom neč več sprašval (gleda predse, z jezikom je podrsal po zgornji ustnici – pokazal je name) ampak če si misleš, da bom vse zdržal!!! (stisnil

62

Berkova Knjiha z rdecimi platnicami.indd 62

22.Nov.2016 12:15

je ustnice v tenko črto) piiizda!!! (z desno pestjo je udaril v pesek, naredila se je jamica) Jest mam tega polhn kufer.

Prmejduš-da-polhn-kufer. (vstal je) Mi lohk verjameš. Do tlele. (presekal je zrak nad glavo, priprl oči, zajel sapo, pokazal name. Potem je zmajal z glavo, se obrnil in gre, gre z vzravnano hojo malih ljudi, z glavo, ki staccato poskakuje, napel se je v ramenih, gre po plaži in skozi grmovje in med drevesi, izginil je.)

Kaj je to? a je to tvoje? a mi lohk posodeš?

To je žirafa. So ti že vrnili tisto limonado?

Kaj? (zamahnil je z roko) ja, že, ker mi se to itak kar tko brezveze igramo, kao prodajanje, ampak men se to ne da.

Ej, pa to, a ti znaš plavat? a tud pod vodo?

Znam. Tud pod vodo znam plavat.

A to je pa tvoj, tist? k je tle sedel, a je to tvoj mož? a si ti z njim poročena? A maš otroke?

Nimam.

Kako pa to, da nimaš otrok, če maš pa to žirafo, a se ti z njo sama igraš? če si pa že velika?

Tud odrasli se igrajo.

Lepa si, všeč si mi. Dej obrn se, da si te ogledam.

Rajši se ne bi.

Bele noge maš. Ej, jest sem pa bl (pritisnil je svojo podlaket k moji), mi smo tle ful dolg, mi smo tle že en let.

A ti to resno?

Mhm – ej, pa to, jest sem to vse preplavu pa čist do druge obale sem šu, tam (skomignil je z rameni) enostavn … so me pa gasilci ven povlekl … z mrežami (ozrl se je okrog sebe, vzdihnil in s prstom kraca po pesku) … ja, enostavn so me ven potegnil pa so me pelal na parniku …

63

Berkova Knjiha z rdecimi platnicami.indd 63

22.Nov.2016 12:15

(z glavo, nagnjeno na stran, dela pike v pesek) … jest sem jim pa pobegnu pa sem na kitu prplavu, no.

A res?

Nene, to sem si zmislu. (izbrisal je tiste pike) Ampak k nam je ekonomlonc goru, so pa pršli gasilci. Jest bom gasilc. A znaš nemšk? Jest znam, lej: pozoh pozoh, hadio de-de-eh, ajn cvaj policaj draj fir oficir. Dej mi še ti kej povej.

Hanibal antje portjas.

Hm. Zdej morm pa it. Mi tam delamo barve iz krede.

Vzemi to žirafo.

To je za tamale, jest mam podmornco, bom še kej pršu (je rekel in vstal in teče in vpije ejej dej to sem, dejtosem! nej to sem da!

– in veter se je okrepil: valčki so valovi in prevračajo se po grebenu pene, hohuš-pljusk-sss, splakujejo stari zemljevid in delajo novega proti mojim nogam, ho-huš-pljusksss, po vodi se semkaj pelje drezina, izstopil je zmočen, v sivem plašču, na dlani ima škatlico, potrkal je po njej: tole je Sreča in to bo tvoje, ako se mi bodeš kleče klanjala – pokleknila sem v pesek, pobesila glavo; dobro, je nato rekel z globokim glasom, no, dobro; imela jo boš; tvoja je: pred uporabo pretresti. In dal mi je tisto škatlico, vkrcal se je, pelje se stran, stresam to škatlico z rdečim S, stresam jo, odprem, v njej pa je pesek, kaj drugega le, pesek – nasedla sem! NASEDLA JE! kliče moški z globokim glasom in maha in se pelje proč s tisto drezino na ročni pogon – – hohuš-pljusknil-ssss, delajo valovi proti mojim nogam in veter se je okrepil …) Dita, (prišel je in prisedel, mane si oči), Dita, jest razumem, da ni vse tko, kukr si si

64

Berkova Knjiha z rdecimi platnicami.indd 64

22.Nov.2016 12:15

predstavljala, da bi jest moral bit … zlat, da bi te moral recimo … zabavat, da bi … jest ne vem, ampak, za boga milega, po drugi strani morš razumet, da (drugače je vse v redu, draga mamica, Karel mi je kupil veliko napihljivo žirafo, glavo ima kakor miš in je prav tako siva) in če hočva bit skupi, pol pa še tolk bl. A mam prov?

Mislm, da ja, jest si namreč mislm, da recimo tvoj foter, pa s tem neč slabga ne mislm, (gospod, pojdite stran, jaz sem miš, sem podgana v kotu in čakam na bel vlak, dva rožnata balona in srečo v škatlici, draga mamica, s Karlom se bova kmalu poročila, če mi bo Tiček priznal tisto diplomsko, jaz ne smem izgubiti te sreče, gospod, tako dolgo že čakam, to je zame) grozn pomembn, Dita, zato bi se rad pogovoru o tem. Če nama pa drugač dobr skupi gre, no, jest ne vem, kako ti, ampak jest (po vsem telesu rjavi gre sam, sem gre bimbam, kje sta tisti gospodični? voda ju je vzela; kje je tista voda? voli so jo spili; kje so tisti voli? – leže na pesku se pogovarjava o življenju in kako bo, ko – ne gre sem, stran gre – izgubil se je s pogleda – ko se bo vse uredilo) in jest bom to uredu, Dita, jest, če si rečem, pol to tud nardim (ko bo to urejeno, pa …)

Dita, ti me ne poslušaš. Jest ti tlele prpovdujem neki hudo pomembnga, ti pa … če maš občutek, da me boš s tem prtegnila (hládno) al te pa sploh ne zanima (topleje), kaj ti jest tlele prpovdujem, ampak to bi te menda ja moral zanimat, ker jest ne vem več, ampak res mam občutek, da drgač nima smisla, da bi še skupi hodila (gori), če me pa ne poslušaš.

65

Berkova Knjiha z rdecimi platnicami.indd 65

22.Nov.2016 12:15

Lepo te prosm, ne pretiravat. (šlik, šlik, boji se, boji se, šlik, šlik, šleva! kliče moj fant na kupu peska) ja seveda. jest sem tist, k teži, k pretirava, ker nočem hodet na štop pa plavat dlje kukr do boje, aneda, ti si pa tle una tasimpatična, k ponoč sama naokol tava, jest sem tle enostavn foter, kar reč to, (Romančeeek! spet kliče ženska in trije fantje malo naprej pljuvajo na ploščat kamen in s palčko mešajo barvne krede, eden je zdaj pljunil v kašo večjega, ki krade limonado, tiii! je zavpil večji in zamahnil s kosom veje, moj fant se je zahehetal) Dita, kam že spet gledaš, spet ti težim, razjezu sem te, ampak jest sem pač tak, ne smeš bit huda name, jest morm mislt na tolk reči, da si tega nobeden ne zna predstavljat, nobeden (podolgem je prečrtal plažo) si ne predstavlja, kaj moram JAZ nosit v glavi. Sploh mi pa ni lahko, če si mrbit misleš, da je men lahko, pol pa (aja? aja? moj oči, moj oči ti bo pa eno tako pršvasu, da te nben več ne bo najdu, ker boš čist zgublen, je rekel moj fant) ker mi je tok do tega, Dita, a mi verjameš? poglej me, (prijel me je za roko) Dita, Ditkec, a si sploh tle? tko sem se veselil, zdej pa to kvarm, aneda, veselil sem se, da bova tle, da bova skup tle, ti človk, ti si moj človk, a veš to? a veš, da si moj človk? no, pol se pa nasmehn, jest nočem, da bi bla žalostna z mano, jest bi rad, da bi ti blo dobr z mano, in ti bo dobr z mano, Dita, jest te mam tok rad, jest bom naredu vse, ampak morš mi verjet, jest bi rad, da mi verjameš, a mi verjameš? Dita, zasmej se, to je premal, še, ja, a videš, kako ti gre, tko mi je to všeč, ti punca moja,

66

Berkova Knjiha z rdecimi platnicami.indd 66

22.Nov.2016 12:15

(kuštra mi lase, vzame mojo glavo v dlani, slišim glas svojega fanta iz smeri ploščatega kamna: kaj si reku? kaj si reku? reč to še enkrat!

– to vpije na mestu, kjer sem v vetru stala pred svitom, stojim in čakam, da bo voda naplavila princa na belem konju, drezina se je odpeljala, vlaka ni več in nič več se ne bo zgodilo do trenutka, ko se bom premražena vrnila v zadušljiv šotor in me bo tam pocr-pocr-pocr-klja-aa-l) zakaj mi ne poveš tega? Jest ti zmer vse povem, zakaj mi ne poveš tega? jest delam vse, vse ti dovolm pa neč ne sprašujem, nad mano se res ne morš prtožvat, sam jest več – ti morš tud sodelvat, hudiča – ker se mi ne da več resno, Dita, ne da se mi, če jest delam vse, ti pa neč – pa da tega niti ne omenjam, un tvoj bežanje pa strmenje v prazno, oprost, ampak jest temu ne morem drgač rečt tega na mojem mestu noben neb zdržu, kaj vse ti toleriram pa mam od tega en drek kej tacga pa še žirafo sem ti kupu dej reč že kej!!!

Povejmiamemašsplohšerada? Dita, a me maš rada? a bi se poročila z mano?

(Zdaj: nimam. Moti me, kako hodiš, kako ješ, kako govoriš z mano. Nimam! In pirueta, poklon, pošiljanje poljubov občinstvu. Nimam in ne morem pomagati, nič na tebi me ne moti, me pa grozno motiš ti. To je povsem logično.)

67

Berkova Knjiha z rdecimi platnicami.indd 67

22.Nov.2016 12:15

Vešda te mam.

Tega pa ne pravš preveč prepričljiv.

A nej to zapojem?

Ne, reč: rada te mam.

––– Se prav, da nimaš.

––– No, v redu. Pol pa lohk greš. Pejt že, kaj gledaš, pejt se spakirat!

(– in dekle vstane in gre, gre stran, vesela je, sram jo je – ni je sram, tisti trenutek je minil, grozno daleč je, kakšen trenutek? saj nobenega ni bilo; – gre po plaži in je drugačna, je pogumna, iskrena, veselih misli in vedno prečka cesto pri zeleni, – ne! ne tam hodet! kriči tisti fant, okol morš it, tle mamo hangar!

– obide hangar in gre spoznat tistega, ki mu ne bo lagala, po poti nazaj pa bo obiskala očeta, draga mamica, imel je tisti sivi plašč – gre po plaži in skozi grmovje in med drevesi – gre spoznat) Dita!!! Dita! ampak sej, tko to ne gre, tko ne morva, kar tko, Dita, jest te grozn rabm pa ti mene tud rabeš, jest to vem, tega nisem resn mislu pa ti tud ne, aneda ne? Dita, a si ti to resn misnla?

Ne, nisem.

(DA CAPO AL FINE)

68

Berkova Knjiha z rdecimi platnicami.indd 68

22.Nov.2016 12:15