Krajevne novice - februar 2019 (letnik 4, št. 1)

Februar 2019 Letnik 4, številka 1

Iz tokratne vsebine:

Pogovor z glasbenico Heleno Vidic

Cvetoča jablana v Jablanici stran 11

Začenja se drugi del Po sledeh naših dedkov in babic sezone 1. B lige stran 4–5

stran 8

stran 19

1

UVODNA BESEDA / VABILA

Februar 2019

Kulturno Avtor članka: Rajko Meserko, župan V Zdravljici je Prešeren nazdravljal »edinosti, sreči, spravi« in izrazito izpostavljal kolektivni duh in medsosedske odnose, ki naj temeljijo na miru in spoštovanju.

Občina Šmartno pri Litiji Tomazinova ulica 2, 1275 Šmartno pri Litiji Elektronski naslov: info@smartno-litija.si Telefon: 01 896 27 70 Faks: 059 097 480 Uradne ure Ponedeljek: 8.00–12.00 in 13.00–15.00 Sreda: 8.00–12.00 in 13.00–17.00 Petek: 8.00–13.00 Uradne ure župana so po dogovoru, zaželena je predhodna najava na telefonsko številko 01 896 27 70.

Glasilo občine Šmartno pri Litiji Krajevne novice Prispevke in oglase za naslednjo številko Krajevnih novic, ki bo izšla aprila 2019, pričakujemo najkasneje do četrtka, 28. 3. 2019, na elektronski naslov uredništva: urednistvo@krajevne-novice.si. Članke, prejete po tem datumu, bomo objavili v okviru možnosti. Avtorje prispevkov in naročnike oglasov naprošamo, naj pri svojem pisanju in oblikovanju upoštevajo navodila, ki so objavljena na spletni strani Občine Šmartno pri Litiji.

Izdajatelj: Javni zavod Bogenšperk Odgovorni urednik: dr. Jernej Kotar Uredniški odbor: Katarina Kragelj, France Vidic, Sašo Goršek, Domen Merzel in Matjaž Hostnik Jezikovni pregled: Janoš Železnik Naslovna fotografija: Latino Martini Shutterstock Foto: Marjanca Vidic Prelom in priprava za tisk: Biroservis – Mlakar Gorazd s. p., Ustje 7, 1275 Šmartno pri Litiji Glasilo izhaja v nakladi 1800 izvodov in je brezplačno.

ISSN 2463-8579 2

L

e-te so močno načeli novi globalni družbeni trendi. Nove tehnologije, vedno znova posodobljene aplikacije nam sicer omogočajo udobno življenje, a vedno intenzivnejše in hitrejše, takšno, da se od časa do časa ujamemo v občutku manjvrednosti, kako smo vedno v zaostanku. Moram še to, moram še ono …

Ta razvoj pa hkrati družbo spreminja v vedno manj potrpežljivo, vedno bolj živčno in nestrpno. Ob nakupih, pred okenci na poštah, bankah, postajah … nismo več pripravljeni čakati, saj vse to lahko opravimo tudi drugače. Vse hočemo takoj in zdaj. Skoraj vse lahko že uresničimo preko žepnih zaslonov na dotik in preko klika ali dveh. Ko zadeve ne delujejo, pride do kolapsa, družba pa se bori na pragu nevrotičnosti. Postali smo nemočni ujetniki časa in prostora.

Ob nastopu novega mandata se srečujemo z velikimi željami. In prav je tako. Vendar je

tudi prav, da k stvarem pristopamo realno in predvsem strpno. In tega želim prav vsem.

Glede na to, da je februar tudi mesec kulture, se želim na tem mestu zahvaliti skupinam in posameznikom, ki delujete na področju kulturnega ustvarjanja ter ponašate s svojim delom ime naših krajev in občine po Sloveniji in širše. Hvala!

Vsem pa želim veliko kulturnih doživetij skozi celo leto.

Februar 2019

NOVICE S TOMAZINOVE / VABILA

Obvestilo Avtor članka: KSP Litija d. o. o.

Praznjenje greznic in odvoz blata iz MKČN do 50 PE

J

avno podjetje Komunalno stanovanjsko podjetje Litija d. o. o. z januarjem 2019, v skladu z Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Ur. l.

RS, št.: 98/2015) in Uredbo o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Ur. l. RS, št.: 87/2012 in 109/2012), uvaja redno prevzemanje komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic, prevzem blata iz malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE (v nadaljevanju: MKČN) ter pregledovanje MKČN najmanj enkrat na tri leta in mesečni obračun omenjenih storitev.

Redno praznjenje greznic in odvoz blata uvajamo za vse objekte, ki niso priključeni na javno kanalizacijo, na celotnem območju občin Litija in Šmartno pri Litiji. Odvoz bomo izvajali po vnaprej določenem programu v občinah in naseljih, najmanj enkrat na tri leta. O terminu odvoza bomo uporabnike obvestili pisno najmanj 15 dni pred načrtovanim odvozom.

Storitev bomo uporabnikom zaračunavali mesečno glede na porabljeno količino pi-

tne vode, izmerjeno na obračunskem vodomeru. V kolikor se poraba pitne vode ne ugotavlja z obračunskim vodomerom ali javno podjetje s podatkom ne razpolaga, bo izračun narejen na podlagi števila prijavljenih oseb, ob upoštevanju normirane porabe pitne vode, ki znaša 0,15 m3 na osebo na dan.

Izjeme: 1. Objekti na lokacijah, kjer praznjenje greznice in odvoz blata iz MKČN s cestnim motornim vozilom tehnično ni izvedljivo. Za te objekte mora storitev odvoza zagotoviti lastnik objekta. Izvajalec javne službe v takem primeru pisno potrdi datum in količino prevzete komunalne odpadne vode ali količino prevzetega blata iz MKČN. 2. Objekti kmetijskega gospodarstva, pri

katerih gre za uporabo komunalne odpadne vode iz nepretočne greznice ali blata iz MKČN v skladu s predpisom, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu (Uredba o uporabi blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu (Ur. l. RS, št. 62/2008)). Lastnik takega objekta pri izvajalcu javne službe vloži vlogo za oprostitev plačila storitve prevzema komunalne odpadne vode ali blata iz MKČN, ki jo obnavlja na tri leta.

Kot obvezna storitev za te objekte ostane le pregled MKČN. V primeru naročila praznjenja greznice izven planiranega termina bomo naročniku zaračunali strošek intervencije po ceniku. Dodatne informacije lahko dobite po telefonu na št. 01 890 00 10 ali na spletni strani podjetja www.ksp-litija.si.

3

POGOVOR Z GLASBENICO HELENO VIDIC

V Šmartnem je glasba doma Avtor članka: Uredništvo Krajevnih novic Le malo je krajev na svetu, ki štejejo tako malo prebivalcev kot v srcu Slovenije ležeče Šmartno pri Litiji, a se lahko pohvalijo s tako velikim številom izjemnih posameznikov. Iz vasi naše občine je doslej izšla cela vrsta uspešnih znanstvenikov, športnikov in glasbenikov, ki so s svojim udejstvovanjem presegli lokalni okvir, nekateri med njimi celo državnega. Pri tem velja izpostaviti zlasti glasbenike, saj so mnogi med njimi dobro znani tudi izven domačega okolja. Pred točno tremi leti smo imeli tako čast, da se je vabilu na pogovor z nami prijazno odzval gospod Jože Vidic, tokrat pa se imamo priložnost pogovoriti s še eno predstavnico te glasbeno zelo nadarjene družine – Heleno Vidic.

Helena, naj se vam najprej v imenu uredništva Krajevnih novic zahvalim, ker ste se kljub vsem vašim obveznostim odzvali našemu vabilu. Veseli smo, da vas lahko predstavimo bralkam in bralcem našega glasila, saj imate kljub svoji mladosti za seboj že izjemne uspehe na glasbenem področju. Velika večina občank in občanov vas zagotovo že dobro pozna, nekateri osebno, drugi z različnih glasbenih prireditev, a vas vseeno prosim, če nam lahko za začetek poveste nekaj malega o sebi.

Moja glasbena pot se je začela doma in to zelo zgodaj. Pozneje so me starši vpisali v Glasbeno šolo Litija - Šmartno, tam sem igrala klavir in proti koncu osnovne šole

Helena Vidic

4

sem začutila željo po profesionalnem glasbenem udejstvovanju. Vpisala sem se na Srednjo glasbeno in baletno šolo Ljubljana, študij pa nadaljevala na Akademiji za glasbo v Ljubljani, in sicer na oddelku za kompozicijo in glasbeno teorijo, dve leti za tem pa še na oddelku za orkestrsko dirigiranje, oboje sem zaključila z odliko. Pri triindvajsetih sem se zaposlila na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana, kjer poučujem še danes, vmes sem bila dve leti tudi asistentka na Akademiji za glasbo, zdaj pa sem poleg redne službe tudi docentka na Pedagoški fakulteti v Mariboru.

Ves čas me na tej poti spremlja meni ljubi inštrument – tamburica; veliko let zelo intenzivno, zadnjih pet let precej manj, saj sem želela več časa posvetiti komponiranju. Vse naenkrat pač ne gre …

Prihajate iz glasbeno zelo nadarjene družine, zato bi lahko rekli, da vam je bila ljubezen do glasbe položena že v zibelko.

Kako se spominjate svojih prvih glasbenih korakov in kakšno vlogo je pri tem odigrala vaša družina?

Res je. Mami je iz Bele krajine prinesla pet tamburic, za vsakega eno. Vadili smo celo poletje, spomnim se tudi, da so večkrat k nam na vaje prihajali drugi tamburaši, pozneje pa smo se priključili domači tamburaški skupini. Mami je ustanovila in vodila tudi otroški pevski zbor Žvrgolevčki, pri katerem smo vsi trije otroci sodelovali, pozneje tudi najmlajši Štefan. V dnevni sobi smo imeli pianino, na katerega smo ves čas pridno igrali, včasih pa sem imela tudi to čast, da sem lahko kaj zaigrala na orgle. Pri nas doma se je vedno pelo, pravzaprav se je vse vrtelo okoli glasbe. Trudim se in upam, da bom tudi svoji hčerki lahko ponudila takšno glasbeno širino, kot sta jo meni moja starša.

V vaši glasbeni karieri nedvomno pomembno mesto zaseda tamburica. Dolga leta ste vodili šmarske tamburaše in jih popeljali na zavidljivo raven, vodili ste tudi slovenski tamburaški orkester, kot komponistka pa ste močno obogatili tudi nabor tamburaških priredb in skladb.

Kako se spominjate svojega sodelovanja s tamburaši in kaj je najbolj zaznamovalo vaše delo?

Tamburico sem začela igrati pri štirih letih, najprej doma, pozneje pa v tamburaški skupini, ki je delovala pod okriljem Folklornega društva Javorje. Skupina se je z leti preoblikovala v orkester in proti koncu mojega osnovnošolskega izobraževanja sem v roke dobila dirigentsko palico spoštovanega profesorja Janka Slimška. Znašla sem se v popolnoma novi vlogi, nepripravljena … Tudi tukaj sta pomembno vlogo odigrala moja starša, saj sta me kar nekaj let vozila na razna izobraževanja in tudi sama aktivno sodelovala pri spremembah, ki jih je bilo treba nujno uvesti, predvsem pa sta me pri mojem delu podpirala. Orkester se je z leti številčno okrepil in v nekaj letih smo posodobili celoten inštrumentarij, ki pa je

Februar 2019

bil zdaj primernejši za zahtevnejše igranje.

Vsaka sprememba nas je gnala naprej, nas motivirala, da smo hoteli postati še boljši.

Leta 2006 smo prvič zaigrali na državnem tekmovanju in od takrat je udeležba na tovrstnem dogodku stalnica. Pozneje smo ustanovili svoje društvo in začeli prirejati celovečerne tematske koncerte – od Latino Martinija, ki je verjetno večini poznan, do večera ljudskih pesmi, filmske glasbe, slovenske popevke … Ker tovrstne literature ni prav veliko, sem napisala veliko priredb za ta orkester, nastalo pa je tudi nekaj avtorskih skladb. Leta 2013 sem se odločila, da zaključim z umetniškim vodenjem orkestra in se bolj posvetim skadateljevanju, še vedno pa rada pridem igrat. Zdaj občasno delujem kot mentorica na tovrstnih seminarjih ter kot žirantka na tekmovanjih. S profesorjem Tomažem Habetom sva pred nekaj leti zasnovala Slovenski tamburaški orkester, ki je združeval tamburaše iz skoraj vseh slovenskih orkestrov. Namen tega projekta je bil obogatitev sodobne tamburaške literature in promocija le-te. S Slovenskim tamburaškim orkestrom smo štiri leta sodelovali tudi na Festivalu slovenske domoljubne pesmi Mati domovina. Festival je imel zelo veliko izvajalsko telo, sestavljeno iz simfoničnega orkestra, big banda, tamburaškega orkestra, pevskega zbora in mnogih uglednih solistov. Sama sem sodelovala kot dirigentka, aranžerka in tudi kot članica organizacijskega odbora.

V tamburaško dogajanje v domačem kraju sem bila intenzivno vpeta dolgo časa in skoraj ves svoj prosti čas sem namenila temu. Veliko sem se naučila in rada sem to počela. Na to obdobje imam lepe spomine.

S tamburaši ste dosegli tudi veliko uspehov in priznanj. Na katera ste sami najbolj ponosni?

Leta 2006 in leto pozneje smo dosegli srebrno priznanje na državni ravni, od takrat naprej pa vedno zlato. Najbolj ponosna sem bila (in mislim, da prav tako vsi tamburaši) v prvih letih, ko smo tako skokovito napredovali. Ko prideš enkrat na tako visoko raven, ne moreš več veliko višje in se tega kar nekako navadiš. Smo pa bili enkrat zelo uspešni tudi na tekmovanju v Srbiji (Tambura Janike Balaža, Novi Sad); osvojili smo tretjo nagrado, kar je bil v konkurenci hrvaških in srbskih skupin, ki na tem področju res briljirajo, za nas poseben dosežek.

Omeniti velja, da ste prejemnica številnih priznanj, ki ste jih prejeli za vaše uspešno delo na glasbenem področju. Nam jih lahko prosim na kratko predstavite?

V srednji šoli sem prejela 2. nagrado na državnem tekmovanju TEMSIG iz solfeggia, predmeta, ki ga zdaj tudi poučujem. Proti koncu študija na Akademiji za glasbo sem prejela študentsko Prešernovo nagrado za izvirno komorno opero Izgubljeni nasmeh in dve moji tamburaški skladbi sta bili nagrajeni na festivalu Tambura Paje Kolarića v Osijeku, ob zaključku študija kompozicije pa tudi Diplomo summa cum laude zaradi

Februar 2019

odličnosti diplome in izjemnih dosežkov v času študija. V času vodenja šmarskih tamburašev sem bila na državnem tekmovanju nagrajena za najboljšo dirigentko tekmovanja, pred tremi leti pa me je JSKD nagradil z Gallusovo listino za izjemne ustvarjalne dosežke, pomemben doprinos na področju inštrumentalne glasbe ter uspešno pedagoško in organizacijsko vodenje tamburaških dejavnosti.

Ste tudi skladateljica, menda doslej edina iz litijske glasbene šole. Nam lahko zaupate kakšne skladbe ustvarjate in kje črpate navdih zanje?

Pišem predvsem inštrumentalno glasbo – solistično, komorno in orkestralno, tako rekoč za vse zasedbe. Včasih tudi vokalno, a se nekako pogosteje znajdem v inštrumentalnih vodah. Vsako novo naročilo za zasedbo, za katero še nisem pisala, mi pomeni poseben izziv – lahko se poglobim v raziskovanje vseh skritih zakonitosti inštrumenta, ki pa jih ni malo. Še pred nekaj leti sem govorila, da se preprosto usedem za računalnik ter pišem, zdaj pa vidim, da že dolgo pred tem intenzivno razmišljam o skladbi. Navdih črpam iz vsakdanjega življenja; ravno pred kratkim sem končala skladbo, ki v svojem glasbenem jeziku opisuje navihane prizore, ki jih doživljava z najino malo hčerko.

Kako bi vi ocenili trenutno stanje v Šmartnem, kar se tiče glasbene kulture in ponudb za glasbeno izobraževanje? Menite, da imajo mladi dovolj možnosti za udejstvovanje na tem področju? Šmartno je glasbeno precej aktivno. Skoraj vsak, ki se želi udejstvovati na tem področju, lahko najde nekaj zase. Imamo kar ne-

POGOVOR Z GLASBENICO HELENO VIDIC / OBVESTILA

kaj pevskih zborov, od otroških, mladinskih do odraslih; torej za petje v različnih zasedbah in izvajanje različnih žanrov. Imamo tamburaški orkester, pritrkovalce, folklorna skupina ima svoj inštrumentalni ansambel, kdor želi sodelovati v pihalnem orkestru, pa ga veselo sprejmejo v sosednji Litiji, ki tudi ni tako daleč. Vedno več je izobraženih glasbenikov, ki lahko mlade kvalitetno usmerjajo. Društvena dejavnost v Šmartnem po mojem mnenju vsekakor ni podhranjena. Javna glasbena šola ponuja rast tehnične dovršenosti in širjenje klasičnega repertoarja, vedno več pa je tudi privatnih glasbenih šol in glasbenih pedagogov, ki ponujajo bolj sproščen pouk zabavne in narodnozabavne glasbe – za vsakega nekaj. Želim pa nekaj izpostaviti: v Šmartnem imamo enega najboljših in redkih orkestrov v naši regiji, vendar je problem v podmladku.

V javnem glasbenem šolstvu je tamburica že pred več kot desetletjem postala uraden inštrument in želim si, da bi tudi v litijski glasbeni šoli našla svoje mesto. Tako bi

društvo zagotovo nadaljevalo dolgoletno tradicijo, mladi pa bi se tudi po opravljeni glasbeni šoli lahko še naprej udejstvovali kot orkestraši, kar je za glasbenika prav posebna izkušnja.

Ne moremo niti mimo vprašanja, kakšni so vaši načrti za prihodnost? Verjamete, da vam bo kljub vsem obveznostim, ki vam jih med drugim nalaga tudi služba pedagoginje na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana, uspelo najti dovolj časa za delovanje v domačem okolju?

Poleg službenih obveznosti in glasbenega ustvarjanja se želim posvetiti družini in uživati lepe trenutke s svojimi najdražjimi, ti so najbolj dragoceni. Čeprav sedaj živim v Litiji, bom v srcu vedno Šmarčanka in želim ostati aktivna na kulturnem področju, kolikor bo to v moji moči, saj me takšni projekti napolnjujejo in mi dajejo nov zalet.

Helena, dovolite mi, da se vam za konec še enkrat lepo zahvalim za prijeten klepet, vam in vaši mladi družini pa želimo veliko zdravja, sreče in uspeha tudi v prihodnje.

Ponovno odprt razpis za pridobitev znaka

Najava razpisa LAS Srce Slovenije

Avtor članka: Razvojni center Srca Slovenije

Avtorica članka: Tina Vatovec

Ponudniki prehranskih in rokodelskih izdelkov ste vabljeni, da preverite kakovost svojih izdelkov in pridobite certifikat kolektivne tržne znamke Srce Slovenije. Kvalitetne izdelke iz Srca Slovenije nagrajujemo od leta 2016 s posebno oznako – srčkom kakovosti, ki na izdelkih predstavlja dodano vrednost in gradi trajno zaupanje potrošnika v naše izdelke. Označbo kakovosti nosi že več kot 100 izdelkov.

Lokalna akcijska skupina LAS Srce Slovenije bo predvidoma v mesecu februarju objavila tretji javni poziv, na podlagi katerega bo izbrala projekte za razvoj podeželja, sofinancirane iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Na razpis se boste lahko prijavili tudi prijavitelji iz občine Šmartno pri Litiji!

R

azpis bo odprt vse do 18. marca 2019. Zaželeno je, da so prijavljeni pridelki in izdelki primerni za prodajne kotičke v Srcu Slovenije (trenutno se ti nahajajo v Termah Snovik, Arboretumu Volčji Potok, na TIC Litija in na gradu Bogenšperk) ter sledijo temi zelišča in rastline Srca Slovenije. Ponudniki iz občin Dol pri Ljubljani, Kamnik, Litija, Lukovica, Moravče in Šmartno pri Litiji se lahko prijavijo na razpis brezplačno z do 5 izdelki.

Preverite razpisne pogoje na spletni strani www.razvoj.si ali po telefonu 01 896 27 13 in se prijavite!

Ocenjevanje izdelkov je sofinancirano s strani Evropske unije iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in Republike Slovenije v okviru Programa razvoja podeželja 2014–2020.

Z

a več informacij in svetovanje pri razvoju projektnih idej ter pomoč pri prijavi na javni poziv vabljeni v našo projektno pisarno, ki deluje vsak delovni dan od 8. do 15. ure v prostorih Občine Litija (Jerebova ulica 14). Prosimo, da se na razgovor predhodno najavite. Pišite nam na elektronski naslov las@razvoj.si ali pokličite po telefonu 01 896 27 13.

Razpise in vse druge aktualne informacije o delovanju LAS Srce Slovenije objavljamo na spletni strani www.las-srceslovenije.si.

5

KORAKI NA POTI ZNANJA

Novice iz gimnazije Avtor članka: Gimnazija Litija Mešani pevski zbor Gimnazije Litija vsako leto v svoje vrste privabi številne novince. V letošnjem šolskem letu se je zboru pridružilo kar petnajst dijakov prvega letnika, ki so se pod spretno taktirko zborovodje Blaža Rojka uspešno vključili v delo zbora in skupaj s prekaljenimi pevskimi mački že prestali prve preizkušnje.

D

a je s petjem povezano trdo delo, člani vsako leto ugotavljajo v prvi polovici meseca oktobra na pevskem taboru. Vaje so zelo intenzivne, tri dni se prepeva od jutra do večera, a hkrati ne manjka priložnosti za medsebojno spoznavanje in druženje. Na pevskem taboru so se pevci že pripravljali na letni koncert in nas v zadnji dneh novembra navdušili z novim repertoarjem, katerega rdeča nit je bila jaz-

zovska glasba.

13. decembra so se naši pevci odzvali na povabilo I. gimnazije v Celju. Kot gostje so nastopili v čudoviti dvorani celjskega Narodnega doma, na tradicionalnem božično-novoletnem koncertu Mešanega pevskega zbora in Orkestra I. gimnazije v Celju.

December pa ni bil bogat samo na pevskem področju.

Dijaki so se odzvali povabilu OŠ Litija, Podružnice s prilagojenim programom. Ogledali so si domiselno in enkratno izvedeno prireditev, ki so jo pripravili učenci in njihovi učitelji. Srečali so celo babico Zimo in škrata iz rudnika Sitarjevec. Manjkal ni niti Božiček, ki so mu dijaki pomagali pri darilih.

V zadnjih dneh decembra smo se na šoli za teden dni vrnili v preteklost. Pripravili smo razstavo, ki smo jo omejili na zadnje desetletje pred razpadom večnacionalne jugoslovanske države. Razstava z naslovom Osemdeseta je nastala s pomočjo dijakov, profesorjev in prijateljev gimnazije. Skupaj smo zbrali številne pisne, materialne in avdiovizualne vire, ki smo jih strnili v pet vsebinskih področij: Josip Broz – Tito, gospodarstvo, šolstvo, glasba in šport.

Klub Kliše Avtorica članka: Manca Planinšek V decembru smo imeli klišejevci nekaj zanimivih projektov. V času praznične Litije smo v sodelovanju z mladinskim centrom Dedku Mrazu pomagali deliti darila otrokom. Mesec smo zaključili še z enim adventnim izletom, letos smo se odpravili malo dlje, v Bratislavo, kjer smo si ogledali predbožično okrašeno mesto.

N

ovo leto smo prav tako začeli aktivno 5. 1. z druženjem osrednje regije Škisa, na katerem smo na bovlingu spoznavali aktiviste ostalih klubov iz naše regije. 11. 1. smo se podali v svet iger s kartami in se ob dobri družbi učili igrati tarok. Tisti, ki jim tarok ni šel ravno najbolje, so se 12. 1. lahko preizkusili še v drugih ročnih spretnostih, in sicer so lahko obiskali klišejevo štrikalnico. V okviru medgeneracijskega povezovanja smo se v Domu Tisje ob pomoči izkušenj naših babic učili različnih tehnik štrikanja in kvačkanja ter si izdelali svojo kapo, šal ali rokavice. 7. 2. smo v sodelovanju z MC Litija organizirali večer poezije, na katerem so se predstavili domači in tuji prostovoljci ter tako v kulturnem duhu počastili spomin na Franceta Prešerna.

15. 2. vas vabimo na Večer družabnih iger. Za večer, poln smeha in zabave, bomo poskrbeli z igranjem različnih družabnih iger,

Tarok večer

6

Februar 2019

Zadnji dan pred zasluženimi počitnicami je na šoli potekal že tradicionalni krst prvošolcev. Takrat še fazani so morali pokazati številne spretnosti in izkazati poglobljeno znanje, od peke do plesa in seveda tudi teoretičnega znanja. Ali morda vi veste, od kod poimenovanje za Kanarske otoke? No, naši prvošolci so uspešno prestali izzive in postali polnopraven del gimnazijske skupnosti.

Tudi januar pri nas ni nič kaj dolgočasen.

Ob zaključevanju prvega redovalnega obdobja se vrstijo številne aktivnosti. Dijaki se pripravljajo na različna tekmovanja, od tekmovanja za Cankarjevo priznanje, zgodovinskega, matematičnega pa do tekmovanja v odpiranju sefov, ki ga organizira Hiša eksperimentov. Delovni so tudi debaterji, ki jih čaka debatni turnir v Celju. Pričele pa so se tudi že priprave na informativni dan, ki bo 15. in 16. februarja. V dveh dneh bomo profesorji skupaj z dijaki odprli vrata naše gimnazije in številnim osnovnošolcem in njihovim staršem poizkušali prikazati življenje in delo na naši šoli. Upamo, da bomo na takšen način vsaj malo pomagali učencem pri tako pomembni odločitvi, kot je nadaljevanje šolanja.

kot so Monopoly, Activity, človek ne jezi se, Jungle speed, Enka, tarok in druge. Vsi, ki radi smučate, se nam 23. 2. pridružite na smučanju osrednje regije! Takrat Kliše organizira že tradicionalni izlet na zasnežene strmine, tako kot lansko leto smučamo v družbi celotne osrednje regije Škisa. Tokrat se bomo odpravili v Bad Kleinkirchheim!

Vsi, ki imate nove, atraktivne ideje ali pa si le želite druženja, ste vabljeni vsako prvo soboto v mesecu, ob 19.00, na mesečne seje kluba! V naši Klišejevi članski ponudbi imamo tudi novost, in sicer lahko vsi smučarski navdušenci kupite subvencionirane karte za smučišče Dole pri Litiji za ugodnih 5 €. Z nami pa ostajajo tudi stalne ugodnosti: ugodno fotokopiranje, fitnes, pro jumping, Lamfit bootcamp in odbojka. Ceneje se lahko včlanite v Knjižnico Litija, v Optiki Manja pa dobite poseben Klišejev popust! Še vedno nudimo tudi inštrukcije angleščine, slovenščine, matematike in nemščine. Da česa ne zamudiš, redno spremljaj našo Facebook, spletno ali Instagram stran!

Kliševeja štrikalnica

Februar 2019

KORAKI NA POTI ZNANJA

Osnovna šola Šmartno Novice iz šole

D

rugi januarski teden so učenci šestega razreda preživeli v zimski šoli v naravi v hotelu Jakec pri Treh kraljih na Pohorju.

Devetošolci so na naravoslovnem dnevu podrobneje spoznavali mikrobiologijo in biotehnologijo. V uvodnem delu so prisluhnili razlagi, nato pa so izvedli nekatere eksperimente.

Učenci petega razreda so si ogledali rudnik Sitarjevec in muzej rudarstva in splavarjenja v Litiji. Konec meseca so se v Ljubljani podrobneje seznanili z rimsko Emono, srednjeveško Ljubljano in obiskali Narodni muzej.

Učenci četrtega razreda so se tudi letos vključili v vseslovensko akcijo Šolar na smuči in na športnem dnevu na Rogli spoznavali osnove smučanja ali pa svoje smučarsko znanje izpopolnjevali.

Da bi učencem, ki zaključujejo osnovnošolsko izobraževanje, vsaj malo pomagali pri izbiri nadaljnjega šolanja, smo tudi letos izvedli že tradicionalno Srednješolsko tržnico.

Januarja so starši učencev od 1. do 4. razreda lahko prisluhnili predavanju ge. Mateje Petrič S kakšnimi čustvenimi težavami se srečujejo naši otroci in kako jim pomagati.

V tem mesecu so potekala različna šolska tekmovanja: iz znanja angleškega jezika za učence 7. razreda, kemije in geografije. Na državnem tekmovanju iz znanja astronomije za Dominkova priznanja, ki je potekalo na Gimnaziji Šentvid v Ljubljani, sta odlično srebrno priznanje osvojila sedmošolka Neža Toplak in osmošolec Matevž Štritof. Čestitke obema!

Vanja Adamlje

Kdaj bomo začeli s prostovoljstvom?

T

o vprašanje je bilo v mesecu septembru na naši šoli zelo pogosto izrečeno.

Učenci so kar hitro dobili odgovor nanj. Prvi dogodek, na katerem so se prostovoljci zelo izkazali, je bil kostanjev piknik v podaljšanem bivanju. Prav tako v podaljšanem bivanju so začeli starejši učenci pomagati mlajšim.

V tem času so nekajkrat obiskali starejše občane v Domu Tisje. Prvič so odšli tja peš in pomagali ličkati koruzo. Bili so na kostanjevem pikniku: lupili so kostanj, ga nosili

starejšim, se z njimi pogovarjali, jim nosili pijačo, prostovoljci iz 6. c razreda pa so poskrbeli za glasbeno ozadje. Še pred tem dogodkom pa so nekateri (skupaj s starši) kostanj tudi nabirali. Popestrili so praznovanje 72-letnice doma. Enkrat pa so tudi izdelovali panjske končnice in okraske ter se veselili peke palačink.

Prostovoljno delo in življenje v Domu Tisje sta nam prišli predstavit direktorica, ga. Irena, in delovna terapevtka, ga. Renata.

Ob svetovnem dnevu pozdrava so nas prostovoljci spomnili, kako pomembno je, da se med seboj pozdravimo in da s pozdravi prispevamo k lepšim medsebojnim odnosom in prijetnejšemu počutju Zadnji teden v novembru pa so prostovoljci pokazali svojo ustvarjalnost pri izdelavi adventnih venčkov in aranžmajev, s pomočjo katerih bomo zbirali sredstva za šolski sklad.

Na šoli se nam je pridružila Camille, EVS prostovoljka iz Francije. Dobrodošla!

Zgodila pa se je tudi pomembna in zanimiva novost: prostovoljci iz 7. razreda so uredili in odprli Izposojevalnico igrač. Zaenkrat je odprta vsak torek, 6. šolsko uro. Vabljeni!

Vlasta Tacer

NMSB in mesec šolskih knjižnic

V

letošnjem šolskem letu smo se z različnimi aktivnostmi na naši šoli pridružili 1. Nacionalnemu mesecu skupnega branja – NMSB: • Ob prvih skupnih obiskih šolske knjižnice so lahko učenci sošolcem predstavili svojo najljubšo knjigo in iz nje prebrali odlomek, ki so ga sami izbrali.

• Učenci petega razreda so glasno brali knjigo Bratovščina sinjega galeba. Vsak dan je bil na vrsti drug učenec, ki je za sošolce pripravil tudi aktivnosti, kot so reševanje učnih listov, izdelava miselnega vzorca, risanje … Ogledali so si film, posnet po knjigi, in ugotovili, da jim je bila knjiga bolj všeč. Naučili so se pesem, ki jo pojejo glavni junaki v filmu.

• Ob jubileju, 90. rojstnem dnevu, ilustratorke Marjance Jemec Božič smo v šolski avli razstavili knjige, ki jih je ilustrirala.

• Prvošolci so s pravljičnimi junaki poslikali platnene vreče, v katerih bodo nosili domov knjige, ki si jih bodo izposodili

med svojimi tedenskimi obiski šolske knjižnice.

• V oktobru so k učencem prvega razreda prišle na obisk pravljice. Pravljice na obisku je namreč naslov projekta, ki združuje prvošolce in osmošolce. Dvakrat mesečno bodo nekateri učenci osmega razreda obiskali prvošolce in jim brali.

O projektu je zapisala osmošolka Žana Primc tole: V začetku oktobra sem obiskala učence 1. a in 1. b razreda. Ker je leto 2018 Cankarjevo leto, sem jim prebrala črtico tega znamenitega pisatelja, Pehar suhih hrušk. Po prebrani črtici smo se z učenci pogovorili o ravnanju Line in Janeza. Nekaj učencev je priznalo, da tudi oni včasih izmaknejo kakšno sladkarijo in jim je potem žal, vendar smo se vsi strinjali, da takšno početje ni dobro, ker starši vedo, zakaj ne pustijo jesti sladkarij. Nato so učenci v zvezke preslikali naslov črtice, dodali znak J, če jim je bila črtica všeč, oz. znak L, če jim ni bila, in ilustrirali njim najljubši dogodek.

Vesela sem, da sem imela priložnost obiskati prvošolce. Ker želim tudi sama postati učiteljica, sem lahko videla, kakšen je občutek, ko stojiš pred tablo in daješ navodila živahnim prvošolcem. Bilo mi je zelo všeč in mislim, da je bilo tudi učencem. Zato bomo osmošolci in prvošolci sodelovali tudi v bodoče in se v družbi pravljic srečevali celo šolsko leto.

V oktobru, mesecu šolskih knjižnic, smo se letos že četrtič pridružili akciji izmenjave knjižnih kazalk, ki jo organizira Mednarodna zveza šolskih knjižnic – IASL. Učenci tretjega in četrtega razreda ter 8. B so izdelali res imenitne kazalke, ki smo jih poslali njihovim vrstnikom na Madžarsko in v Hong Kong.

Vanja Adamlje

Obudili smo čas osamosvajanja Slovenije

B

ili so neki drugi časi. Bile so tudi posebne razmere. In živeli smo v državi z drugačnimi simboli. Želeli pa smo si svobode.

To so bili časi, ki se jih mnogi še zelo dobro spominjamo, za današnje učence pa predstavljajo le oddaljeno obdobje, čas njihovih staršev, starih staršev. Da bi jim na šoli vsaj nekoliko približali leta, ko smo se državljani Slovenije odločili oditi na plebiscit in glasovati za samostojno Slovenijo, smo v dneh pred državnim praznikom – dnevom samostojnosti in enotnosti – plebiscit na šoli kar ponovili. In tudi rezultat na šoli je bil, tako kot nekoč, ZA samostojno in neodvisno Slovenijo. Avsenikova ponarodela pesem Slovenija, od kod lepote tvoje, ki je zazvenela na prireditvi na zadnji dan pouka v letu, je še dodatno obudila domoljubna čustva do naše lepe države. Res, lepo je v naši domovini biti mlad.

Sonja Marin

7

KORAKI NA POTI ZNANJA

Tradicionalni slovenski zajtrk in dan slovenske hrane

V

soboto, 17. 11. 2018, je na Osnovni šoli Šmartno, v okviru dneva slovenske hrane, potekal naravoslovni dan in dan odprtih vrat na temo »Od lokalno pridelane hrane do zdravega obroka«. Dan smo pričeli z zajtrkom. Naše brbončice smo razvajali z na tradicionalni način spečenim kruhom, tradicionalno pripravljenim maslom, medom, domačim mlekom in slovenskimi jabolki.

Februar 2019

ška folklorna skupina Osnovne šole Šmartno, Kulturno umetniško društvo Javorje pod vodstvom gospe Bernarde Smrekar.

Mladinski center Litija je dogajanje obogatil s tradicionalnimi svetovnimi jedmi, predstavniki Zdravstvenega doma Litija pa so obiskovalcem izmerili krvni sladkor, holesterol in krvni tlak.

Učence s projektom Tradicionalni slovenski zajtrk seznanjamo o pomenu zajtrka, prednostih lokalno pridelanih živil, pomenu čebelarstva in ravnanja z odpadki.

Dan je bil več kot uspešen in verjamemo, da je vsak obiskovalec odšel domov s polnim želodcem in nasmehom na obrazu.

Senta Glavač

Srednješolska tržnica na OŠ Šmartno

V Po zajtrku so se začele različne kuharske delavnice priprave tradicionalnih slovenskih jedi. S pomočjo Razvojnega centra Srca Slovenije pa smo organizirali ekološki sejem z bogato ponudbo ekoloških izdelkov lokalnih kmetovalcev in pridelovalcev hrane ter rokodelcev. Učiteljica Danica Sedevčič je priskrbela stare gospodinjske pripomočke, ki so bili razstavljeni v avli šole.

Program so popestrili harmonikaši in otro-

začetku januarja je na naši šoli ponovno potekala srednješolska tržnica. Že tradicionalna oblika predstavitev srednjih šol in srednješolskih programov je namenjena predvsem učencem zadnjega triletja, saj se lahko neposredno seznanijo z možnostmi nadaljnjega izobraževanja. Z leti pa je tržnica postala mnogo več, saj se na njej srečujejo bivši učenci šole, profesorji različnih šol izmenjujejo svoje izkušnje, starši pokramljajo s profesorji iz šol, ki so jih obiskovali, šolske svetovalke pa dobimo marsikatero informacijo, ki nam je v pomoč pri kariernem svetovanju. Predvsem pa rade slišimo, kako prijetno je na naši šoli, kako odlični dijaki so naši bivši učenci, še posebej

Po sledeh naših dedkov in babic Avtorici članka: Maja Toplak Primc in Katarina Omahen V okviru Dni evropske kulturne dediščine smo v skupini Polžki, Vrtec ciciban, izvedli dejavnosti na temo medgeneracijskega povezovanja, kar je tudi tema letošnjega Tedna evropske kulturne dediščine (Kjer preteklost sreča prihodnost).

K

onec meseca septembra smo starše otrok zaprosili za sodelovanje pri raziskovanju otroštev dedkov in babic.

Otroci so s pomočjo staršev povprašali stare starše o igri in igračah ter življenju nekoč na splošno. Starši so pomagali ustvariti zapis povedanega. Zapise smo zbrali in oblikovali v knjižico. Knjižica je ugledala luč sveta na srečanju dedkov in babic, na katerem so otroci zaplesali ljudske plese in recitirali ljudske hudomušne besedne igre. Po nastopu so se otroci s starimi starši preizkusili v luščenju koruze in oblikovanju izdelkov iz ličkanja. Otroci so s spraševanjem in

8

poslušanjem, usvajanjem ljudskega izročila in igro zagotovo začutili nekoliko drugačen utrip od vsakdanjega.

V času raziskovanja so se srečale najmanj tri, v nekaterih primerih štiri generacije, ki so tvorile medgeneracijsko sodelovanje.

Slednje v življenje najmlajših prinaša veliko strpnosti, kar pa je osnova kakovostnega bivanja v družbi.

Ob tej priložnosti se zahvaljujeva vsem sodelujočim. V prvi vrsti staršem otrok, starim staršem, staršem starih staršev in zunanjim sodelavcem, ki so otrokom omogočili neprecenljivo izkušnjo seznanjanja s preteklostjo. Želiva si, da bo nastala knjižica dragocen spomin na skupne trenutke otrok s starimi starši in na zgodnje otroške dni.

Srednješolska tržnica

pa smo zadovoljne, ko dijaki povedo, da je bila njihova izbira srednje šole prava.

Kar nekaj sogovorcev je kot zelo pomembno izkušnjo pri odločanju o izbiri srednje šole izpostavilo ravno obisk srednješolske tržnice. Če torej letos niste utegnili, se vidimo ob letu osorej.

Izvedba srednješolske tržnice je zaradi velikega števila udeležencev velik zalogaj, zato so na pomoč pri izvedbi priskočili prostovoljke in prostovoljci 8. in 9. razreda. Brez njihove pomoči ter pomoči čistilk in hišnika tržnica ne bi bila tako uspešna, zato se jim najlepše zahvaljujemo. Šolski svetovalni delavki, Mojca Jurca in Mateja Štritof

Februar 2019

OBVESTILO

9

IZ NAŠIH DRUŠTEV IN USTANOV

Knjižnica Litija

‘stari’ bralci ostajamo zagovorniki knjige, če že govorimo tja v en dan, vsaj ne beremo tja v en dan …

Andreja Štuhec

Smo knjižnice za ‘stare’ bralce?

K

njižnica je ustanova, ki daje vtis odmaknjenosti od vsakodnevnega aktualnega vrveža. Skoraj polovici ljudem je malo mar zanjo, saj komaj vedo, da obstaja, nekateri jo zaznavajo v kratkih etapah svojega življenja, predvsem izobraževalnih, pa naj bodo te daljše ali krajše. Za četrtino ljudi (zlato slovensko povprečje aktivnih članov knjižnic) pa je knjižnica kraj, enakovreden šoli, trgovini, morda celo duhovnemu središču.

Tudi litijska knjižnica ima včlanjenih ¼ občanov. Zanje predstavlja izhodišče navdiha, znanja, kulture, miru, izzivov, srečevanj. In tudi pogledov nazaj. Ne le da izposojamo knjige, skupaj s starši in vzgojitelji vzgajamo, pripovedujemo o preteklosti (domoznanska predavanja), učimo in navdihujemo za prihodnost (Zanimiva znanost), budimo domišljijo, širimo obzorja. Za marsikoga je knjižnica otok miru, čisti studenec, s katerim se odžeja duša, kraj, kjer se najdejo odgovori na vprašanja ali pa enostavno le odstirajo neštete dimenzije bralnih doživetij.

Z obžalovanjem opažamo, da nam ne uspeva privabiti mladih. Le peščica družin zmore vzgojiti bralce, ki tudi v najstniških letih posegajo po knjigah.

Lahko bi vam postregli s številkami – te so vsako leto manj obetavne – a pripovedujejo in dokazujejo le eno: branje ni več vrednota, čas, preživet ob branju, ni zanimiv, barvit, gibljiv, glasen.

Sprememb ne opažamo zgolj knjižničarji, verjetno bi jih še lažje potrdili učitelji, ki posledice nebranja lahko tudi merljivo (vsebinsko) vrednotijo. Tehnologiji in napredku ne moremo in ne smemo obračati hrbta, a žal odsotnost poglobljenega branja pomeni lebdenje v plitvinah. Plitvo je izražanje, izginja bogastvo odtenkov jezika, primerjave, simbolika, s tem pa nekateri temelji naše civilizacije, ki so jo snovale knjige, torej zgodbe, legende.

Knjižničarji in učitelji ne zmoremo sami narediti premikov: pa naj snubimo, vabimo ali zapovedujemo, pravo zasnovo dobi otrok v družini. Z zgledom, privajanjem in utrjevanjem. Kdaj ste nehali brati s svojim otrokom? Kdaj ste mu v zabavo, kratkočasenje prepustili telefon, tablico? Kdaj je branje postalo kazen? Od kdaj otrok branje enači z učenjem?

Knjiga brez pomoči družine, brez dobrih zgledov izgublja bitko. A

Društvo Šola zdravja prebuja telo in duha!

Avtorica članka: Mimi Šegina, društvo Šola zdravja Redna vadba je nekaj, kar potrebujemo vsi – mladi in stari. Metoda 1000 gibov Nikolaya Grishina, ki jo zdaj izvaja že tri tisoč članov društva Šola zdravja, skrbi za vsakdanje razgibavanje sklepov in mišic celega telesa.

P

o ogrevanju se začnejo vaje za roke in ramenski obroč – najprej razgibamo dlani in zapestja, potem so na vrsti vaje za roke in ramena. Vaje za vrat se izvajajo počasi, saj ima veliko ljudi zaradi slabe drže težave z vratnimi vretenci. Temu sledijo vaje za trup in noge, za zaključek pa se razmigajo še stopala. Vsak dela po svojih zmo10

Februar 2019

Knjižni čar

V

decembru 2018 smo knjižničarji ponovno natisnili novo številko internega glasila, ki smo ga poimenovali Knjižni čar. V že 4. številki smo predstavili najodmevnejše dogodke v knjižnici v letu 2018. Če bi ga radi prebrali, izvodi so na voljo v obeh knjižnicah.

Približevanja s Štefko Kučan

V

9. sezoni Približevanj smo gostili že Neco Falk, Saša Hribarja, Dušico Kunaver, Adija Smolarja. Približevanja so skupni projekt Knjižnice Litija in Kulturnega centra Litija. V vseh teh letih so obiskovalci spoznali izjemne Slovenke in Slovence, od igralcev, pevcev, pravnikov, pisateljev, režiserjev, zdravnikov, duhovnikov do prostovoljcev … Tokrat bo v goste prišla Štefka Kučan, soproga prvega predsednika Slovenije, ki se je ljudem vtisnila v spomin s svojo prisrčnostjo, toplino in umirjenim pogledom na še tako velike težave. Štefka Kučan bo v Kulturni center Litija prišla v ponedeljek, 18.

2. 2019, ob 19. uri.

Literarni večer s Tino Vrščaj

T

ina Vrščaj je pisateljica, prevajalka in kritičarka. Piše tako za odrasle kot za otroke (pravljica Plah, plašen, najplašnejši Tapatapata. O zajcu, ki se je postavil zase – MK Čebelica, 2017) in objavlja pri osrednjih slovenskih založbah. Je članica Društva slovenskih pisateljev, v katerem zadnja leta deluje kot predsednica komisije za sprejem novih članov. Je tudi članica žirije za Delovo nagrado kresnik in članica Društva slovenskih literarnih kritikov. Z družino si je ustvarila dom na Velikem Vrhu pri Litiji.

Predstavila bo svoja literarna dela, predvsem slednje, Plašč, ki je izšlo v letu 2018. Pogovor z njo bo vodila Katja Ložar, prireditev bo v torek, 19. 2. 2019, ob 19. uri v Knjižnici Litija.

žnostih, ki se ob redni vadbi izboljšujejo iz dneva v dan. Tisti, ki živijo blizu obale, se sprostijo s hojo v morju. Ko se obvezne vaje končajo, pride na vrsto hvalnica lastnemu telesu, ki nam tako dobro služi, in tudi hvalnica novemu dnevu, v katerega vstopamo vedno dobre volje. Saj veste, dobra volja je najboljša! Ob vsakodnevnem jutranjem izhodu pa imamo priložnost, da sledimo menjavi letnih časov in spremembam v naravi.

Metoda 1000 gibov se izvaja vse delovne dni v tednu ne glede na vreme, a vedno zjutraj in ob dogovorjeni uri. Po vadbi pride na vrsto vsakodnevno druženje ob kavici ali kar tako, da se izmenjajo novi recepti ali šale. Društvo organizira tudi počitnice in potovanja, člani se vključujejo v različne akcije v lokalnem okolju, v pevske zbore in podobno.

V društvu Šola zdravja je trenutno aktivnih 3800 članov, med njimi je več žensk, a se število moških vztrajno veča. Nekoč so se v društvo vključevali večinoma upokojenci, danes pa se na račun delovno še aktivnih članov povprečna starost članstva niža. Neposreden stik z naravo, dostopna letna čla-

Aleksandra Mavretič

narina, ki znaša le 20 €, vsakodnevna vadba v neposredni bližini doma, prijazna družba in stalno izobraževanje prostovoljcev – vaditeljev so razlogi, ki prepričajo o dobrem namenu in smotru društva.

Društvo Šola zdravja vas vabi v svoje vrste, in če greste kdaj mimo druščine v oranžnih opravah, ki kje na zelenici telovadi, se ji pridružite in poskusite potelovaditi še vi.

Včasih je ta prvi korak dovolj, da se odprete nečemu novemu, kar še niste poznali.

Izlet na Krko

Februar 2019

Cvetoča jablana v Jablanici Avtorice članka: Helena Lovše, Maja Deniša, Mateja Omahen Pirc (skupina Cvetoča jablana) Sodobni tempo in način življenja nas ženeta v nenehno bitko s časom. Po dolgem dnevu zvečer nimamo ne časa ne energije za druženje in sprostitev, za čaj in klepet s prijatelji, kaj šele da bi se odpeljali na delavnico zdravega življenja v oddaljen kraj.

A

življenje nas slej ko prej opomni, da se moramo posvetiti tudi sebi. Kako lahko vplivamo na svoje telo, svoj um, svoja čustva? Kako lahko poskrbimo za svoje zdravje celostno, kako najti ravnovesje v življenju?

Slavni glasbenik Greg Anderson je, potem ko se je spopadel s hudo boleznijo, dejal: »Telesna, umska in duhovna raven delujejo v medsebojni povezavi. Spodbujajte telo, kolikor hočete. Toda dokler ne boste prenovili

IZ NAŠIH DRUŠTEV IN USTANOV

tudi stanje uma in duha, ne boste spoznali zdravega življenja in vitalnosti.« Skupina deklet iz Jablaniške doline smo se odločile, da se ne bomo samo pritoževale nad pomanjkanjem ponudb v bližini, ampak bomo kar same spremenile naše življenje na vasi. Želele smo se usmeriti v dobrobit človeka in bolj celosten pristop k samemu sebi. In ker v našem okolju takšnih dejavnosti ni na voljo prav veliko, smo se odločile, da tak prostor ustvarimo same. Saj poznate rek: »Kdor hoče, najde pot, kdor noče, najde izgovor.« Naša skupina se imenuje Cvetoča jablana.

S pomočjo Gasilskega društva Jablanica, katerega članice smo tudi same, v našem kraju organiziramo raznovrstne dejavnosti. V okviru projekta Objemi zdravje se na tej lokaciji odvijajo koristne delavnice, predavanja, zvočne kopeli, dihalne vaje in meditacije.

Srečujemo se ob četrtkih zvečer v dvorani gasilskega doma, kjer poleg obveznega klepeta naredimo nekaj zase – za svoje telo, um in dušo.

Vesele smo, da imamo v Jablanici tako lep in nov prostor v gasilskem domu, ki smo

Telovadna skupina Pungrt je praznovala 7. obletnico Avtorica članka: Ančka Ulčar Telovadna skupina PUNGRT Šmartno, ki deluje pod imenom DRUŠTVO ŠOLA ZDRAVJA, Domžale, je v letu 2018 praznovala že 7. obletnico. Za praznik nam je naša članica Darinka Strmec spekla torto, s katero smo se ob kavici posladkale. Organizirale smo še izlet na KRKO, misleč, da bomo priča snemanju kakšnega dogodka za nadaljevanko REKA LJUBEZNI, vendar ta dan niso snemali.

ga zgradili tudi s prispevki občanov, in prav je, da bi bilo v njem čim več raznolike ponudbe za domačine.

slabo vreme, pa na balinišču pri župnišču v Šmartnem. Program obsega razgibavanje celega telesa od glave do pet, ob tem pa se še naužijemo svežega zraka. Za rojstne dneve gremo na kavico in poklepetamo – poskrbimo za sprostitev, kar je tudi cilj našega delovanja.

Vsako leto se odzovemo vabilu Doma TISJE Črni Potok, kjer dvakrat letno izvedemo telovadbo na prostem z njihovimi stanovalci, enkrat letno pomagamo pri prevozu invalidov z vozički do gostilne Krznar in ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni okrog doma – 400 m.

Vabimo, da se nam pridružite, nove člane in članice sprejemamo v vseh letnih časih!

T

elovadimo na prostem vsak dan razen nedelje od 7.30 do 8.00, na otroškem igrišču Osnovne šole Šmartno, po programu dr. Grishina, ki je tudi ustanovitelj tega projekta. Če je

11

IZ NAŠIH DRUŠTEV IN USTANOV

Novice iz Planinskega društva Litija Avtor članka: Aleš Pregel V soboto, 10. 11. 2018, je v Semiču potekalo 30. regijsko tekmovanje Mladina in gore.

PD Litija se je na tekmovanje podalo s tremi ekipami, dvema iz OŠ Gradec in eno iz OŠ Litija. Vse tri ekipe so se uvrstile na državno tekmovanje, ki bo 26. 1. 2019 v Podnanosu.

N

ajvišje se je uvrstila ekipa Litijski orli (Jurij Cvikel, Ažbe Turkovič, Nuša Babnik Mravlja, Klara Mahkovic Lamovšek) iz OŠ Litija pod vodstvom mentorice Ljudmile Intihar, in sicer je osvojila odlično drugo mesto med 61 ekipami. Po uspehu nista veliko zaostajali tudi ekipi OŠ Gradec pod mentorstvom Maje Bregar, in sicer je ekipa Svinjske nogice (Pia Pregel, Sara Emilija Jere, Nuša Šef in Eva Škrabanja) osvoji-

Dom Tisje Duhovnost v Domu Tisje

S

krb za človekovo duhovnost je prav tako pomembna kot skrb za telesno in duševno dobro počutje. V okviru paliativne oskrbe se trudimo zaobjeti človeka celostno. V Domu Tisje želimo za stanovalce doseči najboljšo kvaliteto življenja tudi z zmanjševanjem trpljenja, ki je pogosto tudi duhovno. V primeru izražene želje po duhovni oskrbi poskrbimo tudi za duhovno podporo in pokličemo župnika. Pomiriti se s seboj, bližnjimi in svetom ter sprejeti, kar nam življenje prinaša, ni lahko. Včasih so svojci tisti, ki najbolj trpijo, ker ne znajo pomagati. Imajo občutek, da za svojega bližnjega niso storili dovolj, včasih se v zadnjih dneh človekovega življenja odvijajo težke stvari, ko veliko vsega, o čemer bi se morali pogovoriti, si odpustiti, ostane neizrečenega, spet drugi odidejo pomirjeni, spravljeni s seboj in svetom. Že dobro desetletje vsako leto v Domu Tisje organiziramo spominsko sveto mašo za vse pokojne stanovalce doma, na katero povabimo svojce stanovalcev, ki so umrli v preteklem letu. Preberemo imena pokojnih in se jih v duhu spominjamo. Vsak človek pusti v nas določeno sled. V matičnem domu je sveto mašo daroval šmarski župnik, gospod Janez Kvaternik, v enoti Litija litijski župnik, gospod Jože Tomšič. V obeh domovih imamo tudi spominska obeležja (Večnost in Sonce), na katera se zabeležijo imena pokojnih stanovalcev doma.

Zaposleni v domu potrebujemo znanje, re12

Februar 2019

la osmo mesto, ekipa Mutantske krave na kubik (Pina Golouh, Maša Kristina Jere, Maj Jovanovič, Jan Ponebšek) pa deseto mesto.

Priprave na tekmovanje so se izvajale tudi v društveni pisarni, kjer so mladim znanje delili vodniki Alma Jere, Aleš Pregel in Roman Ponebšek. 16. 11. 2018 je 16 pohodnikov sekcije Sokol osvojilo zasavski Triglav – Kum (1219 m). Na vrh so se podali iz Hrastnika.

Preko Čebulove doline so sestopili v Trbovlje. 1. 12. 2018 je 15 pohodnikov sekcije Sokol sodelovalo na »vojaškem« pohodu po poteh soške fronte na Sabotin. Ogledali so si zunanje ostanke 1. svetovne vojne in muzej.

Po vrnitvi so pohodnike počastili s pršutom in enolončnico iz vojaškega kotla.

9. 12. 2018 je potekal 38. pohod na Tisje.

Na startu v Litiji se je evidentiralo 163 pohodnikov, vseh pohodnikov pa je bilo več kot 300. Na Tisju so pohodnike s kulturnim programom razveselili učenci POŠ Kostrevnica, navzoče pa so pozdravili predsednica PD Litija Alma Jere, župan Šmartnega pri Litiji Rajko Meserko, župan Litije Franci Rokavec in predsednik zasavskega MDO Jože Prah. Na cilju sta bili podeljeni dve bronasti plaketi za 10. pohod, osem srebrnih plaket za 20. pohod in dve zlati

plaketi za 30. pohod. Pohoda na Miklavž se je 22. 12. 2018 udeležilo 27 pohodnikov sekcije Sokol. Pregledali so delovanje skupine v iztekajočem se letu in sprejeli plan za leto 2019. S svojo prisotnostjo jih je počastila tudi predsednica PD Litija Alma Jere. 26. 12. 2018 je Savska sekcija Kojoti izvedla inventuro iztekajočega se leta in to v planinskem domu na zasavski Sveti gori. Zbrali so se na Savi pri Zagorc, kjer so jim pripravili topel sprejem in jih pogostili. Nato so se povzpeli do Tirne, kjer jih je pogostil bivši oskrbnik koče na Sveti gori, g. Jože. Pot so nadaljevali preko Kalc in Rovišč do planinskega doma, štirje najbolj zagnani pa so se prej povzpeli še na Roviški vrh. 5. 1. 2019 je sekcija Sokol opravila prvi pohod v tem letu. Cilj je bila zasavska Sveta gora. Pohoda se je udeležilo 19 pohodnikov.

Načrtovani izleti in akcije v februarju 2019: • 16. 2. 2019 – Mamolj (sekcija Sokol), • 23. 2. 2019 – pohod Franca Štrusa (sekcija Sokol), • 23. 2. 2019 – Goška ravan (sekcija Sava).

Program je okviren, več informacij o izletih pa dobite na društvu in na spletu http:// www.pdrustvo-litija.si/.

dno intervizijo, delo na sebi in vero v dobro.

Z dobrimi odnosi, ki jih vzpostavimo tako s stanovalci kot njihovimi svojci, smo si v pomoč tudi pri premagovanju raznih zapletenih čustvenih stanj, do katerih nas življenje slej ko prej pripelje, sploh pa v kriznih situacijah. Pomembno je spominjati se! Pravijo, da živimo toliko časa, dokler nas ljudje ohranijo v svojem spominu. Tudi spominska sveta maša je priložnost, da si sežemo v roke, si izkažemo naklonjenost, hvaležnost, da smo se spoznali, se nečesa drug od drugega naučili, predvsem pa, da smo bili sopotniki v določenem delu našega življenja.

Marijina nežna roka, estetski čut in jasen ris so ustvarili likovne umetnine. Spretno je povezala Dom Tisje s svojo družino. Skupaj so ustvarjali akvarele in jih veliko podarili domu. Izobešeni so po stenah Doma Tisje in nam pomagajo ustvarjati toplino in domačnost.

Leonida Razpotnik

Moje delo v Domu Tisje

K

ot likovnica se je gospa Marija Smolej leta 1965 zaposlila v Psihiatrični kliniki Ljubljana, v kateri je s svojimi delovnimi navadami in likovnim znanjem pripomogla k izboljšanju počutja uporabnikov.

Pretanjena skrb za ljudi in opravljanje poslanstva jo je, pogosto tudi peš, že leta 1968 pripeljala v Dom Tisje, kjer jo je sestra Agneta pričakala s kozarcem domačega soka in ji podala napotke za delo z oskrbovanci.

Izostreni čut za sočloveka je v njej predramil še mnoge talente. Med drugim pisanje pesmi in proznih del, ki jih je objavljala tudi v domskem glasilu Kje so tiste stezice.

Za dolgoletno prostovoljsko delo je Dom Tisje gospo Marijo Smolej prijavil na natečaj Prostovoljec leta 2012 in prejela je priznanje s strani predsednika Boruta Pahorja.

Vsi stanovalci in zaposleni bi se radi lepo zahvalili za njen doprinos in ji sporočili, da njeno kreativno delo predstavlja neprecenljivo vrednost.

MARIJA, HVALA!

Februar 2019

IZ NAŠIH DRUŠTEV IN USTANOV

Slavnostna akademija ob ustanovitvi podružnice SKZ Litija Avtorica članka: Veronika Jesenšek 8. januarja 2019 je minilo 30 let, odkar je bila v veliki sejni sobi Občine Litija ustanovljena podružnica Slovenske kmečke zveze.

T

o je bila prva demokratična zveza na območju takratne skupne občine, ki je imela jasne politične usmeritve.

Ponosni in hkrati hvaležni smo lahko, da sta tako Slovenska kmečka zveza, ki je bila ustanovljena v Unionski dvorani 12. maja 1988, kot podružnica Slovenske kmečke zveze, ustanovljena v Litiji 8. januarja 1989, predstavljali slovensko pomlad in veliko prispevali k uspešno izvedenemu plebiscitu. Veliko poguma, odločnosti, predvsem pa ljubezni do domovine je bilo v vseh, ki

so sodelovali in orali ledino pri demokratičnih procesih.

Vse te dogodke smo podoživljali 10. januarja 2019, ko smo pripravili slavnostno akademijo, na katero smo povabili vse člane upravnega odbora litijske podružnice SKZ. Prisotne na slavnostni akademiji so nagovorili: predsednik SLS Marjan Podobnik, župan Občine Šmartno pri Litiji Rajko Meserko, župan Občine Litija Franci Rokavec in obe predsednici občinskih odborov SLS Šmartno pri Litiji in Litija, Veronika Jesen-

šek in Lijana Lovše. V kulturnem programu so slavnostni večer polepšali MPZ Polšnik, pevka Nika Zajc in baritonist Darko Vidic, na harmoniki jih je spremljal Leon Ciglar, ki je tudi povezoval celotno prireditev.

Ob tej priložnosti so vsem članom takratnega upravnega odbora podelili zahvale za odgovorno in konstruktivno sodelovanje pri ustanovitvi in pričetku delovanja litijske podružnice SKZ. Kot prvi predsednik podružnice je za vodenje podružnice do leta 2013 posebno priznanje prejel Franci Rokavec.

Priznanja so prejeli tudi kasnejši predsedniki in predsednice, ki so vodili oba občinska odbora: Gvido Kres, Lijana Lovše, Franc Jaklič in Veronika Jesenšek. Vsem pokojnim članom smo se v zahvalo poklonili z minuto molka.

Na koncu slavnostne akademije so udeleženci odkrili spominsko ploščo ob vhodu v občinsko stavbo. Obeležje spominja na ustanovitev prve demokratične zveze – začetnice pomladi na območju takratne skupne Občine Litija.

Občinska odbora SLS Šmartno in Litija sta obiskala Strasbourg Avtorica članka: Veronika Jesenšek, predsednica OO SLS Na povabilo Franca Bogoviča, poslanca Evropskega parlamenta (SLS/EPP), smo se člani in simpatizerji Slovenske ljudske stranke 12. septembra 2018 odpeljali na tridnevni izlet v Strasbourg in okolico.

P

rvi dan je bil najprej ogled EU parlamenta, v katerem nas je sprejel naš evropski poslanec Franc Bogovič, ki nam je razložil potek njegovega dela v Strasbourgu in Bruslju, prisotni smo bili tudi na plenarni seji, ko smo v živo spremljali sejo in glasovanje. Sledil je voden ogled mesta Strasbourg z znamenito Notredamsko katedralo.

Naslednji dan smo se odpeljali po Alzaciji do vinske kleti La Cave du Roi Dagobert, v kateri smo degustirali bela francoska vina. Nato smo si v mestu Mulhause ogledali muzej z več

kot 250 klasičnimi starodobnimi avtomobili, ustavili smo se še v idilični vasici Rekvier, ki se nahaja sredi vinogradov.

Zadnji dan našega izleta smo se ob povratku domov odpeljali proti nemškemu mestu Stuttgart, kjer smo si spotoma ogledali še zanimivo rezidenčno palačo Ludvigsburg.

Polni lepih vtisov in prijetnega druženja obeh občinskih odborov SLS smo se vračali proti Sloveniji. Videli smo veliko zanimivosti in poizkusili tudi njihovo kulinariko in z veseljem smo ugotovili, da je drugod lepo, a doma je najlepše!

Dogajanje v Društvu upokojencev Šmartno pri Litiji Avtor članka: Boris Žužek V zadnjih dveh mesecih minulega leta smo izvedli štiri rekreacijske pohode v bližnjo okolico (Slatna, Zagorica, vrh Sitarjevca in Brezje).

K

onec novembra smo imeli v gostilni Pri Mačku vsakoletno tradicionalno srečanje naših jubilantov. Povabili smo 30 članov, a se je vabilu odzvala le dobra polovica. 4. decembra smo v isto gostilno povabili vse prostovoljke in prostovoljce, ki sodelujejo v projektu Starejši za starejše. Prišlo jih je 21. Srečanju je prisostvovala

tudi zasavska koordinatorka Marjana Bajda.

Po oceni in pregledu lanskega dela, ki je bilo zelo uspešno, so prisotni prostovoljci prevzeli tudi vrečke z darili, ki so jih pred božično-novoletnimi prazniki raznesli po domovih. Zadnja točka dnevnega reda je bila praznično kosilo in izmenjava čestitk.

V torek, 11. decembra, smo se zbrali v go-

stilni Pri Krznarju, kjer smo organizirali božično-novoletno srečanje. Prišlo nas je 50, nekaj prijavljencev pa se je opravičilo zaradi bolezni. Po kosilu smo tudi zaplesali in zapeli ob zvokih harmonike godca Pavleta.

Po izreku voščil pred bližajočimi se prazniki in novoletnih čestitkah smo se po dobrih treh urah druženja razšli.

V januarju smo bili na dveh rekreacijskih pohodih v bližnji okolici, sredi meseca pa smo se prvič v novem letu sestali s prostovoljci, kjer je bila prisotna tudi zasavska koordinatorka Marjana Bajda. Na dnevnem redu sta bili obravnava kartice ZDUS Diners Club prostovoljec in informacija o uvedbi prevozov starejših od 1. februarja 2019 v organizaciji zavoda Sopotniki, prisotni prostovoljci pa so poročali tudi o delu na terenu.

13

IZ NAŠIH DRUŠTEV IN USTANOV / IZ PRETEKLIH DNI

Poglobite svoje znanje, bodite lažje zaposljivi ali pa bolj učinkoviti na delovnem mestu!

Februar 2019

rogrami so namenjeni tako zaposlenim kot brezposelnim osebam (starejšim od 45 let, prednost pri vključitvi imajo tisti s pridobljeno največ srednješolsko izobrazbo). Namen projekta je izboljšati kompetence oseb za boljšo zaposljivost na trgu dela ter osebni razvoj za aktivnejše delovanje v sodobni družbi.

S pomočjo obsežne ponudbe izobraževalnih programov lahko zdaj vsak poglobi in dopolni svoje znanje ali pa nadgradi svoje poklicne in osebne veščine.

Izobraževalni center Geoss trenutno izvaja 14 programov v osrednjeslovenski regiji.

Udeleženci se izobražujejo na področjih tujih jezikov – angleščine in nemščine – računalništva in komunikacije. Trenutno potekajo vpisi v naslednje brezplačne programe: • Angleščina A1, 60 ur (februar 2019) • Angleščina A2, 60 ur (april 2019) • Uporabno računalništvo v vsakdanjem življenju, 40 ur (februar 2019) • Komunikacija s strankami, 40 ur (marec 2019)

• Zdrav življenjski slog, 40 ur (marec 2019) • Excel, 40 ur (maj 2019) • Program priprave na opravljanje izpita iz slovenskega jezika, 30 ur (februar 2019) V primeru 13–15 zainteresiranih oseb lahko pridemo izvajalci programov tudi v vaš kraj, vedno pa se nam lahko pridružite v programih, ki potekajo na našem sedežu, na Cesti komandanta Staneta 2 v Litiji. Predlagate lahko tudi drugačno temo izobraževanj.

Projekt se bo izvajal vse do oktobra 2022.

Za več informacij in prijave nas pokličite na 031 759 355 ali pa nam pišite na info@ic-geoss.si. Število mest je omejeno, zato s prijavami pohitite in si zagotovite svoje mesto v skupini. Učenje pri nas poteka v sproščenem in prijetnem vzdušju.

Vabljeni ste, da stopite z nami korak naprej!

Projekt KORAK sofinancirata Republika Slovenija, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.

40 let uspešnega dela

član in predsednik Zveze paraplegikov Slovenije Dane Kastelic.

Ob praznovanju so se s projekcijo izvirnih fotografij – nemih, vendar zgovornih pričevalk bogate zgodovine – zazrli v preteklost.

Vse od ustanovitve organizacije slovenskih paraplegikov in tetraplegikov skozi čas burnih političnih in gospodarskih dogajanj pa do danes. V nadaljevanju poti so predstavili izvajanje socialnih programov in številne pomembne mejnike, ki so društvo zaznamovali na vseh področjih.

V obeležje visokega jubileja je bila vpeta tudi akcija zbiranja denarja za nakup novega kombija, ki ga društvo nujno potrebuje za varen prevoz članov. Med prireditvijo je njihov slikar Željko Vertelj, ki slika z usti, ustvarjal sliko »Potok v zimi« in jo namenil licitaciji. In tudi voditelj Robert Pečnik – Pečo je nekaj minut namenil udeležencem, da so »odklenili« svoje mobilne telefone in družno poslali SMS sporočilo z besedo KOMBI5 na številko 1919. Akciji pa se lah-

ko pridružite tudi vi in na TRR SI56 6100 0001 8731 144 nakažete svoj prispevek.

Na proslavi so se spomnili tudi članov, ki so s svojim delom v preteklosti uspešno krmarili društvo in ga pomagali pripeljati do prepoznavnosti, ki jo ima danes. Nekdanjim predsednikom so podelili plakete društva, drugim zaslužnim članom pa priznanja.

Priznanje je za sodelovanje in podporo prejel tudi Mercator d. d. Zahvalili so se tudi vsem partnerjem, občinam, invalidskim organizacijam, inštitucijam, sponzorjem in donatorjem ter drugim, ki so z njimi sodelovali in jih podpirali. Še posebej pa krovni organizaciji Zvezi paraplegikov Slovenije.

Brez njihove pomoči ne bi dosegli takih uspehov.

Slovesen dogodek so popestrili in obogatili: mlada harfistka Taja Rijavec s Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana, pesnica društva in večkratna nagrajenka Darinka Slanovec, plesni par kluba Zebra – Martina in Roman – in Nuša Derenda.

Avtorica članka: Sandra Katić, Izobraževalni center Geoss Izobraževalni center Geoss skupaj s partnerji v okviru projekta KORAK – KOMPETENCE ZA RAZVOJ KARIERE ponuja različna brezplačna usposabljanja in izobraževanja, v katera se lahko vključite tudi prebivalci občine Šmartno pri Litiji!

P

Avtor članka: Jože Globokar Društvo paraplegikov ljubljanske pokrajine je 13. decembra 2018 pod častnim pokroviteljstvom predsednika RS Boruta Pahorja ter v družbi članov, sodelavcev in gostov obeležilo 40 let uspešnega dela. Društvo je bilo ustanovljeno 5. decembra 1978, skozi štiri desetletja pa ga je vodilo pet predsednikov.

N

a slovesnem dogodku, prepletenem z glasbo, poezijo, dobrodelno noto in poklonom ljudem, ki so v preteklih desetletjih pomembno prispevali k razvoju društva, je podobo in poslanstva društva predstavila predsednica Mirjam Kanalec, z nagovorom pa se ji je pridružil tudi njihov

Proslava ob 40. obletnici društva, foto: Tomaž Demšar

14

Februar 2019

IZ PRETEKLIH DNI

Novo poglavje v zgodbi zasavskega podjetja Strip’s Avtorica članka: Urša Kozic, Strip’s d. o. o.

Mesec oktober je bil za podjetje Strip’s še posebej slovesen, saj smo skoraj že dokončali selitev v težko pričakovane nove prostore, ki skupaj merijo kar 1.600 kvadratnih metrov.

V

podjetju Strips d. o. o., v katerem razvijamo rešitve na področju elektronike, LED-tehnologije, vgrajenih sistemov, senzorjev, pametnega merjenja, povezljivosti stvari in interneta, se je potreba po večjih prostorih nakazovala že nekaj časa, saj so prostori, v katerih smo delovali že od leta 2004, postajali vse bolj nezadostni za podporo širitvi dejavnosti družbe ter hitro naraščajočemu številu zaposlenih.

Razvoj in raziskave v ospredju poslovanja Ključne dejavnosti podjetja so razvoj in raziskave. Prihodnost rasti poslovanja na Strip’su osredotočamo na razvojnih kompetencah in podpori našim strankam od razvoja do serijske proizvodnje, zato je bilo glavno vodilo pri širitvi prav povečanje kapacitet razvoja in raziskav. V ta namen smo zgradili nov laboratorij za razvoj in izdelavo prototipov, trajnostnih testiranj ter oddelek za razvoj in izdelavo testnih naprav. Z novimi pridobitvami smo močno povečali svoje razvojne kapacitete. »Z novimi poslovnimi prostori smo omogočili našim zaposlenim boljše pogoje za delo in pridobili dodatne kapacitete za nadaljnjo širitev poslovanja. Pri gradnji smo upoštevali najnovejše tehnologije s ciljem minimalne obremenitve okolja,« je proces širitve komentiral direktor podjetja, Tomaž Smrkolj.

po električni energiji pa smo zagotovili s postavitvijo lastnega transformatorja. Ta nam zdaj zagotavlja zadostno kapaciteto električne energije in stabilno delovanje proizvodnih procesov.

Ker se zavedamo pomembnosti učinkovite rabe energije, smo vzpostavili centralni sistem prezračevanja, hlajenja in ogrevanja, katerega glavni vir so zemeljske vrtine, kar zagotavlja naravno črpanje energije.

Za učinkovito porabo energije skrbijo tudi pametne luči, ki so implementirane skozi celotno podjetje, poudarek pa je tudi na t. i. ljudem prijazni svetlobi, ki prispeva k večji učinkovitosti in zbranosti naših zaposlenih ter izboljšuje kakovost bivanja. Luči so zasnovali v naši hčerinski družbi LUMENIA, predstavljajo pa edinstven primer luči takšne vrste na slovenskem trgu.

Razvoj zadovoljnih in motiviranih kadrov Zavedamo se, da so zadovoljni zaposleni zelo pomembni za uspešno delo podjetja in njegovega stalnega povečevanja konkurenčnosti. Novi prostori našim zaposlenim zato nudijo sodobna in dobro opremljena delovna mesta za učinkovito opravljanje dela, prostor pa ostaja tudi za nadaljnjo širitev ekipe. Strip’s skupina sicer trenutno šteje že preko 110 zaposlenih, s čimer smo pomemben zaposlovalec v zasavski regiji.

Pri iskanju kadrov smo odprti za nove ideje, v skladu z napredno miselnostjo podjetja pa pri zaposlovanju sledimo znanemu reku Steva Jobsa: “Nima smisla zaposlovati pametnih ljudi in jim nato govoriti, kaj naj delajo; mi zaposlujemo pametne ljudi, da nam lahko povedo, kaj naj delamo.” Posledično se zaradi takšnega mišljenja izobrazbena struktura zaposlenih v podjetju viša, plemeniti in je hkrati zelo raznolika.

Ker se zavedamo, kako pomembno je tudi vzgajanje lastnega kadra, v času študija sodelujemo s številnimi študenti, ki pri nas

spoznavajo razvojne in proizvodne procese, se izpopolnjujejo in ob koncu študija praviloma tudi zaposlijo pri nas. Imamo uvedeno tudi štipendijsko shemo s poudarkom na tehničnih kadrih, pri čemer imajo študenti iz Zasavja prednost. V okviru slovenskih in evropskih razvojnih projektov se povezujemo in sodelujemo z različnimi inštituti in podjetji, na več ravneh pa sodelujemo tudi z ljubljansko in mariborsko univerzo.

Družbeno odgovorno ravnanje in vpetost v lokalno okolje Kot družbeno odgovorno podjetje, ki se zaveda pomembnosti vključenosti v širše družbeno in naravno okolje, želimo prispevati k višji kakovosti življenja in razvoju tako v lokalnih okoljih kot na nacionalni ravni.

V ta namen preko donacij ali sponzorstva podpiramo lokalna društva in organizacije.

Prav tako smo predani tudi odgovornemu ravnanju z okoljem, kar potrjujeta naša ureditev ravnanja z okoljem in upravljanja kakovosti ter pridobljeni standard ISO 50001.

Slednji predstavlja celovit sistem energetskega managementa, s katerim podjetje prehaja na učinkoviteje obvladovanje rabe energije in emisij toplogrednih plinov.

Pripravljeni na nove izzive V Strip’su trdno verjamemo, da je vse, kar smo dosegli do sedaj, mogoče le z močno podporo in dobrim sodelovanjem tako z zaposlenimi, dobavitelji kot tudi z našimi naročniki. Bolj kot kadar koli prej smo podjetniški duh, inovativnost in kreativnost postavili v jedro našega delovanja. Projekt razširitve prostorov je samo še dodatni doprinos k uspešni zgodbi, na temeljih katere gradimo že več kot dvajset let. Prepričani smo, da smo zdaj dobro dimenzionirani za podporo nadaljnji rasti, v prihodnost pa zremo samozavestno in polni optimizma.

Izboljšave za bolj učinkovito in trajnostno delovanje Z razširitvijo podjetja in posodobitvijo tako prostorov kot tudi opreme pa smo uvedli še vrsto drugih izboljšav. Investirali smo tudi v novo tehnološko opremo in tehnologije, s pomočjo katerih smo pridobili nove kupce iz tujine. Izboljšali smo nadzor nad stanjem skladiščnih površin (temperatura in vlažnost prostorov), vse večje potrebe 15

IZ PRETEKLIH DNI / VABILO

Februar 2019

Decembrski nastopi Glasbene šole Bučar V mesecu decembru vsako leto z Glasbeno šolo Bučar priredimo že tradicionalne decembrske nastope. Na šolskih decembrskih nastopih se predstavijo vsi naši učenci. Letos so decembrski nastopi učencev iz Šmartnega pri Litiji in širše okolice, Grosuplja in Dolgega Brda potekali 9. 12. 2018 ob 17.00 v kulturnem domu v Šmartnem pri Litiji. Veseli in hvaležni smo, da nam je Javni zavod Bogenšperk omogočil, da lahko nastope izpeljemo v lepi dvorani. Nastopili so učenci in učenke, ki obiskujejo programe: diatonične harmonike, kitare in klaviatur. Tako mentorji kot seveda učenci so v nastopih zelo uživali, k temu pa je seveda pripomogla tudi polna dvorana, ki je ves čas z aplavzi spremljala nastope mladih talentiranih glasbenikov.

Glasbena šola Bučar

G

lasbena šola Bučar je mlada zasebna glasbena šola, ki deluje od leta 2011. V Glasbeni šoli Bučar se že od samega začetka trudimo učencem ponuditi nekaj več in biti ves čas aktivni ter za učence pripravljati glasbene dejavnosti, ki jih še dodatno izpopolnjujejo. Delujemo na območju Ljubljane in okolice, Šmartnega pri Litiji in na območju dolenjske ter primorske regije.

Poleg individualnih ur za vse naše učence letno pripravimo decembrske nastope za starše ter konec šolskega leta javni koncert glasbene šole.

Izvajamo klasični in dinamični program. Pri dinamičnem programu imamo za vsak instrument izdelan program, učencem pa prisluhnemo tudi pri njihovih željah glede izbire skladb. Pri klasičnem programu pa ob zaključku glasbenega leta naši učenci opravljajo izpit na javni glasbeni šoli in po opravljenem izpitu prejmejo uradno spričevalo za posamezni razred.

Pouk izvajamo tudi v skupinah in tako sestavljamo različne zasedbe, ki jih pripravljamo na nastope, tekmovanja in festivale. V okviru naše glasbene šole deluje Orkester harmonikarjev Bučar, s katerim veliko nastopamo po celotni Sloveniji in tudi čez mejo.

Z orkestrom smo v letu 2016 premierno predstavili muzikal Če dolgo boš izbirala. Trudimo se stremeti k nečemu novemu. Izpeljali smo že kar nekaj projektov in organizirali poletni glasbeni tabor. Naši učenci snemajo v studiu, posneli pa smo tudi videospot.

Z veseljem in predanostjo opravljamo naše delo. Z mladim, izkušenim kolektivom stremimo k temu, da se učenci počutijo pri nas sprejeti in zadovoljni ter polni novih znanj odhajajo iz učnih ur ter se na njih z veseljem vračajo.

Simon Bučar

Ivan Sivec – Sanje, daljše od življenja (predstavitev knjige) Avtor članka: Kulturno društvo Javorje V soboto, 3. novembra 2018, je Javorje pri Bogenšperku obiskal pisatelj in popotnik Ivan Sivec. Predstavil je svojo (149.) knjigo z naslovom Sanje, daljše od življenja.

G

lavni del knjige zajema zgodba o Slovencu, našem domačinu, Antonu Prestopcu (Anton Stander, Standard … 1867–1952), ki je konec leta 1887 odšel v Ameriko. Nekaj časa je živel pri svojem stricu in mu pomagal na kmetiji. Ob konecu 19. stoletja je svet obsedla zlata mrzlica.

Ljudje so množično odhajali na Aljasko za zlatom. Leta 1896 se je na pot odpravil tudi sam. Našel je bogato nahajališče zlata in postal lastnik velikega premoženja. Kasneje se je zaljubil v plesalko in operno pevko Violet Raymond. Zaradi njegovega nemirnega življenja ga je kmalu zapustila in mu

vzela preostanek premoženja. Do konca življenja je beračil in reven ter obubožan umrl leta 1952.

Pisatelj v knjigi opisuje težko pot zlatokopov, ki jo je obiskal letos poleti s svojo družino (članek o potovanju je izšel tudi v časopisu Zarja, 6. novembra 2018). V zadnjem delu knjige pa so omenjeni še trije slovenski zlatokopi: Anton Kacin, Janez Planinšek in Fred Bahovec. Bogatijo jo številne barvne fotografije, katerih avtor je pisatelj sam.

V kulturnem programu so sodelovali Aleš Šuštaršič in pevci iz Šmartnega pri Litiji.

Zgodbo o življenju Antona Prestopca (Milijo-

narjeva zgodba) je Knjižnica Litija objavila na spletnem portalu Kamra (www.kamra.si).

OBMOČNA OBRTNO-PODJETNIŠKA ZBORNICA LITIJA bo V SOBOTO, 23. marca 2019, ob 7.30 v veliki sejni sobi Občine Litija organizirala REDNO USPOSABLJANJE VOZNIKOV ZA LETO 2019.

Izvajalec usposabljanja bo tako kot lani Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije.

Cena usposabljanja znaša 40,00 €.

Za člane (nosilca dejavnosti ali poslovodno osebo firme) stroške krije zbornica, za delavce, zaposlene pri članu zbornice, znaša cena usposabljanja 30,00 €.

Prijave, ki so OBVEZNE, sprejemamo na OOZ Litija osebno ali po telefonu na številki 01 898 02 10 ali po e-mailu rosana.skulj@ozs.si.

16

Februar 2019

IZ PRETEKLIH DNI

Šmarske jaslice Avtor članka: Benjamin Bizant Skupaj smo modrovali pri mizi in imeli veliko dobrih idej za postavitev jaslic v cerkvi sv. Martina. Pri tem nas je v adventnem času nekaj močno »žulilo«. Spraševali smo se, kaj bi to lahko bilo. Po dobri šmarski pici (vedno dobro jemo pri našem delu, seveda) smo ugotovili, da v adventnem času še vedno ni snega.

Z

avzeli smo se in vsaj majhen košček tega pogrešanega snega, ki je iz umetnega materiala, prinesli v našo cerkev med jaslice in ljudi.

V letu 2018 smo mladi veliko zahajali k Martinu G. v Srednjo vas pri Bohinju in smo pri tem košček pokrajine prinesli v Šmartno.

Postavili smo Aljažev stolp na vrhu Triglava in slap Savico. Ujeli smo tudi nekaj ribic, ki so ves ta božični čas bivale pri Jezuščku v »štalci«.

Lepe božične praznike vsem.

Božična harmonija MePZ Zvon in MePZ Lipa v Bazovici pri Trstu Avtorica članka: Katarina Kragelj Predbožični čas nam je namenil še eno, ne zadnje druženje z MePZ Lipa iz Bazovice pri Trstu, ki ga vodi zborovodkinja Tamara Ražem Locatelli. Zadnjo nedeljo pred božičem smo se že zjutraj z avtobusom odpravili na Primorsko in preživeli prelep dan, ki smo ga zaključili z božičnim koncertom v njihovi cerkvi sv. Marije Magdalene.

A

vtobus nas je pripeljal v hladen dan v Bazovico pri Trstu, kjer se nam je pridružil vodič, ki nas je najprej peljal na kmetijo Vidalli, kjer izdelujejo sir. Po ogledu in prigrizku smo se odpeljali naprej v Trst. Pozorno smo poslušali razlago o zgodovini Trsta in bili navdušeni nad stolnico sv. Justa. Sprehodili smo se tudi po centru božično okrašenega Trsta. Zvečer smo kot gostje sodelovali na božičnem koncertu. Priprave na koncert so potekale resno in odgovorno, z vajami po dvakrat na teden. Naša zborovodkinja Marija Celestina je pripravila dober izbor božičnih pesmi, ki smo jih prepevali v slovenščini, a so nas po svoji vsebini popeljale po Evropi. Pesmi obeh zborov so resnično pobožale dušo, poslušalci v polni cerkvi so bili zelo zadovoljni.

Po koncertu smo se družili in se dogovorili, da nam naši pozorni gostitelji vrnejo obisk v nedeljo, 6. 1. 2019, ko smo skupaj pripravili božični koncert v naši šmarski cerkvi.

17

IZ PRETEKLIH DNI / SVET ŠPORTA

Februar 2019

Božična harmonija Avtor članka: Uroš Pušnik Na prvo januarsko nedeljo, 6. januarja 2019, sta pod omenjenim naslovom v šmarski župnijski cerkvi sv. Martina ogrevala hladno zimsko vzdušje domači MePZ Zvon in gostje MePZ Lipa iz Bazovice v Italiji.

V

uri trajajočemu koncertu sta se zbora predstavila domačim poslušalcem in gostom koncerta z deli različnih avtorjev božičnih pesmi. MePZ Zvon prepeva pod vodstvom Marije Celestina, za klavirjem ga je spremljala Veronika Hauptman, goste MePZ Lipa pa vodi Tamara Ražem Locatelli, za klavirjem jih je spremljal Silvio Sirsen. S koncertom se je tako zaključilo ožje praznovanje božično-novoletnih praznikov.

V času, ko smo se imeli priložnost vsaj malce ustaviti in upočasniti naše korake življenja, smo ob milih in prijetnih božičnih pesmih na ta hladen večer dokazali, da za

osebno srečo in pozitivno vzdušje ne potrebujemo veliko bogatih stvari, temveč samo nekaj drobnih misli, toplih pogledov in nežnih melodij.

Mark Mesarič in Tina Kristina Godec na zmagovalnih stopničkah, Bor Artnak proglašen za Petrolov up leta Avtorica članka: Melita Poglajen Teniška zveza je konec novembra pričela z novo sezono teniških tekmovanj. Igralci Tenis kluba AS Litija so bili uspešni že na uvodnih tekmovanjih. V članski kategoriji v Mengšu so pri moških nastopili Luka Vodnik, Tom Ašič Kovač in Mark Mesarič ter v ženski kategoriji Tina Kristina Godec in Laura Cerovšek. Luka Vodnik se je preko kvalifikacij prebil v glavni turnir, na katerega sta bila neposredno že uvrščena Tom Ašič Kovač in Mark Mesarič. Luka Vodnik je bil nato uspešen tudi v 1. krogu, v katerem je s 6 : 2 6 : 0 ugnal Tima Rangusa iz Portovalda.

Laura Cerovšek je žal izgubila že v 1. krogu, Luka in Tom v 2. krogu, veliko bolje pa sta se odrezala Mark Mesarič in Tina Kristina Godec, ki sta se povzpela na zmagovalne stopničke. Mark Mesarič je osvojil 3. mesto, potem ko je tesno, s 4 : 6 6 : 4 6 : 1, izgubil s kasnejšim zmagovalcem in 1. nosilcem turnirja Tinom Kovačičem iz Maribora. Korak dlje je šla Tina Kristina Godec, ki je osvojila 2. mesto, v finalu jo je s 6 : 1 7 : 5 ugnala Pia Lovrič iz Domžal.

S

voj prvi reprezentančni nastop je uspešno opravil desetletni Žiga Šeško, ki se je z reprezentanco Slovenije do 11 let udeležil Iger treh dežel v Italiji, na katerih je Slovenija osvojila 1. mesto, Žiga Šeško pa je zmagal na prav vseh tekmah! Čestitamo!

Teniška zveza Slovenije je na zaključni prireditvi leta nagradila najuspešnejše slovenske tekmovalce. Priznanje je kot najboljši v kategoriji do 14 let prejel Bor Artnak. Bor Artnak je bil proglašen tudi za Petrolov up leta. Bor se trenutno nahaja v ZDA, kjer čaka na svoj nastop na prestižnem svetovnem Orange bowl turnirju.

Nastja Kolar je nastopila na 25.000 $ vrednem turnirju v Indiji, na 18

Bor Artnak, Petrolov up leta 2018

katerem se je prebila do polfinala, tam pa izgubila po trdem boju s Slovakinjo Tereze Mihalikovo s 6 : 4 6 : 7 5 : 7. Nastja se počasi, a vztrajno vzpenja po WTA lestvici, na kateri je trenutno na 322. mestu, je tudi na 10. mestu ITF lestvice.

Nik Razboršek je po zmagi v Antalyi, Turčija, ostal še na enem turnirju z nagradnim skladom 15.000 $, na katerem se je uvrstil v polfinale, tam pa, tako kot Kolarjeva, tesno izgubil v z rezultatom 6 : 7 6 : 4 5 : 7 z Italijanom Dantejem Gennarom. Nik je trenutno na 414. mestu ATP lestvice.

Tenis klub AS Litija bo v decembru gostil dva turnirja TZS, in sicer v začetku meseca v kategoriji do 14 let in ob koncu leta, natančneje v dneh od 26. 12. do 30. 12. 2018, še odprto prvenstvo za fante do 16 let, na katerem se pričakuje še posebej močna udeležba, saj je to zadnji turnir pred januarskim državnim prvenstvom – vse ljubitelje tenisa vabimo na ogled tekem.

25. 12. 2018 pa bo na sporedu že tradicionalni Božični šampanjec teniški turnir, s pričetkom ob 15.30, na katerega vabimo vse rekreativne igralce in tudi njihove navijače!

Februar 2019

Začenja se drugi del sezone 1. B lige Avtor članka: RD Herz Šmartno Po novem letu je članska ekipa nadaljevala s treningi in pripravami na drugi del sezone.

Po slabšem začetku se je ekipa počasi uigrala in do konca jesenskega dela nanizala skupaj šest zmag, kar je po trinajstih krogih zadostovalo za 6. mesto na lestvici 1. B državne rokometne lige.

P

riprave na nadaljevanje sezone so v polnem teku, največ poudarka je na fizični in kondicijski pripravi. Šmarska ekipa že nekaj sezon goji hiter rokomet, kar pomeni na tekmah veliko zadetkov. Ravno zato ima šmarska ekipa najboljši napad lige s 406 zadetki, kar znaša dobrih 31 zadetkov na tekmo. Nekaj težav je še v obrambnih nalogah, saj je ekipa prejela ravno tako 406 zadetkov. V drugem delu bo glavni poudarek na izboljšavi tega elementa igre. Prav tako se je po poškodbi članski ekipi pridružil Benjamin Cirar, poškodbo je saniral tudi Žiga Berglez. Je pa na listi poškodovanih še vedno pomemben člen ekipe, Grega Močnik.

V januarju je šmarska ekipa odigrala dve trening tekmi in pa tudi tekmo 1/8 finala Pokala Slovenije.

Prijateljski tekmi sta bili v gosteh proti RK

SVET ŠPORTA

LESTVICA 1. B DRL PO JESENSKEM DELU: Mesto 1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

Ekipa RD LL GROSIST SLOVAN RK SLOVENJ GRADEC 2011 RD BUTAN PLIN IZOLA RK KRŠKO RK DRAVA PTUJ RD HERZ ŠMARTNO RD RUDAR ŠD ŠKOFLJICA PEKARNA PEČJAK ŠD MOKERC - KIG RK RADEČE PAPIR NOVA RK BREŽICE RK AJDOVŠČINA RK ČRNOMELJ RK POMURJE

Št. tekem Zmage Neodl. Porazi Razl. zad. Točke 13 11 0 2 381 : 320 22 13 11 0 2 395 : 336 22 13 10 1 2 382 : 337 21 13 9 2 2 377 : 315 20 13 7 1 5 386 : 341 15 13 6 2 5 406 : 406 14 13 6 1 6 376 : 381 13 13 5 2 6 375 : 377 12 13 6 0 7 366 : 379 12 13 5 1 7 356 : 373 11 13 3 2 8 379 : 400 8 13 2 2 9 312 : 376 6 13 1 3 9 363 : 427 5 13 0 1 12 328 : 414 1

Trimo Trebnje in doma proti RD Rudar. Na obeh tekmah smo videli dobro igro šmarske ekipe RD Herz Šmartno. V gosteh v Trebnjem je bil izid izenačen, 39 : 39, doma pa so Šmarčani premagali goste iz Trbovelj z rezultatom 34 : 27.

Na pokalni tekmi 1/8 finala Slovenije se je v Šmartnem v Dvorani Pungrt odvijala tekma med domačo ekipo RD Herz Šmartno in gostujočimi prvoligaši RD Koper. Favoriti iz Kopra so tekmo začeli zelo podjetno in povedli z 2 : 7. Domača ekipa se je nato malo zbrala ter znižala na 7 : 10. Gostje so nato strnili vrste v obrambi, kar je prisililo domačo ekipo v napake, razlika se je pričela hitro višati in je ob polčasu znašala že visokih devet zadetkov. V drugem polčasu so gostje kontrolirali rezultat, domača ekipa ni imela moči, da bi se približala prvoligašem. Proti koncu tekme sta oba trenerja ponudila priložnost vsem igralcem s klopi. Pri domači ekipi je za člane debitiral 17 letni Domen Jamnik. Na koncu so se v 1/4 finala Pokala Slovenije uvrstili gostje z izidom 28 : 38.

S februarjem se nadaljuje državno prven-

stvo v 1. B državni ligi. Do konca je še trinajst krogov, cilj domače ekipe pa je, da gre vsako tekmo na zmago in da ob koncu sezone doseže čim boljši rezultat.

S tekmami nadaljujejo tudi mlajše selekcije.

Mladinci igrajo v 1. državni ligi, v kateri se bodo do konca sezone borili za obstanek v ligi. Kadeti in starejši dečki B se niso uvrstili v četrtfinalno ligo, tako da tekmovanje nadaljujejo s tekmami za razvrstitev od 17. mesta.

Mlajši dečki B so v skupni JUG izgubili eno tekmo in se uvrstili med najboljših 16 ekip v Sloveniji. S tekmami nadaljujejo februarja.

V imenu društva vas vabimo, da si ogledate tekme 1. B državne rokometne lige v domači Dvorani Pungrt in tudi kakšno v gosteh. Hvala navijaški skupini KROKARJI, ki nas tudi v novi sezoni spremlja doma in na gostovanjih!!!

Seveda vas vabimo tudi na tekme mlajših selekcij, ki so na sporedu skoraj vsak vikend. Vse bralce vabimo, da si ogledate našo internetno stran www.rdherzsmartno.si in seveda naš Facebook profil www.facebook.com/ Rokomet.Smartno, na katerih lahko spremljate veliko zanimivih novičk, fotografij ipd.

Člani (foto: Blaž Bratkovič)

19

SVET ŠPORTA / VABILO / PISMA BRALCEV

Leto zaključeno z optimizmom in dobili smo nove državne prvake v tehniki Avtorica članka: Eva Štangar Jesen smo zaključili s štirimi zelo raznolikimi tekmovanji in koledarsko leto zaokrožili z lepimi uvrstitvami v borbah ter pridobili nove državne prvake v tehniki.

Z

ačeli smo s tekmovanjem za svetovni pokal, 24. Zagreb Croatia Open, ranga G1, ki je potekalo med 10. in 11.

11. 2018. Udeležila sta se ga naša najizkušenejša tekmovalca, Domen in Tadej Pirc, v spremstvu trenerja Francija Širclja. Konkurenca je bila izjemna, sodelovalo je kar 187 klubov oziroma nacionalnih timov. Domen Pirc je tekmoval v kategoriji članov do 74 kg in po težkih borbah zasedel 9. mesto.

Tadej Pirc pa je v najštevilčnejši kategoriji članov do 68 kg in po atraktivnih borbah ravno tako zasedel 9. mesto.

Po daljšem času smo se udeležili tudi tekmovanja v taekwondo tehniki, in sicer državnega prvenstva, ki je potekalo v Ivančni Gorici 17. 11. 2018. Veseli smo, da imamo tri državne prvake, to so Ana Lisa Širok, Viktorija Zavrl in Kristjan Ponebšek, ter dva podprvaka, Aleksandro Rozina in Tadeja Pirca. Tekmovalci so tekmovali v spremstvu trenerke Polone Saje. Čestitke tekmovalcem!

Sledilo je kombinirano tekmovanje v tehniki in borbah, Taekwondo pokal Ivančna Gorica, 2. 12. 2018. Naši tekmovalci so se bolj množično udeležili borb in osvojili kar lepo število medalj: 20

Februar 2019

1. mesto v borbah so osvojili: – Jošt Smrekar (MKM do 36 kg), – Žana Velagić Jereb (MKM nad 51 kg), – Pia Smrekar (MŽA do 68 kg), ki je dobila tudi pokal za najboljšo borko pri mladinkah.

2. mesto v borbah so osvojili: – Jaka Rus (MKM do 43 kg), – Edina Duraković (MKŽ do 36 kg), – Miha Garantini (OM do 36 kg), – Aleksandra Rozina (MŽA do 68 kg), – in 5. mesto Manca Zavrl (OŽ do 36 kg).

Pri POOMSAE oziroma taekwondo tehniki pa smo imeli ponovno dve tekmovalki z zlatima medaljama: Ano Liso Širok in Viktorijo Zavrl.

Za zaključek leta pa je trener Franci Šircelj odpeljal tri tekmovalce še na Češko, na tekmovanje 24. Christmas Tournament, ki je potekalo 8. in 9. 12. 2018 v Pelhrimovu. Na tekmovanje so se odpravili skupaj s klubom Kang iz Ivančne Gorice. Poleg lepih uvrstitev na tekmovanju je bila odprava namenjena tudi druženju in povezovanju ekipe in ogledu znamenitosti. So pa tekmovalci zasedli naslednja mesta: 2. Kristjan Ponebšek, seniorji B do 68 kg, 3. Pia Smrekar, juniorke A do 68 kg, 5. Tadej Pirc, seniorji A do 68 kg.

Vsem tekmovalcem želimo veliko uspeha in zadovoljstva v športu tudi v letu 2019.

OPOZORILO Pešce ob cestišču v vaseh CEROVICA, SELŠEK, JABLANICA in GRADIŠKE LAZE vljudno naprošam, naj med hojo ob cesti poskrbijo za večjo vidnost in varnost z uporabo svetlih in odsevnih oblačil ter odsevnih teles, kot so odsevni trakovi, kresničke, oziroma z uporabo svetilke.

Februar 2019

SVET ŠPORTA / OBVESTILA

Podelitev pokalov in priznanj motošportnikom leta 2018 Avtor članka: AMD Šentvid Avto-moto zveza Slovenije (AMZS), nacionalna panožna zveza za motošport in karting, je v mesecu novembru 2018 v Festivalni dvorani v Ljubljani počastila uspehe športnikov, ki v državnem prvenstvu Slovenije in mednarodni konkurenci tekmujejo z licenco AMZS.

V

petek, 16. novembra, je v Festivalni dvorani v Ljubljani potekala svečana podelitev pokalov in priznanj najboljšim motošportnikom na državni in mednarodni ravni za leto 2018. Med dobitniki pokalov in priznanj je bil tudi domačin Gal Hauptman, učenec 9. razreda OŠ Šmartno, sicer pa član društva jkAMD Šentvid pri Stični. Gal je v letošnji sezoni tekmoval s 125 kubičnim motorjem znamke Husqvarna in na koncu osvojil skupno 3. mesto v državnem prvenstvu Slovenije v motokrosu do 125 kubičnih centimetrov. Na prireditvi je prejel tudi priznanje za mednarodne dosežke kot član slovenske mladinske reprezentance za pokal narodov

v motokrosu 8. in 9. septembra 2018 v mestu Gdansk na Poljskem. Štirje slovenski tekmovalci so borbeno in s ponosom zastopali Slovenijo in s tekmovanja odnesli odlično skupno 5. mesto in veliko novih izkušenj. Doseženi rezultati so lep uspeh, dokaz zavzetega dela ter odlična popotnica za prihodnjo sezono. Še naprej se bo trudil dosegati dobre rezultate tako doma kot v tujini. Ob koncu sezone se iskreno zahvaljuje vsem sponzorjem za sodelovanje in pomoč. Posebno zahvalo pa namenja tudi vsem zvestim navijačem, saj z njihovo podporo in glasnim navijanjem tekme dobijo dodaten čar.

Številka.: 619-05/2015 Datum: 1. 12. 2015 Na podlagi 16. člena Odloka o ustanovitvi in izdajanju občinskega glasila Občine Šmartno pri Litiji (Uradni list RS, št. 49/15, 74/15) sprejemam Cenik in pogoje oglaševanja v občinskem glasilu Krajevne novice 1. Cenik oglasnega prostora: • • • • • •

notranja stran – cela stran notranja stran – polovica strani notranja stran – četrtina strani notranja stran – osmina strani zahvala predstavitveni članek

260,00 € 150,00 € 80,00 € 50,00 € 36,00 € *

V cene je vštet DDV. * Predstavitveni članek v obsegu do polovice tipkane strani je brezplačen, v kolikor pa je daljši od predpisanega, pa njegova cena znaša 50 % oglasnega prostora.

2. Oblikovanje oglasa: • Krajevne novice objavljajo oglase izključno v barvnem tisku, • oglas na ovitku časopisa ni mogoč, • oglas poslan za objavo mora biti oblikovan in v skladu z zgoraj predpisanimi dimenzijami in sledečimi tehničnimi zahtevami: format pdf ali jpg, besedilo naj bo v krivuljah, fotografije pa visokoresolucijske (najmanj 300 dpi),

• oglas je potrebno oddati izključno v elektronski obliki na e-poštni naslov uredništva (urednistvo@krajevne-novice.si) do roka, ki je predviden za oddajo pisnih prispevkov (datum objavljen v tekoči številki).

3. Zahvale: • objave zahval so izključno v črno-belem tisku, • obseg besedila mora biti primeren za objavo, • priložena fotografija mora biti primerna in v visoki resoluciji (najmanj 300 dpi).

4. Uredniška politika: • za resničnost objavljenih podatkov v oglasih in promocijskih sporočilih odgovarja naročnik oglasa, • uredništvo si pridržuje pravico do zavrnitve oglasa za objavo, v kolikor ta ni v skladu s Slovenskim oglaševalskim kodeksom, • v kolikor se naročnik oglasa ne odloči za objavo, mora naročilo oglasa preklicati najpozneje na dan roka za oddajo prispevkov.

Ta cenik stopi v veljavo 1. 12. 2015. Župan:

Rajko Meserko

Tomazinova ulica 2, 1275 Šmartno pri Litiji, Slovenija tel.: 01 / 89 62 770; fax: 01 / 89 62 773 e-pošta: info@smartno-litija.si; www.smartno-litija.si Matična številka: 1779737; davčna številka: 99744686; TRR: 01394 - 0100000193

21

PISMA BRALCEV / ZAHVALE

Nepravilno postavljeni in manjkajoči prometni znaki Avtor članka: Milan Bračun V tem prispevku bi rad opozoril na več nepravilnosti pri urejanju prometa s prometnimi znaki po Jablaniški dolini, krožišču in južni obvoznici v Šmartnem pri Litiji.

Gradiške Laze Iz smeri Litija je prometni znak »naselje« Gradiške Laze postavljen v nasprotju z Zakonom o cestah. Ta prometni znak se po tem zakonu postavi na začetek naselja in ne nekje na sredi polja. Prav tako manjka prometni znak »naselje« iz smeri Gradišče.

Spodnja Jablanica Manjkata oba prometna znaka »konec naselja«.

Zgornja Jablanica Prometni znak »avtobusno postajališče« ni postavljen na začetku označbe na cesti (kakor določa zakon), temveč na sredini, s tem pa je tudi skrit v krošnji bližnjega drevesa. Pri gasilskem domu pa tudi že dlje časa (več kot pol leta) manjka prometni znak »omejitev hitrosti«, ki je bil tam že postavljen.

Februar 2019

nost pred vozili iz nasprotne smeri«, kar pa ne povzroča večje nevarnosti za udeležence v prometu. Večja verjetnost, da pride do prometne nesreče, pa je, ko zavijemo iz krožišča proti centru.

Tam manjka prometni znak »prednost vozil iz nasprotne strani«.

S krožišča proti Kostrevnici, kjer se končuje kolesarska steza, pa je tudi postavljen prometni znak »kolesarska pot ali steza« in ne prometni znak »konec kolesarske poti ali steze«.

Južna obvoznica pa je po mojem mnenju z vidika varnosti udeležencev v prometu prav »posebno« urejena. Nerazumljivo je, da je dvignjeni del ob vozišču namenjen za kolesarje in tudi označen s talno označbo in prometnim znakom »kolesarska pot ali steza«, tako da na tem delu obvoznice ni »steze za pešce«. Sedaj se torej dogaja, da večina pešcev (tudi starši z otroškimi vozički) hodi po kolesarski stezi, kolesarji pa se vozijo po cesti, tako da so vsi ogroženi s strani drugih udeležencev v prometu, nevarni pa so tudi eden drugemu.

Na tej obvoznici je sedaj tudi omejena hitrost, ker iz smeri Črnega Potoka stoji prometni znak »naselje« Šmartno pri Litiji. Ta prometni znak spada po Zakonu o cestah v izrecne odredbe in s tem omejuje hitrost vožnje v naselju na 50 km na uro. Zakon tudi določa, da se ta prometni znak postavlja na začetku naselja (industrijska cona se ne šteje za naselje), torej bi moral prometni znak Šmartno pri Litiji stati tik pred krožiščem. Ob tako nepravilno postavljenem prometnem znaku »naselje« je omejitev hitrosti na tem delu obvoznice nezakonita. Če pa je omejitev na tem delu ceste predvidena, bi to moralo biti urejeno s prometnim znakom »omejitev hitrosti«.

Križišče ceste iz Jablaniške doline z republiško cesto Gabrovka–Šmartno Na republiški cesti stojita prometna znaka, »prepovedano zavijanje v označeno smer« z dopolnilnima tablama »za tovorna vozila« in »razen za lokalni promet«, ki prepovedujeta zavijanje tovornih vozil v tranzitu v Jablaniško dolino. Kljub temu da je vožnja tovornih vozil za lokalni promet dovoljena, je vožnja težjih tovornih vozil po tej cesti prepovedana, saj to prepoveduje prometni znak »prepovedan promet za vozila, katerih osna obremenitev je večja od določene obremenitve (6 ton)«. Ta prometni znak stoji na začetku občinske ceste in s tem onemogoča vsakršno večjo dostavo blaga za prebivalce Jablaniške doline. Šmartno pri Litiji – krožišče in južna obvoznica Iz smeri Kostrevnica proti krožišču manjka prometni znak »predČeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi, povsod te slišimo mi vsi, med nami si.

ZAHVALA*

LJUDMILA MRZEL 26. 10. 1954–8. 10. 2018 Ob boleči izgubi ljube matere najlepša hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem in ostalim za izrečeno sožalje. Hvala tudi gospodu župniku za lepo opravljen obred, pevcem za ganljivo zapete pesmi in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.

Vsi njeni *Zahvala je bila objavljena že v decembrski številki, a sta iz nje nehote izpadla ime in priimek pokojne, zato jo objavljamo ponovno.

Gospodu Alešu Mrzelu in njenim svojcem se za to na tem mestu iskreno opravičujemo.

22

Februar 2019

ZAHVALE

Hvala ti, ker si bil moj mož.

Hvala ti za 22 let sreče.

Hvala ti za sto stvari.

Ljubila te bom do konca svojih dni.

Počivaj v miru in pazi name in na tri male afnice.

Vedno tvoja diki-muli.

ZAHVALA Življenjsko pot je v 68. letu starosti nepričakovano sklenil

IVAN KOLAR – POBA

ZAHVALA

ŠTEFAN DRAGAR

V 38. letu nas je zapustil Štefan Dragar iz Preske nad Kostrevnico.

Vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti se lepo zahvaljujemo za cvetje, sveče in sv. maše.

Hvala g. župniku, pevcem, Domnu za obvestila sošolcem in Marku.

Toni in Vida

(26. 3. 1951–10. 1. 2019), tapetnik in glasbeni pedagog iz Litije.

Hvala govornikoma Marku Vidnjeviču in Ivi Slabe, pevcem Lipe, PGD Litija, Pihalnemu orkestru Litija, instrumentalistoma Dušanu Kotarju in Petru Pircu, Društvu upokojencev Litija, pevcem MePZ DU Litija, KUD Fran Levstik Gabrovka in MoPZ Gabrovka, OŠ Gabrovka - Dole, praporščakom, pogrebni službi ter gospodu župniku Jožetu Tomšiču za poslednje slovo na pokopališču in ganljivo pogrebno mašo. Hvala cerkvenim pevcem in organistu, nečakom za lepe spomine na strica Poba in vsem prijateljem, sorodnikom in znancem, ki ste nam stali ob strani. Z največjo hvaležnostjo se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Ne bomo te pozabili.

Neutolažljivi: žena Marjana, sestri Beba in Tea, Benjamin, Barbara, nečaki in nečakinje, njegove afnice Ula, Tana in Loti ter ostali sorodniki in znanci Počivaj v miru.

Kdor živi v spominu drugih, ni mrtev, je samo oddaljen.

Mrtev je tisti, ki ga pozabijo.

Srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš, nam pa žalost srce trga, solza lije iz oči, dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni.

ZAHVALA

ZAHVALA

Zapustil nas je dragi brat in stric

Nepričakovano in mnogo prezgodaj nas je zapustila draga mami, mama, prababica

MILAN ČEŠEK,

MARJETA MEDVED

po domače Lukežev Milan, iz Jablaniških Laz.

23. 9. 1942–19. 12. 2018.

Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, cvetje, sveče ter darove za svete maše. Hvala gospodu župniku za molitve in slovesno opravljen obred. Zahvaljujemo se tudi trobentaču in pevcem za obogatitev svete maše ter zapete žalostinke in Tonetu Hauptmanu za vso pomoč.

Iskrena hvala tudi vsem delavcem in prijateljem Doma Tisje, ki ste našemu Milanu v času bivanja nudili nesebično pomoč in bogatili njegov vsakdanjik. Med vami je naš Milan našel svoj drugi dom.

Od pokojnice smo se poslovili 24. 12. 2018 na šmarskem pokopališču. Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom, bivšim sodelavcem, osebnemu doktorju Pajntarju in sestri Anči, doktorici Koprivi, patronažni sestri Tini, gospodu župniku za lep obred ter pevcem in vsem ostalim za izrečeno sožalje in sveče. Hvala, da ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsa toplina njenega srca bo ostala z nami za vedno.

Brat Slavko z ženo Mileno ter nečaka in nečakinje z družinami

Vsi njeni

Spomini so kot iskre, ki pod pepelom tlijo, a ko jih razgrneš, vedno znova zažarijo.

(J. W. Goethe)

V SPOMIN

Življenje celo si garala, vse za dom si dala.

Le sledi ostale so povsod, od dela pridnih rok.

V SPOMIN 22. januarja sta minili dve leti, odkar nas je zapustila draga žena, mami, sestra in teta

27. 1. 2019 mineva 10 let, odkar smo se poslovili od naše drage mami

ALOJZIJE LUPŠE,

MARIJA GORŠE,

rojene Zadražnik.

20. 3. 1948–22. 1. 2017, iz Štangarskih poljan 10.

Iskrena hvala vsem, ki ji prižigate sveče, se ustavite ob njenem grobu in jo nosite v lepem spominu.

Hvala vsem, ki vam je njen nasmeh ostal v lepem spominu, in vsem, ki postojite ob njenem grobu s prijazno mislijo in prižigate sveče.

Vsi njeni

Vsi njeni

23

DROBTINICE ŠMARSKE PRETEKLOSTI

Februar 2019

Gospodarska in socialna podoba Šmartnega pri Litiji in okolice med prvo svetovno vojno Avtor članka: Tadej Čopar V Šmartnem pri Litiji in okolici so se med prvo svetovno vojno čutile posledice odsotnosti vojakov. Teh naj bi bilo po poročanju vizitacijskega poročila za leto 1917 za župnijo Šmartno vpoklicanih več kot 400.

Z

odhodom zmožnih mož in fantov je padlo vse breme gospodarske organizacije in korporacij na duhovščino. Posojilnica s prometom nad milijon ter kmetijska podružnica z velikim prometom z galico, umetnimi gnojili in drevesnico sta sloneli na dekanu. Isto je veljalo za krajevni šolski svet in odbor obrtne nadaljevalne šole. Odhod vojakov je vplival tudi na delovanje občine in društev. Odsotnost vpoklicanih vojakov je verjetno vplivala tudi na število novorojencev. Glede na poročanje vizitacijskega poročila za leto 1917 za župnijo Šmartno jih je bilo leta 1916 76, leta 1917 do zapisa (10. maja 1917) pa 23. Glede na podatke iz Kronike župnije Šmartno pri Litiji naj bi se po prvi svetovni vojni, leta 1919, rodilo 95 otrok, leta 1921 pa 131. Pri obeh virih je potrebno upoštevati dejstvo, da se podatki po vsej verjetnosti nanašajo na celotno šmarsko župnijo, ki je v tem času imela še osem podružnic (Breg, Brezje, Gradišče, Jablanica, Liberga, Litija, Št. Jurij, Vintarjevec).

Šmartno leta 1915 (vir: Domoznanska zbirka Knjižnice Litija)

Tekom prve svetovne vojne sta na to območje prišli dve različni skupini beguncev: gališki begunci (Poljaki) in goriški begunci. V vizitacijskem poročilu za leto 1917 za župnijo Šmartno je zapisano, da je bilo beguncev iz Galicije v župniji v letih 1914 in 1915 120. Na beneficiju jih je med oktobrom 1914 in julijem 1915 bivalo 15–23. Goriški begunci so po poročanju Kronike župnije Šmartno pri Litiji začeli prihajati v šmarsko župnijo v začetku oktobra 1916, na svoje domove pa so se večinoma vračali februarja 1918. V šmarski občini je bilo goriških beguncev 54, v litijski občini pa 58.

V teh krajih je med prvo svetovno vojno vladalo pomanjkanje, tatvina pa naj bi bila del vsakdana. Prebivalci v teh krajih so sodelovali tudi pri zbiranju pridelkov in predmetov za vojne potrebe.

Kronika župnije Šmartno pri Litiji omenja, da so v vojne namene zbirali sadje, vreče, zbirali kovine, volno in volnene izdelke ter pletli slamnate čevlje. Prav tako več zapisov v kroniki kaže na slabšanje gospodarskega stanja, ki je razvidno iz višanja cen živine in vpeljavi kart za obleke. V letu 1917 je v župnijah Šmartno pri Litiji in Javorje potekalo jemanje zvonov (v obeh župnijah skupaj jih je bilo v tem letu odvzetih več kot dvajset).