Krajevne novice – avgust 2016 (letnik 1, številka 5)

Letnik 1, številka 5

ISSN 2463-8579

Avgust 2016

Iz tokratne vsebine:

Spremembe občinskega prostorskega načrta in izdelava občinskih podrobnih prostorskih načrtov

stran 4

Rokometno igrišče je lahko igra in poklic

stran 7−8

Praznovanje 25. obletnice samostojnosti Slovenije smo obeležili s kulturnim dogodkom

stran 20

Otvoritev novega centra za usposabljanje in izobraževanje v podjetju Herz Kovina Unitas

stran 21

UREDNIKOVA BESEDA

Avgust 2016

Utrip naših krajev v poletnih mesecih Avtor prispevka: Jernej Kotar, odgovorni urednik

Občina Šmartno pri Litiji Tomazinova ulica 2, 1275 Šmartno pri Litiji Elektronski naslov: info@smartno-litija.si Telefon: 01 896 27 70 Faks: 059 097 480 Uradne ure Ponedeljek: 8.00–12.00 in 13.00–15.00 Sreda: 8.00–12.00 in 13.00–17.00 Petek: 8.00–13.00 Uradne ure župana so po dogovoru, zaželena je predhodna najava na telefonsko številko 01 896 27 70.

Glasilo občine Šmartno pri Litiji Krajevne novice Prispevke in oglase za naslednjo številko Krajevnih novic, ki bo izšla oktobra 2016, pričakujemo najkasneje do torka, 20. 9.

2016, na elektronski naslov uredništva: urednistvo@krajevne-novice.si. Članke, prejete po tem datumu, bomo objavili v okviru možnosti. Avtorje prispevkov in naročnike oglasov naprošamo, naj pri svojem pisanju in oblikovanju upoštevajo navodila, ki so objavljena na spletni strani občine.

Izdajatelj: Občina Šmartno pri Litiji Odgovorni urednik: Jernej Kotar Uredniški odbor: Katarina Kragelj, France Vidic, Sašo Goršek, Domen Merzel in Matjaž Hostnik Jezikovni pregled: Janoš Železnik Naslovna fotografija: Vintarjevec Foto: Geodetski biro Cestnik Jože s. p.

Grafična priprava in tisk: Linea AV d. o. o., Graška c. 35, 1270 Litija, GSM: 041 595 870, elektronski naslov: linea.av@siol.net, www.linea-av.si Glasilo izhaja v nakladi 1800 izvodov in je brezplačno.

ISSN 2463-8579

2

V času izida tokratne številke Krajevnih novic sta za nami že mesec in pol poletja in s tem tudi šolskih počitnic. Teh so najbolj veseli učenci osnovnih in srednjih šol, saj si lahko sedaj po zaključenem šolskem letu končno privoščijo malo brezskrbnega oddiha in si naberejo moči za nove izzive, ki jih čakajo jeseni. Poletje pa je tudi čas dopustov za odrasle. Nekatera društva so zato svojo sezono zaključila v mesecu juniju in sedaj že razmišljajo o načrtih za prihodnost. Kljub temu da v mesecih juliju in avgustu v primerjavi s preostankom leta ni veliko društvenega dogajanja, so se nam tudi za pričujočo peto številko občinskega glasila javili številni predstavniki raznih društev in nam poslali svoje prispevke. V uredništvu z velikim zadovoljstvom ugotavljamo, da se je časopis med našimi občani dobro prijel, saj se nam javlja vedno več novih avtorjev, ki poskrbijo, da je vsaka številka vsebinsko zelo pisana.

Č

lani uredniškega odbora smo še vedno predani istemu cilju. Želimo si, da bi glasilo pokrivalo tako različna družbena področja kot tudi celoten prostor občine. Preko naslovne slike vsake številke bi radi naše bralke in bralce opozorili na bogato naravno in kulturno dediščino, ki jo premore šmarska občina, saj je naloga občinskega glasila ne le obveščati občane o preteklem in prihodnjem dogajanju, temveč tudi krepiti lokalno zavest in pripadnost domači skupnosti.

V naši občini imamo kar nekaj posameznikov, ki so se s svojim udejstvovanjem

uveljavili na državni ravni pa tudi v mednarodnem prostoru. Veseli nas, da še vedno ohranjajo pristen stik z domačim okoljem in se radi odzovejo našemu vabilu na intervju, s čimer si člani uredniškega odbora prizadevamo, da bi njihovo življenjsko pot in delovanje pobližje predstavili sokrajanom.

Naj za konec na tem mestu znova povabim vse bralke in bralce Krajevnih novic, da tudi v prihodnje tako aktivno sodelujete pri njihovem nastajanju. Poleg člankov bomo zelo veseli tudi predlogov za naslovne fotografije. V uredništvu želimo vsem občankam in občanom prijeten preostanek poletja!

Ročno čiščenje notranjosti avtomobila Notranjost avtomobila je lahko hitro umazana. Za razliko od vašega doma je pri avtomobilu umazanija kar naprej pred vrati in v avtomobilu, vsakič ko vstopite vanj oziroma iz njega izstopite.

Tako vsakič, ko se vsedete v svoj avtomobil, nehote dodate nekaj umazanije, ki jo prinesete od zunaj.

Zaradi varnosti je zelo pomembno, da se v avtomobilu dobro počutite. Naj bo notranjost vašega avtomobila čista in naj prijetno diši. To dosežete samo, če avtomobil redno čistite tudi od znotraj in si občasno privoščite tudi globinsko ekstrakcijsko čiščenje notranjosti avtomobila (priporočljivo dva- do trikrat letno). Čiščenje notranjosti velikokrat odložimo, ker je mnogo bolj zamudno kot le peljati vozilo v avtomatsko pralnico, kjer vam ga očistijo od zunaj.

Tu nastopimo mi in vam avtomobil osnovno ročno očistimo tudi od znotraj pri vas ali pri nas doma; kakor se pač dogovorimo.

Z našo storitvijo osnovnega čiščenja, ekstrakcijskega čiščenja in zaščito notranjih površin v celoti obnovite notranjost svojega vozila. Storitve prilagodimo skozi ponujene pakete čiščenja vašim željam in čistimo od stropa do tal ter se trudimo očistiti in odstraniti vse madeže in neprijetne vonjave; rezultat je čist, svež, negovan avtomobil, ki diši in izgleda skoraj kot nov.

Ročno čiščenje notranjosti avtomobila na vašem domu ali pri nas doma:

POKLIČITE 041 770 298; osnovno suho čiščenje/ekstrakcijsko čiščenje/zaščita površin; več na: www.bucar-drugi.si

Avgust 2016

NOVICE S TOMAZINOVE

Proračun Občine Šmartno pri Litiji za leto 2016 in stanje po sprejetem rebalansu proračuna Avtorja prispevka: Matej Adamič in Aleš Jurič Občinski svet Občine Šmartno pri Litiji je na svoji 11. redni seji, dne 5. 7. 2016, sprejel Odlok o rebalansu proračuna Občine Šmartno pri Litiji za leto 2016. Eden izmed glavnih namenov rebalansa proračuna je uskladitev višine občinskega proračuna za leto 2016 s prejetimi izračuni višine primerne porabe Občine in s tem prihodki dohodnine in finančne izravnave v letošnjem letu. Poleg tega se z rebalansom predvideva tudi zadolževanje Občine pri državnem proračunu (brezobrestno, kar je najugodnejše zadolževanje) na podlagi Zakona o izvrševanju proračuna RS za leti 2016 in 2017, namenjeno sofinanciranju investicij v občini. Po drugi strani pa se občutno zmanjšajo načrtovana prejeta sredstva EU za sofinanciranje investicij, ker bodisi še ni bil objavljen javni razpis bodisi je bila Občina neuspešna pri prijavi na javni razpis. Namen rebalansa proračuna pa je tudi uskladitev in prilagoditev prihodkovne in odhodkovne strani dejstvom, ki so postali znani tekom izvrševanja proračuna, ter spremembam, ki se predvidevajo do konca letošnjega leta.

G

lavne spremembe in prilagoditve proračuna na odhodkovni strani, ki so bile sprejete z rebalansom, so predvsem: 1. Na področju prometa, prometne infrastrukture in komunikacij: • Prerazporedil se je preostanek nerealizira nih sredstev iz zimske službe na tekoče vzdrževanje občinskih cest.

• Povišala so se sredstva za rekonstrukcijo Litijske ceste. Sprejeta je bila odločitev, da se zaradi dane možnosti v Zakonu o izvrševanju proračuna RS za leti 2016 in 2017, ki daje Občinam možnost brez obrestne zadolžitve pri državnem pro računu za sofinanciranje investicij, k iz vedbi investicije pristopi celostno; pred videla so se sredstva za izdelavo proje ktne dokumentacije za ureditev dovo zne poti do stanovanjskih hiš v Šmart nem. Občina želi s projektom urediti polo žitev kanalizacije, vodovodnega sistema ter zaključiti s cestno infrastrukturo.

• Prerazporedila so so sredstva iz avtobusnih postajališč na študije na področju cestne infrastrukture, namenjena za izdelavo pro jektne dokumentacije in popisov del za investiranje v posamezne odseke cest.

• Ker občina ni bila uspešna na javnem razpisu (zaradi velikega števila prijav), se odstranijo sredstva za izdelavo Celostne prometne strategije.

• Prerazporedila so se sredstva iz ureditve javne razsvetljave v Sp. Jablanici na uredi tev javne razsvetljave na avtobusnem po stajališču v Vintarjevcu.

2. Na področju varovanja okolja in naravne dediščine:

• Zagotovila so se sredstva za potrebe zapiranja deponije Širjava.

• Zaradi nižjih dejanskih stroškov, kot je bilo sprva načrtovano, so se znižala sredstva za potrebe ureditve zbirnega centra v Šmartnem.

• Povišala so se sredstva za subvencioni ranje cene omrežnine odvajanja komuna lne odpadne vode, skladno z odločitvijo Občinskega sveta.

• Občutno so se povišala sredstva za izgrad njo sekundarnih odsekov kanalizacijskega omrežja (z izgradnjo posameznih odsekov se bo zagotovilo zadostno število popula cijskih enot, priključenih na novozgrajeni kanalizacijski sistem in centralno čistilno napravo, kot jih predvideva odločba o do delitvi sredstev EU).

3. Na področju prostorskega planiranja in stanovanjsko komunalne dejavnosti: • Povišajo se sredstva za izdelavo Občinskega podrobnega prostorskega načrta za pot rebe gradnje gasilskega doma in parkirišč.

• Zagotovijo se sredstva, namenjena plačilu odškodnine za služnost lastniku zajetij za vodovod Vintarjevec – vas.

• Načrtovana sredstva za izdelavo strokovnih podlag za določitev vodovarstvenih ob močij se umaknejo iz proračuna za leto 2016. Po informacijah s strani Ministrstva za okolje in prostor naj bi občino Šmartno pri Litiji uvrstili v seznam občin, za katere bo v letu 2017 ministrstvo naročilo izdelavo omenjenih strokovnih podlag.

• Načrtujejo se finančna sredstva za izdelavo idejne študije za ureditev mrliške vežice v naselju Velika Štanga.

• V okviru nove proračunske postavke se v

proračunu za letošnje leto načrtuje ureditev kablovodov in prižigališča na pokopališču na Libergi.

• Odstranijo se finančna sredstva za vzdr ževanje nevzdrževanih objektov v občini.

• Z rebalansom proračuna so bila umaknjena sredstva za izgradnjo drvarnic v naselju Grmače. Občina želi projekt izvesti v celoti, zato se predvidijo sredstva v proračunu za prihodnje leto.

4. Na področju kulture, športa in nevladnih organizacij: • Znižajo se sredstva za delovanje Javnega zavoda Bogenšperk zaradi neuspešne pri jave na razpis evropskega projekta COSME. • Povišajo se sredstva za popravilo in obnovo klimata na bazenu (menjava dotrajanih delov klimata).

5. Na področju izobraževanja: • Namenijo se sredstva za pripravo projektne dokumentacije in izvedbo celovite obno ve sanitarij za učence podružnične šole v Štangarskih Poljanah ter preureditev ob stoječe garaže v kabinet za izvajanje učne pomoči.

• Znižujejo se sredstva, ki so bila načrtovana za izvedbo energetske sanacije podružni čne osnovne šole v Veliki Kostrevnici.

Ministrstvo za infrastrukturo še vedno ni objavilo razpisa za energetsko sanacijo javnih objektov, zato se bo v poletnih počitnicah 2016 izvedla le sanacija dotra jane strehe s salonitno kritino.

• Zaradi potrebe po podaljšanju nekaterih linij šolskih prevozov se za letošnje leto načrtujejo nekoliko višji stroški v zvezi z izvajanjem šolskih prevozov, kot je bilo načrtovano pri pripravi proračuna.

6. Spremembe na drugih področjih: • Dodajo se sredstva za sanacijo poslovnega prostora na Staretovem trgu 25 (prostori bivšega sadjarja).

• Odstranijo se sredstva za izdelavo projektne dokumentacije za prizidek k obstoječemu gasilskemu domu za potrebe enot CZ. • Dodajo se sredstva za izvajanje javnega dela na Občini (za pomoč pri urejanju in vzdrževanju javnih površin in občinskih cest).

• Zaradi doseženih dogovorov z bankami o znižanju pogodbeno določenega pribitka na obrestno mero ter negativne vrednosti obrestne mere se znižajo načrtovana sredstva za plačilo obresti od najetih dolgoročnih kreditov.

Odlok o rebalansu proračuna Občine Šmartno pri Litiji za leto 2016 je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 50, dne 15. 7. 2016 in na spletni strani občine http://www.smartno-litija.si/.

Več informacij lahko pridobite na tel. št. 01 896 27 70 (tajništvo) oziroma preko elektronske pošte na naslovu info@smartno-litija.si.

3

NOVICE S TOMAZINOVE

Odlok o kategorizaciji občinskih cest Avtor prispevka: Aleš Krže, Občina Šmartno pri Litiji Spoštovani občani, Občinski svet občine Šmartno pri Litiji je na svoji 11. redni seji, 5. 7. 2016, sprejel sklep o javni razgrnitvi predloga kategorizacije občinskih cest v občini Šmartno pri Litiji.

P

redlog kategorizacije si lahko ogledate na povezavi: http://mapserver. locus.si/smartnoprilitiji/ceste.

Levo od karte lahko s pritiskom na + ali – približujete ali oddaljujete pogled.

V skrajnem levem kotu si lahko pod zavihkom sloji, z označitvijo kvadratka, prikažete predlog odloka 2016 in arhiv iz leta 2012, ki lahko služi za primerjavo oz. odgovor na vprašanje, ali je cesta kategorizirana na novo, skrajšana, ukinjena ipd.

Z označitvijo kvadratka ZKP se vam na karti za boljšo orientacijo v prostoru prikažejo parcele.

Občani lahko na omenjeni predlog podate pripombe, predloge, izrazite nestrinjanje.

Ker je eden od osnovnih pogojev uvrstitve predloga za kategorizacijo ceste, da cesta poteka po zemljiščih, ki so v lasti Občine ali javno dobro, je na voljo obrazec, s katerim lahko občani, kljub temu da cesta poteka po zasebnih zemljiščih, predlagajo uvrstitev te ceste v predlog za kategorizacijo.

Deli cest, ki bodo Občini brezplačno odstopljeni in v roku 1–2 let tudi dejansko preneseni na Občino, bodo ob naslednji novelaciji odloka uvrščeni na seznam za kategorizacijo.

Predloge in vprašanja glede predloga

odloka sprejema Občina Šmartno pri Litiji pisno po pošti ali preko elektronske pošte info@smartno-litija.si do 6. 9. 2016.

V primeru težav oz. za dodatne obrazložitve smo vam na voljo na tel: 01 896 27 77 (Aleš Krže).

REDNO VZDRŽEVANJE VEGETACIJE OB OBČINSKIH CESTAH Občina Šmartno pri Litiji obvešča občane, da bo v jesenskih mesecih potekalo obsekovanje oz. obrezovanje vegetacije ob občinskih cestah v občini Šmartno pri Litiji.

Način in obseg del vzdrževanja vegetacije se izvaja na podlagi Pravilnika o rednem vzdrževanju javnih cest (Uradni list RS, št.

38/2016).

Pravilnik predpisuje, da se na površinah, ki so sestavni del ceste, vegetacija kosi, obrezuje in seka najmanj v takem obsegu, da sta zagotovljena prosti profil ceste in predpisana preglednost, da so vidni in dostopni prometna signalizacija in prometna oprema ter cestne naprave in druge ureditve, da je potrebno vzdrževati tudi cesti bližnja drevesa in druge zasaditve, ki lahko ogrožajo cesto ali promet na njej.

Hortikulturne ureditve v območju cestnega sveta državnih cest v naselju, brežine cestnega telesa z urejenimi površinami

Spremembe Občinskega prostorskega načrta in izdelava občinskih podrobnih prostorskih načrtov Avtorica prispevka: Andreja Leskovšek Na Občini se trenutno vodijo štiri spremembe občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPN). Najbolj aktualna sprememba OPN, vezana na večje število pobud občanov, je sprememba stavbnih zemljišč v kmetijska zemljišča. Občina je s podjetjem LOCUS d. o. o. iz Domžal podpisala pogodbo za izdelavo tega akta. Postopek je trenutno v začetni fazi, saj se pripravlja osnutek prostorskega akta, ki ga bomo jeseni poslali v pridobivanje prvih mnenj pristojnim nosilcem urejanja prostora (ministrstva).

Dokončanje samega postopka je težko opredeliti. Po dosedanjih izkušnjah so roki za podajanje mnenj posameznih ministrstev zelo dolgi (več mesecev do leto in pol). Prostorski akt se na osnovi prvih mnenj dopolni, za en mesec javno razgrne in se nato pošlje nosilcem urejanja prostora v pridobitev drugih mnenj. Pred končno objavo odloka sta potrebni še dve branji na občinskem svetu. Kljub vsemu bomo storili vse, kar je v naših močeh, da se prostorski akt sprejme čim prej.

4

Avgust 2016

za odvijanje kolesarskega prometa in območij za pešce ter vegetacijo v profilu traktorske poti vzdržujejo občine.

Zaradi zagotavljanja prometne varnosti, še posebej v zimskem času, ko se pod težo snega zlomi marsikatera veja ali pa celo podre drevo, vse prebivalce občine Šmartno pri Litiji, ki živijo ob občinskih cestah, kategoriziranih javnih cestah in poteh in državnih cestah v naselju, pozivamo, da obrežejo svoje drevje in grmičevje, ki raste na njihovih parcelah in s svojo velikostjo posega v cestno območje ter s tem zmanjšuje prosti profil ceste.

Drevesa, ki rastejo ob omenjenih cestah, morajo biti obrezana tako, da je prosta višina nad cesto najmanj 4,5 m. Po širini pa mora biti grmičevje ali drevje obrezano najmanj do zunanjega roba bankine. Kjer bankine ob cestišču ni, pa najmanj 1 m od roba asfalta ceste.

Pri strojnem izvajanju del lahko zaradi obsega in hitrosti izvajanja pride do posega, ki je sicer skladen s pravilnikom, s pričakovanji lastnikov in imetnikov rastlinja pa ne.

Slika 1: Prikaz prometnega in prostega profila ceste

N

a Občini pa potekajo še spremembe občinskih podrobnih prostorskih načrtov (OPPN), ki se izvajajo na zahtevo zasebnih pobudnikov. OPPNji so bili ob sprejemu OPN-ja določeni predvsem tam, kjer so bila na novo opredeljena poselitvena območja ali je bilo na večjem območju potrebno zagotoviti skupno gospodarsko javno infrastrukturo.

Trenutno se izvajajo spremembe in dopolnitve OPPN Šmartno jug – del, OPPN ŠM-25 (obsega del centra Šmartnega), spremembe in dopolnitve OPPN ŠM-14 (opredelitev območja za potrebe gasilskega doma) in OPPN ŠM-40 (območje industrijske cone bivše IUV). Vsi postopki priprav teh odlokov so v začetni fazi, razen sprememb in dopolnitev OPPN ŠM jug – del, za katerega je bila zaključena javna razgrnitev.

Avgust 2016

NOVICE S TOMAZINOVE

Koordinatorji krajevnih skupnosti v občini Šmartno pri Litiji

KS Javorje: • Klemen Dragar, • Andrej Cerjak in • Marko Murnc.

KS Primskovo: • Marko Janežič, • Marija Vidgaj in • Simeona Miklavčič.

Avtorica prispevka: Nataša Dobravec Na podlagi Odloka o ustanovitvi in pristojnostih odborov krajevnih skupnosti na območju občine Šmartno pri Litiji (Uradni list RS št.: 16/04) je župan v mesecu maju 2016 sklical zbore krajanov po vseh krajevnih skupnostih v občini.

Skladno z Odlokom o ustanovitvi in pristojnostih odborov krajevnih skupnosti (v nadaljevanju KS) na območju občine Šmartno pri Litiji (Uradni list RS št. 16/04) šteje odbor KS pet članov, ki jih imenujejo oziroma razrešujejo na zborih občanov krajani posamezne krajevne skupnosti. Člani odbora KS morajo imeti stalno prebivališče v svoji KS.

V

vseh krajevnih skupnostih je bilo na sklicanih zborih krajanov premalo udeležencev za legalno ustanovitev odborov krajevnih skupnosti. Župan je za lažje delovanje in povezavo med občino in posameznimi deli občine za vsako krajevno skupnost predlagal imenovanje koordinatorjev. Koordinatorji so bili predlagani in potrjeni s strani udeleženih krajanov. Krajevne skupnosti imajo za lažje delo do tri koordinatorje, koordinatorja tre-

Za vse tiste osebe, ki status že imate urejen ali pa ga imate namen urediti.

Zakon o vojnih veteranih je od svoje prve objave v letu 1995 doživel kar nekaj sprememb, še dodatno pa je meseca maja leta 2012 uveljavljen Zakon za uravnoteženje javnih financ (ZUJF) nekatere pravice trajno ukinil ali začasno zadržal.

Trajno je ZUJF vojnim veteranom tudi odvzel pravico do zdraviliškega in klimatskega zdravljenja. Začasno pa je omejil pravico do dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja za veterane, ki so prejemali veteranski dodatek oziroma so izpolnjevali pogoje za pridobitev le-tega. Ta začasni ukrep je bil za leto 2016 delno sproščen z Zakonom o izvrševanju proračunov RS

KS Zavrstnik: • Janko Podrenk in • Boštjan Doblekar.

KS Razbore: • Bojan Vavtar.

KS Jablaniška dolina: • Jani Poglajen, • Milan Bračun in • Borut Mandelj.

Avtor prispevka: Mag. Marko Doblekar, načelnik Upravne enote Litija

Z

KS Liberga: • Vincenc Poglajen.

nutno nima le KS Velika Štanga, saj na zboru ni bilo podanega nobenega predloga.

Na podlagi potrjenih predlogov je župan na podlagi Statuta Občine Šmartno pri Litiji imenoval sledeče koordinatorje:

Ureditev statusa in vpis v evidenco vojnih veteranov – pojasnilo Upravne enote Litija

UJF je za pridobitev pravic, ki jih lahko uveljavljajo posamezne kategorije vojnih veteranov, pogojeno starost trajno dvignil iz 50 na 55 let, veterani, ki so trajno nezmožni za delo, pa lahko pridobijo pravice ne glede na starost.

KS Vintarjevec: • Matjaž Hostnik.

za leti 2016 in 2017 (ZIPRS 16/17), tako da lahko v letošnjem letu poleg vojnih veteranov, ki izpolnjujejo pogoje za pridobitev veteranskega dodatka, pridobijo pravico do plačila dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, tudi tisti vojni veterani, ki so upokojeni oz. so prijavljeni v evidenci brezposelnih oseb.

Glede pridobitve ostalih pravic se Zakon o vojnih veteranih ni spreminjal. Vojni veterani lahko, ob izpolnjevanju z zakonom določenih pogojev, pridobijo tudi pravico do: • veteranskega dodatka (v kolikor neto dohodek za leto 2016 ne presega znes-

KS Kostrevnica: • Gašper Možina.

KS Štangarske Poljane: • Janez Skubic.

ka 497,15 € na posameznega družin skega člana); • (če tega ne morejo uveljaviti po pred pisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju); •

enkratnega letnega prejemka in brezplačne vožnje ter pogrebnine (velja samo za organizatorje narodne zaščite in odlikovance z najvišjim državnim odlikovanjem);

• pokojninske dobe (o tem odloča Za vod za pokojninsko in invalidsko za varovanje); • obveznega zdravstvenega zavaro vanja (če ga ne morejo uveljaviti po drugih predpisih).

Zakon časovno ne omejuje uveljavitve statusa in vpisa v evidenco vojnih veteranov, tako da je še vedno čas, da tisti, ki si tega do sedaj še niste uredili, oddate vlogo na naši upravni enoti. Dokazila o udeležbi na podlagi vaše vloge pridobi upravna enota sama iz uradne evidence Ministrstva za obrambo. Če teh podatkov ni oziroma ne obstajajo, je možno dokazovanje tudi z drugimi pisnimi dokazili ali pričami.

5

NOVICE S TOMAZINOVE

Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča v občini Šmartno pri Litiji Avtorica prispevka: Andreja Leskovšek Občina Šmartno pri Litiji vsako leto odmeri nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ) za vse stanovanjske in poslovne objekte ter tudi za nezazidana stavbna zemljišča.

Z

avezanci so v skladu z Odlokom o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v občini Šmartno pri Litiji – UPB1 (Uradni list RS, št. 44/2006) občinski upravi dolžni prijaviti nastanek obveznosti plačila NUSZ (pričetek gradnje novega

objekta …) in vse spremembe, ki vplivajo na odmero nadomestila (prodaja, nakup, oddaja nepremičnin v najem, rušenje objekta …).

Prav tako se na Občini vloži zahtevo za enoletno oprostitev NUSZ v primeru, da

“Visokodoneči nič”

Avgust 2016

eden izmed družinskih članov v skupnem gospodinjstvu prejema denarno socialno pomoč ali je zavezanec upravičenec do subvencionirane stanovanjske najemnine oziroma je eden izmed članov gospodinjstva upokojenec, ki prejema varstveni dodatek.

V primeru vselitve v novo stanovanje, pri čemer je bil ob gradnji objekta plačan komunalni prispevek, se lahko od dneva vselitve v objekt uveljavlja petletno oprostitev NUSZ. Za morebitna vprašanja ali podrobnejše informacije vam je na občinski upravi na voljo Andreja Leskovšek. Informacije lahko dobite tudi po telefonu: 01 896 27 74 ali na elektronskem naslovu: andreja.leskovsek@ smartno-litija.si.

organov (mimogrede: predstavljajo zelo majhen del) in materialne stroške, vseeno dajemo za birokracijo, če investiramo v obAvtor prispevka: Peter Avbelj novo šole (in prav je tako), vseeno dajemo za izobraževanje in ne za modernizacijo enega Spoštovane, spoštovani, izmed številnih kilometrov prašnih občinskih pred časom mi je v pogovoru znanec govoril o srečanju z bivšim županom in o tem, cest, in če vlagamo v Bogenšperk, posredno kako mu je slednji omenil, da se nova šmarska oblast ukvarja samo s tem, kako in na vsekakor izboljšujemo pozicijo zavoda, ki si kakšen način bi oblatila njega in iskala napake njegovih mandatov. Resnici na ljubo je ga občina v tej obliki ne more več privoščiti. potrebno tovrstna namigovanja, ki še najbolj sodijo v trenutni poletni čas, kategorično No ... in še ključno bistvo zapisa – moj honozavrniti. Razlogov je več. Tisti, ki je pri meni pretehtal, pa je zagotovo ta, da občina lahko rar za opravljanje funkcije, na katero me je preživi samo z vizijo in dejanji, ki bodo usmerjena v prihodnost, od preteklosti živijo imenoval župan. Nič ni narobe, če se zapiše predvsem muzeji, pa še ti se uvrščajo med nedobičkonosne dejavnosti. Pomemben ta strošek tudi na letni ravni, namenoma sem razlog je tudi ta, da ima vsaka normalno delujoča Občina svoj nadzorni organ, ki je pris- ga želel predstaviti na mesečni ravni, večina tojen za kontroliranje in preverjanje delovanja lokalne skupnosti na vseh nivojih. In le- nas finančno tako tudi načrtuje (blagor ta ukrepa kolikor lahko, kaj več pa, glede na delovanje pristojnih državnih organov, ni tistim, ki lahko prihodke planirajo na celopričakovati. Vse skupaj je torej “visokodoneči nič”, kot je ob robu kongresa, ki je potekal letni ravni), zato sem na organ uprave tudi na Dunaju v letih 1814–15, o ustanovljeni Sveti aliansi najmočnejših držav stare celine naslovil prošnjo za podatek, koliko stanem menil takrat eden najpomembnejših evropskih politikov, knez Metternich. In ravno davkoplačevalce na mesečni ravni, in ga toliko bi imeli koristi od pogrevanja zadev za nazaj, čeprav je res, da okostnjaki pridno zabeležil. Prav pa je, da se številke o prejempadajo iz omar … kih politikov razgalijo z vseh zornih kotov, pričakujem še, da bo narejena primerjava e je pa bolj kot to k današnjemu tiste podatke (torej honorar podžupana in med svetniki in posameznimi člani uprave – pisanju spodbudil članek ge. Kar- subvencije), ki so mi bili posredovani!? Do- za nazaj in sedaj, da bo bolj transparentno. men Sadar, občinske uslužbenke daten komentar z moje strani je nepotreben. in dolgoletne vodje občinske uprave.

Res pa ni na mestu pisanje o tem, kdo je Kot je navedeno se je nanašal na moje Ampak nazaj k vsebini “odraza razvojne bil primoran zmanjšati sejnine in uskladiti nenatančnosti, zapisane v enem izmed strategije”, kot je zapisala avtorica. O trans- pravilnik. Ne vem, kje je bila avtorica, takrat predhodnih člankov, ko sem pisal o odhod- parentnosti proračuna le toliko: če bi sled- še na čisto drugem položaju, glede transkih občinskega proračuna. Istočasno se je nja res obstajala, se ne bi ukvarjali s stalnimi parentnosti, uravnoteženosti in strokovnosti, pojavil še popravek glede subvencij v zvezi poračuni, glede dosedanje uravnoteženosti ko sem zgoraj podpisani, še kot opozicijski z odvajanjem komunalnih vod. Pohvalno, pa je to bolj cenena šala, dovolj je, če po- svetnik, na le-to opozarjal s čisto finančnega lahko rečem. Končno so se odzvali pristoj- gledamo stanje infrastrukture v centru in jo vidika. Zadeve so se spremenile šele v ni. Eden od ključnih namenov ustanovitve primerjamo s tistim na periferiji. Zato se je novem mandatu, a ne s konsenzom. Toliko Krajevnih novic je bil tudi ta, da se zagotovi smiselno vprašati, zakaj v preteklosti tovrst- o transparentnosti. Se pa že sedaj veselim boljše poročanje o delu Občine in njenih nega konsenza ni bilo, saj je bil proračun nadaljevanja razprav o transparentnosti, ker organov, in to predvsem s strani občinskih prav tako strokovno pripravljen – tako prej so le-te še kako v interesu javnosti. Čeprav uslužbencev. Da se ne bi pripetil bralcem – kot sedaj ga pripravlja ista občinska up- bi bilo mogoče bolje upoštevati nasvet, ki nepoznavalcem – napačen vtis, kakršnega rava, ki je strokovna. Članek se nadaljuje s ga je baje nekdanji francoski predsednik so imeli v preteklih 13 letih. In tako se je seciranjem posameznih sklopov odhodkov, Jacques Chirac ob robu nekega pomembkončno začelo, zato se že veselim(o) na- pri katerih pa ni zaznati, kaj bi bilo z moje nega mednarodnega dogodka dal našemu daljevanja. Glede zapisanega (v prejšnjih strani narobe navedeno. Tudi če razdelimo “večnemu” zunanjemu ministru … dveh številkah) pa sledeče: navedel sem še sredstva za delovanje skupnih občinskih

M

6

Avgust 2016

POGOVOR Z BORUTOM MAČKOM

Rokometno igrišče je lahko igra in poklic Avtorica prispevka: Katarina Kragelj Borut Maček se je že v mladih letih zapisal športu, predvsem rokometu. Začetek njegove športne kariere je bil v Šmartnem, bil pa je tudi član pionirske in mladinske rokometne reprezentance Slovenije. V sezoni 1983/84 so igralci Šmartnega osvojili naslov republiškega prvaka v tedanji državi. Nato ga je pot zanesla v ljubljanskega prvoligaša Kolinska Slovan, ki je takrat nastopal v 1. jugoslovanski ligi. Igral je tudi na Portugalskem in v Avstriji. Njegova trenerska pot se je prav tako začela v Šmartnem in se zelo uspešno nadaljevala po svetu.

Danes 50-letni strokovnjak iz Šmartnega pri Litiji je zelo cenjen v Perzijskem zalivu, večino zadnjega desetletja trenerske kariere je prebil prav na Arabskem polotoku in v njegovi okolici ter med drugim vodil reprezentance Bahrajna, Katarja in Irana. S Katarjem je v Španiji na SP zasedel 20. mesto, z Iranom je na SP v Katarju zasedel 21. mesto, z Bahrajnom se je lansko leto uvrstil na dodatne kvalifikacije za OI v Riu, bil pa je tudi prvak Perzijskega zaliva.

V

esela sem, Borut, da se lahko pogovorim s teboj o tvoji poklicni poti, ki ima začetek tu, v Šmartnem, in te je odpeljala po svetu, kjer uspešno deluješ že mnogo let. Rokomet ima v Šmartnem dolgo tradicijo. Poznam te že iz osnovne šole, saj si bil nekaj časa tudi moj učenec, o tvojem delu na športnem področju pa ne vem veliko. Kako se spomniš svojih začetkov?

Kot skoraj vsak fant v Šmartnem, sem tudi jaz treniral rokomet, zunaj, na rokometnem igrišču pri šoli, saj dvorane takrat ni bilo. Trenirali in igrali smo na dežju in snegu (dve uri pred tekmo smo počistili igrišče, da je bilo pripravljeno za igro). Pokojna gospa Silva Boštjančič pa je vedno poskrbela, da nas je v klubskih prostorih čakal topel čaj in sendvič. V tistih časih smo vsi igrali ljubiteljsko in smo komaj čakali na trening ali tekmo. Moji prvi trenerji so bili bivši šmarski rokometaši in naj jih nekaj naštejem: sedaj žal že pokojna Lilo Hauptman in Harold Lepold, Peter Gradišek, Franc in Janez Peterlin.

Kam te je pot odpeljala po končani karieri tu, v Šmartnem?

Po enaindvajsetih letih aktivnega igranja sem zaključil kariero kot igralec in po spletu okoliščin postal trener. Najprej sem dve leti delal v Šmartnem, v Sloveniji pa sem treniral še Trebnje in Novo Gorico, v tujino me je prvič zanesla pot v Avstrijo in Italijo.

Na posredovanje Nika Markovića, bivšega selektorja slovenske reprezentance in tudi trenerja Šmartnega, pa sem odšel na prvo avanturo v Arabijo – v Kuvajt, ki pa je trajala

kar deset let. V Kuvajtu sem treniral klub. Kot selektor pa sem prvič treniral reprezentanco Kraljevine Bahrajna. Bil pa sem še selektor Irana in Katarja. V Bahrajnu in Katarju sem ob reprezentanci treniral tudi klub, vendar je dvojna funkcija kar naporna.

Katero deželo imaš v najlepšem spominu?

Vsaka dežela je lepa po svoje, če pa bi se moral odločiti, bi izbral Italijo, kjer sem poleg odličnih rezultatov spoznal tudi ženo. Prav tako moram izpostaviti Iran – Perzijo, ki je čudovita dežela z res zgodovinsko tradicijo.

Pozitivna stran mojega delovanja v tujih državah je tudi ta, da sem poleg angleščine in francoščine, ki sem se ju učil v šoli, osvojil tudi jezike teh držav, tako da zdaj govorim pet jezikov aktivno in dva pasivno. V vseh državah pa imam še vedno dobre prijatelje.

Kateri rezultati so ti ostali v spominu?

Naj jih naštejem samo nekaj. Trojna krona v Italiji in Bahrajnu, to je prvak države, pokalni prvak in super pokalni prvak. Potem drugo mesto na prvenstvu Azije z reprezentanco Katarja, prav tako drugo mesto na azijskih olimpijskih igrah na Kitajskem z reprezentanco Irana, z reprezentanco Bahrajna pa smo bili prvaki arabskih držav.

Kako si se navadil na življenje na Bližnjem in Srednjem vzhodu?

Glede na to, da sem po duši pustolovec, se mi ni bilo težko odločiti in oditi. Verjeti moraš vase, v svoje delo, si zaupati. Velikokrat poudarim, da je delati v tistem delu sveta težje kot v Evropi. Upoštevati moraš

njihove običaje in način življenja, se prilagoditi. Naj povem primer. V času ramadana se pri njih življenje podnevi ustavi, vse se dogaja po večerni molitvi in večerji, tako da smo imeli treninge šele ob 21. ali 22. uri zvečer. S časom ti vse to pride v navado in je vse lažje.

Kako doživljaš vračanje v svoj domači kraj?

Po trinajstih letih »pohajkovanja« po svetu se tudi malo naveličaš in se je lepo vrniti domov, na domačo »župo« in štrudelj, srečati domače in stare prijatelje. Vendar pa je posel trenerja takšen, da nikoli ne veš, kdaj se zopet ponudi priložnost za nov izziv in tako za pot pod noge.

Kakšni so tvoji cilji za nadaljnjo kariero?

Eden od mojih skritih ciljev je, da bi se vsaj še z eno državno reprezentanco uvrstil na svetovno prvenstvo (do sedaj sem bil s Katarjem in Iranom). To ni do sedaj uspelo še nikomur. Z vsako ekipo pa si seveda želim čim boljših rezultatov, saj nas, trenerje, to drži pri kruhu.

Kaj meniš o trenutni situaciji v slovenskem rokometu?

Glede na trenutno situacijo v Sloveniji, kjer povsod primanjkuje denarja (sponzorjev), menim, da je reprezentanca z uvrstitvijo na OI in SP dosegla zelo dober uspeh in upam, da bo na obeh tekmovanjih dosegla tudi dobre rezultate. Vsak klub v Sloveniji pa se po najboljših močeh trudi, da se še vedno igra rokomet in da je veliko mladih raje na igrišču kot pred računalnikom.

7

POGOVOR Z BORUTOM MAČKOM / KORAKI NA POTI ZNANJA

Kaj meniš o današnjem igranju rokometa v Šmartnem, o uspehih domačih igralcev, o podmladku?

Mislim, da je to za tako majhen kraj, kot je Šmartno, zelo dobro, saj je danes mlade težko navdušiti za šport.

V Šmartnem smo letos praznovali 50-letnico začetkov rokometa in smo eni redkih klubov, ki neprenehoma nastopajo v 1. ali 2. slovenski ligi in dosegajo lepe rezultate, in to 1. ekipa in nižje kategorije. Kot sem seznanjen, trenutno igrajo v članski ekipi samo domači fantje, kar je vsekakor pohvalno, vseh članov v klubu pa je kar 133.

S čim se ukvarjaš v prostem času?

Med tekmovanji prostega časa praktično ni, ker sem neprestano v pogonu (priprava na tekmo, treningi, videoanalize ...), v tem času je tudi spanja manj. Pa vendar, če imam čas, zelo rad ribarim (plen poslikam in ga spustim nazaj), igram šah, berem knjige …

Pogled na preteklo šolsko leto Avtorica prispevka: Vida Poglajen Šolsko leto 2015/16, ki se je praktično že izteklo, je bilo, pričakovano, nadvse pestro.

Vzdušje je bilo delavno, ustvarjalno, polno novih pobud, pa tudi načrtov za prihodnost.

Na zaključni prireditvi smo podelili 24 priznanj šole, saj so naši dijaki dosegli izjemne rezultate na državnih tekmovanjih iz matematike, slovenščine, kemije, sladkorne bolezni, logike, biologije, angleščine, zgodovine, astronomije in fizike. Dijaki so bili uspešni tudi ob zaključku pouka, saj jih je kar 68 doseglo odličen učni uspeh in 77 prav dobrega – ti dijaki predstavljajo 53 % vseh naših dijakov. Za odlične uspehe in delo na različnih področjih je bilo podeljenih tudi 68 pohval, ki dokazujejo pripravljenost za sodelovanje v dejavnostih, ki presegajo aktivnosti, vezane zgolj na obvezni del gimnazijskega programa.

V

debatnem klubu Gimnazije Litija smo v letošnjem šolskem letu sodelovali na številnih debatnih turnirjih tako v Sloveniji kot v tujini. Med drugim smo se udeležili mednarodnih turnirjev v Zagrebu, Ljutomeru, Kranjski Gori, čaka nas še debatni turnir v Romuniji. Izpeljali smo prvo debatno izmenjavo s srednjo šolo iz Turčije (Antalya), kamor se odpravljamo v septembru. Še posebej ponosni smo na dve drugi mesti, ki so ju naši dijaki dosegli na angleškem in slovenskem delu debatnega turnirja v Kranju. Poleg tega smo sodelovali pri številnih mednarodnih, evropskih in lokalnih projektih.

Kar nekaj dijakov četrtega letnika je bilo več let aktivnih na področju dobrodelnosti, na šoli pa sta bili tudi letos organizirani dve dobrodelni akciji. Naši dijaki radi pomagajo tudi kot prostovoljci, zato je naš zbor z

recitatorji v prednovoletnem času nastopil v domu Tisje, pet naših prostovoljcev pa je v juniju sodelovalo pri izletu z vozički, ki ga organizira SVC Litija, enota Doma Tisje.

V okviru prostih izbirnih vsebin – Vzgoje za mir, družino in nenasilje – smo za dijake organizirali obisk Mladinskega doma Malči Beličeve in OŠ Litija, Podružnice s prilagojenim programom. Obiskala sta nas tudi varovanca Centra za usposabljanje, delo in varstvo Dobrna, ki sta nam predstavila dokumentarni film Moja zgodba, ki so ga varovanci doma posneli skupaj z zaposlenimi. Želimo, da bi naši dijaki tudi prek teh dejavnosti postali odgovorni do sebe in drugih ter v življenju vedno našli področja, na katerih lahko pomagajo in izboljšajo svet okoli sebe.

Naši dijaki so se udeleževali tudi športnih

Avgust 2016

Hvala ti za pripravljenost za sodelovanje v pogovoru. Poleg Šmarčanov, ki uspešno delujejo v kulturi, gospodarstvu in na drugih področjih, imamo tudi zelo uspešne športnike, med katere vsekakor sodiš tudi ti. Ostani uspešen še naprej in kdo ve, mogoče boš pa kdaj s svojimi bogatimi izkušnjami pomagal mladim v svojem domačem kraju.

Hvala za prijazno povabilo k pogovoru.

prireditev. Tekli so na Ljubljanskem maratonu in se udeležili DM-ovega teka. V juniju je 23 naših dijakov teklo po litijskih ulicah v okviru tradicionalne tekaške prireditve Litijski tek. Nekateri so pri njegovi organizaciji sodelovali kot prostovoljci. Še posebej pa smo veseli, da se je v novembru 50 dijakov in profesorjev Gimnazije Litija udeležilo 3. humanitarnega teka v Trbovljah. Prostovoljni prispevki, zbrani na teku, so bili namenjeni naši bivši dijakinji, Tamari Mrkun, ki je pri 16 letih zbolela za težko boleznijo.

Nikakor ne smemo pozabiti na naše glasbenike, dijake, ki že vrsto let obiskujejo glasbeno šolo ali se ljubiteljsko ukvarjajo z glasbo. Še posebej smo zadovoljni, da smo lahko nekaterim, sicer vrhunskim glasbenikom, prisluhnili na naši zaključni prireditvi.

Da pa dijaki in profesorji radi skupaj preživijo čas tudi izven šole, dokazuje zanimanje za že tradicionalni tabor na Kolpi, s katerim smo tudi letos zaključili aktivni del šolskega leta. Dijaki in profesorji so se 17. junija odpravili v CŠOD Radenci ob Kolpi, kjer so preživeli lep vikend, katerega skupna tema je bila narava. Dijaki so za uvod pripravljali zdrave zelenjavne smutije, namaze in sadna nabodala, ob tabornem ognju tekmovali v kvizu in pantomimi ter poskušali reklamirati naravne izdelke. Delavnice so se osredotočile na različne vidike narave oziroma naravnega. Udeleženci tabora so se osredotočili na ogrožene živalske in rastlinske vrste, način življenja popolnoma odmaknjenih ljudstev, nedotaknjenih s strani civilizacije, vidike zdravega prehranjevanja z naravnimi živili in prednosti gibanja v naravi. Takšnih zaključkov si želimo tudi v prihodnjih letih.

Mnoge aktivnosti so se dogajale tudi med šolskim letom, npr. nastopi pevskega zbora, sodelovanje mladih nadarjenih piscev pri projektu Obrazi prihodnosti časopisa Dnevnik, delo na tehničnem področju (v sodelovanju z Zavodom 404 iz Ljubljane), izmenjavi s tujimi dijaki (Nizozemska, Turčija), številne strokovne ekskurzije v tujini, Sloveniji in lokalnem okolju. Dijakom in profesorjem iskreno čestitam za vse opravljeno delo in želim prijetne počitnice.

8

Avgust 2016

KORAKI NA POTI ZNANJA

Branje ne pozna meja/ Čitanje ne poznaje granice Avtorica prispevka: Vanja Adamlje Branje ne pozna meja/Čitanje ne poznaje granice je mednarodni projekt za spodbujanje branja, ki v hrvaških in slovenskih osnovnošolskih knjižnicah letos poteka že tretje leto.

V

hrvaških šolah otroci berejo prevode slovenskih mladinskih pisateljev, v slovenskih pa knjige hrvaških avtorjev. Učenci poleg branja in interpretacije besedil raziskujejo zgodovino, kulturo in znamenitosti partnerske šole. Projekt se zaključi z obiskom ene od šol, kjer učenci drug drugemu predstavijo svoje delo in znamenitosti svojega kraja.

Glavni cilji projekta so: • promocija glasnega branja, • promocija šolske knjižnice, • razvoj bralnih sposobnosti, bralnih veš čin in različnih vrst pismenosti, • promocija slovenske in hrvaške mla dinske književnosti, jezika, zgodovine in kulture, • uporaba različnih medijev pri interpre taciji prebranega, • bogatenje jezika in kritičnega mišljenja, • kreativna uporaba informacijsko-komu nikacijske tehnologije, • sposobnost javnega nastopanja.

V začetku letošnjega šolskega leta smo se za sodelovanje v projektu odločili tudi na naši šoli. Organizatorji so našo šolsko knjižnico, učence 5. b razreda in njihovo razredničarko Jožico Žurga povezali z OŠ Ljudevita Modeca iz Križevcev, knjižničarko Romano Erhatič in učenci 4. a razreda ter njihovo razredničarko, Lucijo Martinčić.

Dogovorili smo se, kaj bomo brali. Izbira ni preveč pestra, saj je malo sodobnih mladinskih pisateljev prevedenih v slovenski oz. hrvaški jezik. Naposled je padla odločitev, da bodo naši učenci brali Čudovite dogodivščine vajenca Hlapiča, hrvaški otroci pa pravljice Ele Peroci Za lahko noč. Med šolskim letom so učenci pridno prebirali knjigo, se o njej pogovarjali, likovno ustvarjali, brskali po knjigah in internetu, spoznavali Hrvaško, Zagreb, Križevce ter življenje in delo Ivane Brlić Mažuranić. Pridobili so

notni zapis dveh hrvaških pesmi, se dogovorili s svojo učiteljico glasbene umetnosti, Selmo Gradišek, da jih je naučila pesmi zapeti dvoglasno. Pisali so pisma vrstnikom in se tako spoznavali. Srečali so se tudi preko skypa, nestrpno pa so pričakovali srečanje v živo, ki se je 31. maja zgodilo na naši osnovni šoli.

Goste smo ob zvokih harmonike pričakali na Bogenšperku, kjer jih je prijazno pozdravil župan občine Šmartno pri Litiji, g. Rajko Meserko. Sledil je ogled gradu, nato pa se je dogajanje preselilo v šolo.

Po uvodnem pozdravu obeh ravnateljev, g. Alberta Pavlija in g. Dražena Bokana, so učenci pokazali, kaj vse so v okviru projekta počeli med šolskim letom. Hrvaški učenci so uprizorili igrico Stara hiša številka 3, po pravljici Ele Peroci, zaplesali kavbojski ples, zapeli pesem in predstavili plakate, ki so nastali ob njihovem raziskovanju Slovenije, Ljubljane, Šmartnega in slovenskih mladinskih pisateljev. Učenci 5. b razreda pa so zapeli dve hrvaški pesmi, ob plakatih razložili, kaj vse so izvedeli in se naučili o Hrvaški, Zagrebu, Križevcih in pisateljici Ivani Brlić Mažuranić. Ker sta Nika in Tjaša na novo ilustrirali knjigo Čudovite dogodivščine vajenca Hlapiča, sošolci pa so jima pomagali z barvanjem, so predstavili projekcijo zgodbice ob novih ilustracijah. Učenci so si izmenjali darila, ki so jih naredili sami: Šmarčani so dobili unikatne knjižne kazalke, Križevčani pa papirnate Hlapiče. Sledilo je kosilo, po kosilu pa sta Lara in Oto, učenca, ki obiskujeta izbirni predmet turistična vzgoja, goste popeljala po Šmartnem. Prekmalu je prišlo slovo, gostje so se odpeljali še na ogled Ljubljane, naši učenci pa so, polni vtisov, odšli domov.

Utrinke srečanja je v fotografski objektiv ujel devetošolec Alexander.

Akcija NVO gre v šolo Stičišče NVO osrednje Slovenije je koordinator akcije NVO gre v šolo, katere glavni namen je predstavitev nevladnih organizacij (društev, zavodov in ustanov) in njihovih dejavnosti, programov učencem in učiteljem ter aktivno povezati osnovne šole z lokalnim okoljem oziroma vključiti nevladne organizacije iz lokalne skupnosti v izvajanje šolskega učnega načrta.

A

kcija NVO gre v šolo bo v naslednjem šolskem letu potekala v osrednjeslovenski, zasavski in severnoprimorski regiji ter tako spodbujala lokalna partnerstva in medsektorsko sodelovanje med osnovno šolo in nevladnimi organizacijami iz lokalnega okolja.

Iz območja osrednje Slovenije so se akciji pridružile OŠ Domžale, OŠ Brinje Grosuplje, OŠ Louisa Adamiča Grosuplje, OŠ Toma Brejca Kamnik in OŠ Šmartno pri Litiji.

Nevladne organizacije, izkoristite možnost večje prepoznavnosti med osnovnošolci in učitelji. Zato vas vabimo, da se na sejemski način s svojimi programi, dejavnostmi in aktivnostmi predstavite osnovnošolcem, ki so vaši potencialni člani. Če pa že imate pripravljene programe, ki lahko dopolnjujejo učne šolske programe, pa vas vabimo, da jih predstavite učiteljem v okviru moderirane okrogle mize. Različni programi, ki jih nevladne organizacije izvajate, so lahko ena od oblik učnega procesa oziroma odlična dopolnitev učnega programa.

Na Stičišču NVO osrednje Slovenije zbiramo prijave nevladnih organizacij do konca avgusta 2016, preko spletne strani www.consulta.si, na kateri najdete tudi spletni obrazec.

Za vse dodatne informacije smo vam na voljo preko elektronske pošte mojca.hauptman@consulta.si oziroma po telefonu: 059 927 619.

Stičišče NVO osrednje Slovenije 9

OBVESTILA / ZELIŠČARSKI KOTIČEK

Nasveti za izboljšanje varnosti občanov Avtor prispevka: Mag. Marjan Turnšek, komandir policijske postaje Policisti pri svojem delu kljub večkratnim opozorilom in svetovanju občanom glede samozaščitnih ukrepov ugotavljamo, da na našem območju še vedno prihaja do drznih tatvin. Tarče teh tatvin pa so v glavnem starejši ljudje, in sicer v dopoldanskem času v bolj oddaljenih predelih našega območja, kot so Golišče, Veliki Vrh, Štanga, Moravče pri Gabrovki, Dole pri Litiji, Polšnik. Osumljenci pod pretvezo (odkup odpadnega materiala) zaprošajo za vodo, se zapletejo v čisto “navaden” pogovor o urejenosti okolice hiše, ponujajo prodajo raznih priročnih predmetov, zvabijo oškodovanca iz hiše, tako da ta nima več nadzora nad objektom, in preusmerijo njegovo pozornost s pogovorom.

Medtem drugi storilci vstopijo v notranjost, od koder v večini primerov odtujijo denar, nakit ali druge vrednejše predmete. Oškodovanci pa opazijo, da so bili okradeni, šele več ur po dogodku.

O

bčanom svetujemo, naj poskušajo imeti pod nadzorom osebe, ki so prišle do njih nenapovedano, naj jih brez potrebe ne vabijo v prostore

in naj vedno zaklenejo hišo, objekt ... Ključ naj vzamejo s seboj, pa čeprav »stopijo samo za vogal«. Ob tem pa naj bodo pozorni na zunanjost oseb, znamko, barvo

Tinktura iz aloje (Aloe vulgaris) Avtor prispevka: Janez Javorski Na Onkološkem inštitutu v Moskvi uporabljajo izvlečke iz aloje pri zdravljenju raka, črevesnih bolezni, bolezni ledvic in jeter ter pri zdravljenju tuberkuloze.

Č

e stisnemo alojin list, priteče ven gost lepljiv gel, ki je idealno zdravilo za opekline. Hitro celi sveže rane in zdravi stare rane, ki se slabo celijo, ugrize žuželk ter pike insektov. Deluje blagodejno na suho kožo, ekceme na obrazu in okrog oči ter odpravlja glivične okužbe in lišaje.

V tinkturi iz aloje je koncentrat aloje ali po domače: zdravilna moč se poveča, ker je alkohol edina substanca, ki iz zeli potegne največ zdravilnih snovi.

Profesor Slavinski z Onkološkega inštituta v Moskvi navaja naslednji recept terapije s tinkturo iz aloje: – prvih pet dni zaužijemo po 22 kapljic, 3-krat dnevno, dve uri pred jedjo, – naslednje dni po 33 kapljic, 3-krat dnev no, eno uro pred jedjo.

Terapija traja najmanj tri tedne, najboljši rezultati pa so vidni po dveh mesecih.

Tinktura iz aloje zdravi: TBC, raka v začetni fazi, čir na želodcu, astmo, angino, gripo, zastarele bolezni pljuč, srca, kosti, ledvic, črevesja, notranja vnetja, ženske genitalne bolezni, dolgotrajne glavobole.

Dvomesečna terapija se lahko uprabi samo 10

Avgust 2016

in reg. št. vozila, s katerim so se pripeljali ipd. V kolikor občan kljub temu postane žrtev kaznivega dejanja, naj takoj obvesti policijo na številko 113.

Prav tako opažamo, da vozniki tudi v oddaljenih naseljih naših občin, kot so Gradiške Laze, Zavrstnik, Kresnice, Jevnica …, pogosto kršijo cestno prometne predpise, zlasti kar se tiče prehitre vožnje skozi naselja. Večinoma pa gre za naselja, kjer prebivajo tudi mlade družine z otroki, ki so na in ob cesti bolj nepredvidljivi. Policisti bomo v okviru zmožnosti večkrat nadzirali hitrost vožnje tudi po teh naseljih.

Vse udeležence v cestnem prometu pa hkrati opozarjamo, da se nezadržno bliža tudi novo šolsko leto, ko bodo naši najmlajši vsakodnevno obiskovali šole in vrtce, zato je potrebna še večja pozornost in pa strpnost za naše najmlajše. Vsi skupaj jim zagotovimo, da gredo v šolo in domov varno.

10 urah po zaužitju. Pri tem pa je potrebna previdnost, saj dolgotrajno jemanje škodi zdravju. Tinktura iz aloje že v majhnih količinah zaradi prisotnih grenčic spodbuja delovanje želodca in jeter. Poveča se izločanje prebavnih sokov in žolča, s tem pa se ublažijo težave, ki spremljajo slabo prebavo.

Tinktura iz aloje organizem spodbuja k boljšemu delovanju, da lažje premagujemo kronične in akutne bolezni ter kronično utrujenost, obenem pa krepi onemogle ljudi. Zavira delovanje bacilov, tako virusov kot bakterij in glivic. Spodbuja presnovo in delovanje vseh organov, jeter, ledvic, srca, živčnega sistema, zmanjšuje količino sladkorja v krvi itd. Blaži bolečine, poleg tega pa jo ljudsko zdravilstvo priporoča vsem tistim, ki bi se radi odvadili kajenja, pretiranega uživanja alkohola in opojnih drog.

enkrat letno. Uživanje v večjih količinah lahko škoduje. Terapije ne smete uporabljati pri večji krvavitvi iz maternice, pri hemoroidih in v nosečnosti.

V Indiji uporabljajo tinkturo iz aloje kot krepčilo pri slabokrvnosti, težavah z jetri, slabi prebavi, povzroča tudi izločanje žolča ter uničuje gliste.

Zaradi aloina je tinktura iz aloje močno odvajalo, ki deluje že v majhnih količinah.

Pomaga pri lenosti črevesja, kar je značilno za stare ljudi. Odvajalni učinek se pojavi v

Tinktura iz aloje odstranjuje tudi starostne pege na rokah. Če jo uporabljamo za nego ustne votline, dobrodejno deluje zoper vnetje dlesni, parodontozo, celi afte itd.

Tinkturo iz aloje uporabljamo za povečanje imunskega sistema in ima pri povečanju odpornosti imunskega sistema podoben učinek kot tinktura iz ameriškega slamnika.

Tinktura iz aloje Janeza Javorskega je naraven, ročno izdelan izdelek iz EKO kmetije.

Sestavine so nabrane ob Javorski energijski, učni poti.

Avgust 2016

IZ NAŠIH DRUŠTEV IN USTANOV

Eurofest 2016 in priprave na novo sezono

ter obema pomočnikoma Jaki Avscu in Tilnu Strmljanu, ki sta vodila mladinsko ekipo. Dobre tekme in lepo vreme sta v Koper privabila veliko število staršev, ki so z glasnim navijanjem spodbujali obe ekipi.

Hvala tudi navijačem.

Avtor prispevka: RD Herz Šmartno Z dnevom rokometa, ki je potekal 18. junija, se je tradicionalno končala še ena uspešna sezona RD Herz Šmartno. Mesec julij je ponavadi namenjen počitku rokometašev in nabiranju novih moči pred novo sezono. Toda za dve ekipi se je letos počitek prestavil.

Nastopili sta na 24. mednarodnem turnirju Eurofest (http://eurofest.si/), ki je od 2. do 7. julija potekal v Kopru.

N

a turnirju sta nastopili ekipa mladincev (nastopali so v kategoriji letnika 1997) in ekipa starejših dečkov (nastopali so v kategoriji letnika 2001). Obe ekipi sta se prvi dan nastanili v nam dobro znanem Dijaškem domu Koper. Sama lokacija bivanja je za ta turnir odlična, saj so prizorišča tekem zelo blizu, tako da se lahko v nekaj minutah pride peš do vsake dvorane ali igrišča. Letos sta imeli obe ekipi izredno zanimive nasprotnike, predvsem tuje ekipe.

Mladinska ekipa je turnir začela slabše, z dvema porazoma proti Krškemu in proti Sasji iz Belgije. Po majhnem razočaranju se je nato zbrala in nanizala pet zaporednih zmag ter na koncu osvojila odlično 2. mesto. Ta ekipa je na tem turnirju nastopila že petič. V petih letih pa so fantje osvojili dvakrat 1. mesto, dvakrat 2. mesto in enkrat 3. mesto, kar priča, da imamo v Šmartnem odlično generacijo za prihodnost.

Lestvica v kategoriji letnika 1997: 1. ALL STAR TEAM KRŠKO (SLO) 2. RD HERZ ŠMARTNO (SLO) 3. ESTUDIANTES HCT (BEL) 4. KV SASJA (BEL) 5. UODL HB (FRA) 6. SAEBY HK (DEN) 7. SP NEERPELT (BEL) 8. JISKRA TŘEBOŇ (CZE)

Eurofest − letnik 1997

Starejši dečki so turnir začeli zelo dobro.

Dve zmagi že prvi dan tekmovanja, proti Francozom in Slovakom. Nato sta prišla dva poraza, ki pa k srečni nista vplivala na uvrstitev v polfinale. V polfinalu jih je čakal težek dvoboj s kasnejšimi prvaki s Tajvana.

Najbolj napeta je bila tekma za 3. mesto proti RK Nova Gorica. Na glavnem zunanjem igrišču (bil je tudi zelo vroč dan) sta se ekipi izmenjavali v vodstvu, bilo je napeto prav do konca, več sreče pa so imeli Goričani, ki so zmagali za en zadetek. Končno 4. mesto je za to ekipo velik uspeh, saj so v enem letu v rokometni igri zelo napredovali.

Lestvica v kategoriji letnika 2001: 1. DA-JIA (TAIWAN) 2. UILENSPIEGEL WILRIJK (BEL) 3. RK NOVA GORICA (SLO) 4. RD HERZ ŠMARTNO (SLO) 5. RK VELIKA NEDELJA ORMOŽ (SLO) 6. HC TATRAN STUPAVA (SVK) 7. DUNKERQUE HANDBALL (FRA) 8. SP NEERPELT (BEL) 9. CB URDULIZ (ESP) 10. WAT FÜNFHAUS (AUT) 11. KV SASJA (BEL) Letošnji Eurofest je našim igralcem prinesel dodatne izkušnje, nova poznanstva in nepozabna doživetja. Poleg pohvale vsem igralcem pa gre posebna pohvala in zahvala trenerju starejših dečkov Franciju Zidarju

Po Eurofestu pa ni bilo konec obveznosti za dva igralca članske ekipe. Slab teden kasneje sta Jaka Avsec in Tilen Strmljan oblekla opremo Univerze v Ljubljani. V Zagrebu in Rijeki so od 12. do 19. julija potekale evropske univerzitetne igre. Na Rijeki se je igral rokometni turnir, na katerem je Univerza v Ljubljani zasedla končno 10. mesto.

V avgustu se bo vse začelo znova. Pričele se bodo priprave na sezono 2016/2017.

Do konca avgusta bodo s treningi pričele vse selekcije rokometa pod okriljem RZS. V ligah so prijavljeni člani (1. B DRL), mladinci (letnik 1997–1999), kadeti (letnik 2000– 2001), starejši dečki A (letnik 2002–2003) in mlajši dečki A (letnik 2004–2005). S septembrom se začnejo tudi treningi mini rokometa, pri katerem bodo od 1. do 5. razreda predvidoma tri skupine. Najmlajši bodo tekmovali na turnirjih v Zasavju, na katerih pričakujemo tudi največjo udeležbo otrok iz Šmartnega in okolice. Skupaj bo vse selekcije treniralo 8 trenerjev oz. njihovih pomočnikov. Pričakujemo, da bomo imeli v sezoni 2016/2017 skupaj v pogonu od 140 do 150 rokometašev.

Več informacij o članski ekipi, mlajših selekcijah, trenerjih in morebitnih spremembah v RD Herz Šmartno pa boste lahko prebrali v naslednji izdaji Krajevnih novic.

Vse bralce vabimo, da si ogledate našo internetno stran: www.rdherzsmartno.si ter naš Facebook profil: www.facebook.com/Rokomet.Smartno, na katerem lahko spremljate veliko zanimivih novičk, fotografij ipd.

Eurofest − letnik 2001

11

IZ NAŠIH DRUŠTEV IN USTANOV

Prijateljstvo šteje Avtor prispevka: Bogomir Bučar Spoštovane vaščanke in vaščani Zavrstnika ter vsi ostali bralci tega članka!

Obisk koncentracijskega taborišča Mauthausen Avtorica prispevka: Marija Zajc Društvo izgnancev DIS KO Litija - Šmartno vsako leto obišče kraje, kamor so/smo bili izgnani ali pa nas pot nese na ogled katerega izmed mnogih koncentracijskih taborišč.

Tako smo se letos odločili, da obiščemo kraj enega najhujših taborišč druge svetovne vojne – Mauthausen.

K G

asilstvo v naši vasi mi je v preteklih dveh letih že močno zlezlo pod kožo in kar težko kaj napišem, ne da bi se ukvarjal s tem. V tem članku pa sem si dovolil, da je gasilstvo le temelj.

Temelj česa pa naj bi bilo gasilstvo v naši vasi? Gasilstvo oziroma gasilsko društvo v vasi Zavrstnik je temeljno gibalo dogodkov v naši vasi.

Vse prevečkrat se mi zdi, da je naša vas postala spalno naselje, kamor se vsi, z menoj na čelu, le vračamo od svojih delovnih nalog, da se naspimo in se naslednji dan poženemo naprej.

Pa ni povsem tako. Nedavni dogodek v vasi nas je, še vedno nekoliko pod okriljem omenjenega društva, združil, da smo se prijetno družili. Pomembno se mi namreč zdi, da v hitenju tega časa še najdemo kakšno uro ali dve, da se vaščani družimo med seboj. Pa naj bo razlog kakršen koli, samo da si vzamemo čas in izstopimo iz rutine dela vsakdana.

Res je, da nam v vasi močno manjka zunanji javni prostor za druženje, vendar se že sedaj z voljo in dobro voljo posameznikov najde kotiček, kjer se lahko opravi kakšna družabna dejavnost, ne nazadnje celo lahko izpelje gasilska veselica.

Nikakor ne bi želel s tem člankom nikogar česar koli učiti, vsekakor pa bi vam vsem želel potrkati na vest, da se pridružite vaškim dogodkom, če se ti že organizirajo in zgodijo. Verjemite mi, da so druženja vedno prijetna in vsaj za sebe lahko trdim, da jih zapustim boljše volje, kot sem na njih prišel.

Da pa se ne bom popolnoma izneveril prvemu odstavku tega članka, vas bom za konec povabil, da si aktivnosti Prostovoljnega gasilskega društva Zavrstnik ogledate na spletni strani društva, na kateri smo nekaj zapisali tudi o dogodku – vaški gasilski veselici.

Vsem mladim bralcem in njihovim staršem pa želim dober vstop v novo šolsko leto in maksimalno prijeten preostanek počitnic.

HVALA IN NA POMOČ!

12

Avgust 2016

o poslušaš besede in razlago vodiča, si težko predstavljaš, kako je človek človeku taka zver. Trpljenje ljudi in umiranje na dnevnem redu. Ob baraki, kjer so umirali taboriščniki, so imeli nogometno igrišče, tam so se zabavali esesovci in fantje iz bližnjega mesta, kot da se okoli njih ne dogaja nič hudega. Čustva privrejo na dan, trpljenje, žalost, smrt … Zamisliš si, kako nam je sedaj lepo. Mir, mir in zopet mir, pa četudi ni vedno vsega v izobilju. Mauthausen pa bo ostal neizbrisan madež Avstrije in Nemčije. Odvzeli so ljudem pravico živeti.

Seveda smo v naše tridnevno potovanje vključili tudi druge zanimivosti. Obiskali smo Svet kristalov Swarovski, si ogledali bogato mestece Hall, kjer je bilo glavno skladišče soli v državi Avstriji, videli stavbo, kjer je bila prva kovnica denarja v Evropi. Ogledali smo si tudi prelepo cerkev v tem mestu, kjer se je videlo, da so tu ljudje bogato živeli. Pot smo nadaljevali proti Južni Tirolski, v mesto Bolzano. Videli smo čudovito obdelane vinograde na takih strminah, da se človek sprašuje, kako to obdelujejo. Na tem prelepem izletu, kjer nas je tri dni spremljajo sonce, so se vrstili zanimivi, lepi kraji, polni zgodovine. Našo pot pa smo zaključili v Kranjski Gori, v gostišču Pri Martinu, kjer so nas dobro pogostili.

Ko takole »vandraš« po svetu, vidiš toliko

lepega, pa vendar, ko prideš domov, se utrne misel lepe pesmi: Videl dežele sem tuje, videl sem tuje nebo, zdaj v rodne kraje potujem, rad bi spet videl svoj dom, daljne dežele so lepe, lepo je južno nebo, še lepše pa sijejo zvezde, tam, kjer moj rodni je dom.

Sedaj imamo svojo lastno domovino, imejmo jo radi in imejmo se radi tudi ljudje in vsak naj živi po svojem prepričanju.

Ob tej priliki pa bi se radi zahvalili Turistični agenciji Rudi Turs in njihovim odličnim šoferjem, posebna zahvala njihovi ge.

Slađani, ki se trudi ustreči vsaki naši želji.

Naši vodički Aleksandri, ki nam naše izlete s prijaznostjo in strokovnostjo še polepša.

Zahvala gre našim izgnancem DIS KO Litija - Šmartno, ki se kljub zavidljivi starosti pridružijo našim izletom, Društvom izgnancev Dole, Hrastnik, Radeče, Polšnik, katerih člane radi vzamemo seboj …, in vsem, ki kakorkoli prispevate, da se imamo na naših izletih res lepo.

In ne nazadnje zahvala Občini Litija in Občini Šmartno pri Litiji, ki nam s sofinanciranjem programov omogočita obisk koncentracijskih taborišč, saj bi brez prispevka težko organizirali tak izlet.

Na koncu naj vsem zaželimo veliko zdravja in vse dobro, da se v čim večjem številu še vidimo.

Avgust 2016

IZ NAŠIH DRUŠTEV IN USTANOV

3. Valvasorjevi mednarodni grafični dnevi Avtorica prispevka: Polona Simončič, JZB Na Bogenšperku je ponovno zadišalo po grafični barvi. Na gradu so se odvili 3. Valvasorjevi mednarodni grafični dnevi, ki smo jih otvorili s koncertom Eroike.

V

pomladnem času je bil utrip dogajanj na gradu Bogenšperk obarvan glasbeno, poletje pa je odmerilo čas predvsem likovni umetnosti. Svetovni dan medkulturnega dialoga smo odprli s projektom »Bogenšperk: kjer se srečata Vzhod in Zahod«. Dogajanje se je nadaljevalo v nedeljo, ko je potekal pohod po Valvasorjevi krožni poti, v popoldanskem času pa je grad zaživel v praznovanju Valvasorjevega dne. Ob deseti obletnici smrti akademskega slikarja specialista Jožeta Megliča v galeriji gradu gostimo razstavo njegovih del iz zasebnih zbirk, tradicionalno pa smo gostili Pomladni koncert pevskega društva ZVON z gosti in drugi festival Družina

poje.

V začetku meseca julija smo s koncertom pod zvezdami izvrstnega glasbenega tria Eroika slovesno odprli 3. Valvasorjeve mednarodne grafične dneve. Ob 375. obletnici rojstva Janeza Vajkarda Valvasorja smo z ustvarjanjem šestih mednarodno uveljavljenih grafikov opozorili na začetke grafične umetnosti na Slovenskem. Nastale grafike bodo od 8. septembra 2016 razstavljene v grajski galeriji in bodo na gradu ostale kot del Grafične zbirke Bogenšperk. Veseli smo, da smo to leto z investicijsko prenovo viteške dvorane in dodatne sobe v pritličju gradu uspeli izboljšati pogoje za delo.

Novice iz Doma Tisje Avtorica prispevka: Vida Lukač, direktorica Doma Tisje Letošnje leto je radodarno s pogostim dežjem in bolj nizkimi temperaturami, vendar smo v preteklem mesecu le uspeli organizirati in uspešno zaključiti kar nekaj dogodkov.

V

začetku junija so se naši zaposleni udeležili že 25. športnih iger slovenskih domov. Udeleženci so uspešno tekmovali, saj so na koncu osvojili skupno 11. mesto, Mojca Justin pa 2. mesto v krosu.

Zaposleni smo si letos v okviru strokovne ekskurzije ogledali dva domova: Dom Viharnik v Kranjski Gori in Dom upokojencev v Radovljici. Prijazni gostitelji so nas popeljali na ogled vseh prostorov in nam hkrati predstavili svojo vizijo, organizacijo dela in življenja v domu ter načrte za prihodnost.

Po ogledu doma smo v okviru promocije zdravja poskrbeli tudi za fizično aktivnost, saj smo si ogledali Planico, nato pa se peš odpravili do Tamarja in nazaj.

Na letnem izletu za stanovalce, 16. junija, so si ti letos ogledali Prešernovo rojstno hišo v Vrbi in skakalnice v Planici. Okusno kosilo so

pripravili v Avsenikovi gostilni pri Jožovcu, kjer sta za dobro razpoloženje poskrbela še prostovoljca: Vili Lušina z igranjem na harmoniko, Anton Rappelj pa z igranjem na kitaro. Obiskali so tudi Marijino svetišče na Brezjah.

Za stanovalce na vozičkih smo 22. junija pripravili krajši sprehod po starem delu Litije, ogledali smo si znameniti mozaik v župnijski cerkvi sv. Nikolaja, ki ga je leta 2013 izdelal p.

Marko I. Rupnik. Gospod Jože Tomšič, litijski župnik, nam je razložil nastajanje in pomen slik v mozaiku, po predstavitvi pa so nas predstavniki Karitas pogostili z napitki, pecivom in sadjem. Zaigral nam je tudi harmonikaš, prostovoljec, gospod Pavle Kokalj. Pot smo nadaljevali mimo Farbarjevega gradu, mimo občinske zgradbe in nato nazaj v naš dom.

Izlet smo zaključili s proslavo ob dnevu državnosti in sladkim piknikom. Na proslavi so sodelovali pevci domskega zbora Metulj, pod vodstvom Simone Pelko, in recitatorki, gospa Jolanda Kocijančič in gospa Bojana Videmšek, ki sta recitirali svoje pesmi. Za sladke dobrote so poskrbele naše gospodinje na enotah, nekaj pa so pripravile tudi kuharice v centralni kuhinji.

Letošnja proslava ob dnevu državnosti je bila 23. junija tudi v matičnem domu. Tokrat smo dogajanje prestavili pred dom, pod drevesa,

V okviru 3. Valvasorjevih mednarodnih grafičnih dni so ustvarjali: Matjaž Geder iz Gornje Radgone, Nataša Mirtič iz Novega mesta, Tina Mohorović iz Straže, Zdenka Pozaić iz Zagreba, Ivana Stanković iz Niša in Leon Zakrajšek iz Zagreba. Strokovna sodelavca pri projektu sta bila Goran Milovanović (Galerija Božidar Jakac Kostanjevica na Krki) in mag. Martina Orehovec (Tehniški muzej Slovenije), umetniški vodja projekta je bil Janko Orač.

V okviru 3. Valvasorjevih mednarodnih grafičnih dni smo projekt razširili tudi na tridnevno grafično izobraževanje, jeseni pa bo sledila še vsebinska dopolnitev muzejske zbirke Valvasorjeva bakrotiskarna. tako da so lahko vsi sedeli v blagodejni senci.

V kulturnem programu so nastopili učenci Glasbene šole Litija - Šmartno, pevci domskega pevskega zbora Tisa, za zabavo pa sta po proslavi poskrbela pevca Zoran Cilenšek in Robert Ficker. Zahvalili smo se tudi prostovoljkam, ki vse leto sodelujejo z nami, gospe Mariji Smolej, Ani in Bredi Merčon, in jim podarili simbolično darilo.

Prostovoljec leta 2015 Vsako leto se prijavimo na natečaj Prostovoljec leta. Najzaslužnejši prostovoljki leta 2015 sta Verica Sandevska in Saša Oshish.

Prostovoljki Verica in Saša sta se s stanovalci veliko pogovarjali in družili, hkrati pa krepili čustveno stabilnost. Spremljali sta jih v okolico doma in sodelovali na različnih delavnicah, na katerih sta obujali in negovali stare običaje: od izdelovanja butaric, jasličarstva v domu, postavljanja novoletnih jelk skupaj s svojci stanovalcev do bralnih ur, izdelovanja naravnih mil in krem … Stanovalcem sta s tem omogočili aktivno sooblikovanje dnevnega ritma.

Prostovoljki Verica Sandevska in Saša Oshish sta se udeležili slavnostne zaključne prireditve in iz rok predsednika Republike Slovenije, Boruta Pahorja, prejeli zahvalo za plemenito delo. »Drobec ljubezni je lahko kot kaplja vode, ki podari roži moč, da se ponovno dvigne.

Verjamem v moč ljubezni.

Ljubezen je edini ključ, ki odpira rajska vrata.« Phil Bosmans 13

IZ NAŠIH DRUŠTEV IN USTANOV

Dejavnosti društva upokojencev Avtor prispevka: DU Šmartno pri Litiji V maju in juniju smo bili na treh rekreacijskih pohodih v šmarski okolici; povzpeli smo se tudi na Svibno nad Litijo.

Z

adnji teden v maju smo organizirali popoldanski izlet na Gorenjsko, ki je privabil 30 udeležencev. Najprej smo se ustavili v Cerkljah, kjer smo si ogledali župnijsko cerkev in pokopališče, ki je med najbolj urejenimi v Sloveniji, se sprehodili mimo rojstne hiše igralca Ignacija Borštnika, po katerem se imenuje vsakoletno Borštnikovo srečanje slovenskih gledališč v Mariboru, pred osnovno šolo pa je aleja znamenitih mož, ki so živeli ali delovali v tem kraju.

Nato smo obiskali grad Strmol, ki je protokolarni objekt, in si ga ogledali le od zunaj ter njegovo okolico, naslednja postaja pa je bil Adergas (Velesovo), kjer smo občudovali nekdanji samostan, ki obnovljen danes služi župnijskim in drugim cerkvenim dejavnostim. Pot nas je nato vodila mimo Šenčurja in Voklega do Zbiljskega jezera, kjer smo se zadržali dalj časa; tu nas je presenetila množica labodov, ki so jih tu

naselili.

V petek, 27. maja, smo sodelovali pri prevozu oskrbovancev Doma Tisje z vozički do Krznarja in nazaj, sredi junija pa je naša ženska ekipa sodelovala na zasavskem tekmovanju v pikadu, ki je potekalo v Radečah.

Dan pozneje smo organizirali tradicionalni piknik na vrtu gostilne Maček, na katerem je bilo 27 naših članic in članov. V drugi polovici junija smo povabili na srečanje pri Mačku skupino Šmartinke, ki za dva meseca prekinja štirinajstdnevna srečanja, ki potekajo v naši pisarni.

Zadnji dan junija se je 23 članov Društva upokojencev Šmartno odpravilo na popoldanski izlet v Kamniško Bistrico. Vreme jim je bilo zelo naklonjeno, saj jih je, kljub slabši napovedi, ves čas spremljalo sonce.

Med potjo so se ustavili pri Firštovi mizi in si ogledali napis, ki ponazarja zgodovino te kamnite mize.

Sedem udeleženk se je od tu odpravilo

Nastopi in druženja MePZ Zvon, Šmartno pri Litiji Avtorica prispevka: Katarina Kragelj Za nami je uspešna in prijetna pevska sezona, sestavljena iz nastopov, druženj, kovanja načrtov, dogovarjanj, predvsem pa tedenskih pevskih vaj, ki smo jih pred nastopi imeli tudi dvakrat tedensko. Ni nam žal, bilo je lepo.

Avgust 2016

peš po delu Koželjeve poti po levi strani reke, s katere so občudovale kanjon, ki ga je izdolbla reka. Ostali pa so se odpeljali do planinske koče pri izviru Kamniške Bistrice.

Ogledali so si izvir in okolico.

Skupina, ki se je peš odpravila po Koželjevi poti, se je ustavila pri lovskem dvorcu, ki ga je dal postaviti kralj Aleksander pred 2. svetovno vojno. Dvorec je zamenjal več lastnikov, po 2. svetovni vojni je bil državni protokolarni objekt, kjer je Tito sprejemal svoje goste in jih vabil na lov. Danes je dvorec v privatni lasti. Načrte za objekt je izdelal arhitekt Jože Plečnik leta 1933.

V zadnjem delu poti je spominsko obeležje vseh alpinistov, ki so se ponesrečili v kamniško-savinjskih gorah, med imeni je tudi spominska plošča Tomaža Humarja.

Po povratku so se ustavili še v Domžalah in si pod vodstvom g. Kosa ogledali Slamnikarski muzej.

Ogled je bil zelo zanimiv, saj so izvedeli, da je bilo slamnikarstvo pred 1. svetovno vojno in še nekaj časa po njej ena od nosilnih dejavnosti v domžalski občini. Spremljali so praktičen prikaz izdelave slamnika, kar pa je danes samo še etnološka znamenitost.

Domov so se vrnili polni vtisov in si zaželeli nasvidenje na pikniku v Jelši.

Zvonarijadi, tokrat na Muti na Koroškem.

Poleg nas je sodelovalo še šest zborov z imenom Zvon. Gostitelji so nam pokazali krajevne znamenitosti in nas seznanili z zgodovino svojega kraja. Živijo v urejenem, prijetnem kraju, ljudje so gostoljubni in prijetni. Večerni program, ki so nam ga pripravili, pa je bil res poseben in enkraten.

Vsak zbor Zvon, v različnih sestavah, ženskih, moških, mešanih, je zapel po dve pesmi, za konec pa so zazvenele še tri skupne. Z druženjem smo nadaljevali še po koncertu.

Konec maja smo imeli pomladni koncert na gradu Bogenšperk, gostje so bili MePZ iz Borovelj.

Nismo pa prepevali samo na nastopih, s podoknicama smo razveselili naši dve pevki ob njunih rojstnih dnevih.

In odkar obstajamo v mešani sestavi, nobeno leto nismo manjkali na Pevskem taboru v Šentvidu pri Stični, tudi letos smo bili, bilo je nepozabno.

V

zimskem času smo gostovali v Domu počitka Tisje, kjer smo razveselili oskrbovance doma, februarja smo pripravili zimski koncert, kjer so poleg našega zbora Zvon, pod vodstvom zborovodkinje Marije Celestina, nastopili še člani moškega zbora Prijatelji iz Šentvida pri Stični, pod vodstvom Roberta Markoviča.

14

Z veseljem smo se odzvali povabilu Kmetijske zadruge Litija in nastopili v Šmartnem ob otvoritvi nove trgovine Dom Market.

V maju smo imeli precej nastopov, najprej smo sodelovali na občinski reviji pevskih zborov v Šmartnem pri Litiji, na kateri smo bili pohvaljeni za svoje delo. V soboto, 21.

5. 2016, smo gostovali na tradicionalni 18.

Pevsko sezono smo zaključili z izletom v pojočem avtobusu, v soboto, 25. 6. 2016, ko smo se odpeljali v Goriška brda, kjer smo si ogledali Dobrovo, Šmartno v Brdih, vinsko klet, vilo Vipolže in od krajevne vodičke izvedeli veliko zanimivosti iz bližnje in daljne zgodovine Brd. Resnično smo se imeli lepo.

Imamo pa že kup načrtov za prihodnje leto in veselimo se jih.

Avgust 2016

IZ NAŠIH DRUŠTEV IN USTANOV

Utrinki iz Knjižnice Litija Avtorica prispevka: Andreja Štuhec 5. Tačkov festival – malo moker, a vesel!

D

opoldansko deževje je 9. in 10. junija dopoldan sicer malo pokvarilo načrte organizatorjem, saj niso uspeli prikazati kinološkega dogajanja v parku na Stavbah. Si je pa 750 otrok iz obeh občin ogledalo lutkovno predstavo domače skupine Li-LU Medved in dežnik ter predstavo Gledališča desni žepek Poklic coprnice Mice. Obiskovalci so spoznali tudi delo in poslanstvo pasjega zavetišča Meli v Trebnjem, saj so festivalu želeli dati rdečo nit odgovornosti do zapuščenih in izgubljenih živali. Obiskovalce je navdušila tudi likovna razstava Kraševci – Sinovi burje (Notranjski muzej Postojna in slikar Blaž Vehovar). Tačkov festival je potekal v znamenju stripovskega natečaja z naslovom Našli smo psa. Prispelo je 500 del, ki so razstavljena v litijski galeriji knjižnice. Izjemen odziv je presenetil komisijo, ki je izbrala 15 najbolj prepričljivih zgodb v sliki in besedi ter jim namenila praktične ustvarjalne nagrade.

Spominski večer v knjižnici je bil namenjen Nacetu Simončiču, ki nas je s svojim delovanjem navdihoval in spodbudil k pripravi Tačkovega festivala. O Nacetu in njegovi gledališki karieri v partizanskem gledališču smo se pogovarjali z njegovo gledališko kolegico in prijateljico, igralko Ivanko Mežan.

Prireditev so polepšale pevke Učiteljskega pevskega zbora KUD Litus, ogledali smo si tudi krajše dokumentarne filmske in fotografske izseke o Nacetovih gledaliških letih.

Gradivo so nam prijazno odstopili: Muzej novejše zgodovine Slovenije, Univerza v Ljubljani – AGRFT, Lutkovno gledališče in družina Cerar. Z gostjo Ivanko Mežan smo doživeli nepozaben spominski sprehod v čas rojstva slovenskega narodnega gledališča, ki ga je v partizanskih letih

soustvarjal tudi Nace Simončič. Znova smo se tudi prepričali, da je krog ljudi, ki so poznali Naceta Simončiča, izjemen in poseben. Sonce je v petek popoldan pregnalo oblake in zaključek Tačkovega festivala je lahko potekal pod kostanji v parku na Stavbah. Živahno moderiranje povezovalca Lovra, ki je predstavljal aktivnosti festivala, je obiskovalce usmerjalo v različne kotičke.

V bralnem kotičku v Knjižnici pod kostanji so potrpežljivo na mlade bralce čakali psički iz terapevtskega Društva Tačke pomagačke.

Društvo Tačke in repki je spodbujalo k ustvarjalnosti z origami tehnikami. V delavnici lutk so nastajale ročne lutke iz nogavičk.

Tačkove palačinke so pekle prijazne članice Turističnega društva Litija, na odru pa so lastniki predstavili različne kužke. Petnajst nagrajencev natečaja smo obdarovali s praktičnimi nagradami, izbrali in nagradili pa še skupino otrok iz podaljšanega bivanja POŠ Dole pri Litiji. Peto druženje s Tačkovim festivalom je sklenila velika slastna torta, ki so jo sladkosnedi »človeški« obiskovalci z užitkom pojedli. Tačkov festival postaja simpatično in toplo druženje ljubiteljev psov, gledališča, ustvarjalnosti in radovednosti. Organizirata ga javna zavoda Knjižnica Litija in Zavod za kulturo, mladino in šport Litija, s podporo Civilne iniciative Litija in Mestne skupnosti Litija. Festival podprejo donatorji in sponzorji v obliki materialne pomoči in sodelovanja (Turistično društvo Litija, Tesarstvo Roman Hribar s. p., Kmetija Čož, Jože Čož s. p., Komisija otrok in pes KZS, Kinološko društvo Zagorje, Društvo Tačke pomagačke, Društvo Tačke in repki). Hvala vsem sodelujočim, partnerjem v projektu, donatorjem, mentoricam in učencem, nasvidenje prihodnje leto!

Bralna majčka za bralno značko V projektu Bralna majčka za bralno značko 2015/16 je sodelovalo 222 cicibralcev (10 manj kot lani) in 1.195 osnovnošolcev – kar je 44 bralcev več kot lani! Rezultat je za Knjižnico Litija zelo spodbuden in veselimo se ga lahko zaradi pomoči mentorjev in mentoric, predvsem pa zaradi donatorjev in sponzorjev, ki so podprli projekt.

Srečevali bomo mlade bralce v belih majicah, ki nam bodo sporočali: • predšolski otroci: Knjiga ne grize!, • šolarji pa: Bolje pozno kot nikoli! Zgrabi knjigo za roge! Skoraj ni še nikoli knjige prebral!

Projekt bo stal 3.360 €. Z donacijami smo zbrali 1.300 €, preostala sredstva bomo zagotovili z nejavnimi prihodki, ki jih namenimo za izvajanje programa in širjenje bralne kulture.

Projekt Bralna majčka za bralno značko je edinstven v Sloveniji in kot tak tudi uspešen, saj se število sodelujočih (kljub trendu upadanja branja) vendarle vsako leto malo poveča.

Za nas je pomembno, da pozitivna sporočila mladih bralcev nagovarjajo tudi druge ljudi.

Zato smo podpornikom branja namenili izzivalne majice, ki pravijo: »Raje izdaj knjigo kot prijatelja«.

Občina Šmartno pri Litiji

Občina Šmartno pri Litiji, Javni zavod Bogenšperk in Knjižnica Litija objavljajo

2. FOTOGRAFSKI NATEČAJ z naslovom »OKO JE ZAZNALO …«.

Cilj natečaja je izbor umetniških in kakovostnih fotografij, namenjenih promociji Občine Šmartno pri Litiji. Izbrane fotografije bodo na ogled na priložnostni razstavi ob občinskem prazniku v mesecu novembru 2016 v prostorih Knjižnice Šmartno. K udeležbi še posebej vabimo osnovnošolce in dijake (do 18. leta), saj je za fotografijo mladega avtorja predvidena posebna nagrada. Natečaj bo potekal do 17. oktobra 2016.

Razpis natečaja in prijavnica sta dostopna na spletnih straneh: www.bogensperk.si, www.smartno-litija.si, www.knjiznica.litija@gmail.com.

15

IZ NAŠIH DRUŠTEV IN USTANOV

Novice iz PGD Primskovo Avtor prispevka: Božidar Zupančič HURAAAAAAAAAAAAAAA ... počitnice. In seveda vsakoletni, lahko rečemo že tradicionalni, tabor mladih gasilcev PGD Primskovo.

K

omaj smo se malo naspali po »napornem« taboru Gasilske zveze Šmartno v Kokarjih, nas je naslednji dan že čakal tabor Laze v domačih logovih. Igre, zabava, pečenje hrenovk, tekmovanje, gasilske veščine in posebno presenečenje ………..

TOBOGAN. Že zgodaj zjutraj smo se odpravili peš na Laze, kjer so naši mentorji pripravili vsakoletni tabor. Korak je dal korak in ob prebujanju prelepih dolenjskih gričev smo prispeli na Laze. Nekaj formalnosti glede discipline in

reda, potem pa …………. IGRE. Na travnik so stopili Tigri, Grizliji, Smrkci in Risi. Grizli, rjoveli in podili smo se po sveže pokošeni travi. Prenašali smo ping pong žogico, vlekli gasilsko cev, lovili ribe ... Kaj ne verjamete?

Ribe ... ribe, in prav uspešni smo bili v tej disciplini. Sledilo je pečenje hrenovk in na koncu težko pričakovani tobogan. Čez drn in strn, po mokrem toboganu. Po dobri uri veselega dričanja …… pa je zmanjkalo vode. In veste kaj, mi bi še veselo noreli po pokošeni travi,

Avgust 2016

če nam ne bi veselega razpoloženja prekinili temni oblaki, ki so pričeli trositi dežne kaplje. Hitro, hitro v avtomobile in gremo v gasilski dom. Tam pa nas je pričakala prava pojedina. Čevapčiči, hrenovke, meso, solate ….., kaj bi vse naštevali. Marljiva dekleta iz naše kulturne sekcije PGD Primskovo so nam pripravila pravo gostijo. Oh, ta naša »kulturna dekleta«, nikoli ne pozabijo na nas, tudi veliko sladkih presenečenj, ki so bila boljša eno od drugega, so nam pripravila. Še danes se nam cedijo sline po njihovih sladkih dobrotah. Prišel je čas, da tudi naši starši malo prispevajo k igram. Skupaj z nami so tradicionalno prenašali vodo iz vedrovke v vedrovko z gobo. To je bilo smeha in veselja. Mislimo, da nam starši niso bili preveč v napoto. In prehitro je prišel čas slovesa, z veliko obljubo, da naslednje leto zopet pridemo še v večjem številu. Saj smo bili mladi gasilci skoraj vsi, nekoliko smo pogrešali le naše starejše vzornike. Prijetno pa nas je presenetil predsednik mladinske komisije v GZ Šmartno, naš Čejšja, ki je pokazal svoje mišice in sodeloval pri marsikateri igri.

Rezultati tekmovanja sicer niso pomembni, a naj omenimo, da so letos zmagali Risi, s prijetno in simpatično Saro. Čakale so jih praktične nagrade in seveda pokal, kolajne ter na novo izbran prehodni pokal. Čestitke vsem. Tistim, ki ste prišli, tistim, ki ste se ukvarjali z nami, tistim, ki ste dogodek pripravili, tistim, ki ste poskrbeli za naše želodčke, in pa tistim, ki mislite na nas.

HVALA! Naslednje leto pa zopet nasvidenje na taboru mladih gasilcev Laze 2017.

LAS Srce Slovenije – napoved prvega razpisa Avtorica prispevka: Saša Ceglar Vidmar Lokalna akcijska skupina Srce Slovenije je s podpisom konzorcijske pogodbe 12. marca 2015 pričela z aktivnostmi za novo programsko obdobje 2014–2020, ki sledijo Uredbi o izvajanju lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost (Uredba CLLD).

L

AS Srce Slovenije, ki vključuje tudi občino Šmartno pri Litiji, je tudi v novem programskem obdobju organiziran kot lokalno pogodbeno partnerstvo, ustanovljeno z namenom spodbujanja celovitega in uravnoteženega razvoja na območju Srca Slovenije po pristopu »od spodaj navzgor«, ob upoštevanju lastnih razvojnih potencialov in zmogljivosti, predvsem krepitve socialnega kapitala z aktivnim vključevanjem prebivalstva v skupno načrtovanje in odločanje o last-

16

nem lokalnem razvoju.

Ključna podlaga za delovanje LAS v tem obdobju je nova Strategija lokalnega razvoja, ki opredeljuje skupno vizijo, cilje, prioritete in merljive kazalnike, ki jih želimo skupaj doseči do leta 2020. Pri tem je bistvenega pomena aktivno sodelovanje vseh zainteresiranih lokalnih deležnikov iz vseh treh sektorjev – javnega, ekonomskega in zasebnega.

Tematska področja ukrepanja, ki jim morajo slediti projekti, podprti preko LAS, so:

1. Ustanavljanje novih delovnih mest 2. Osnovne storitve na podeželju 3. Varstvo okolja 4. Večja vključenost mladih, žensk in drugih ranljivih skupin na podeželju Projekti se morajo umestiti v vsaj eno od teh področij in cilje posameznega področja.

Predvidoma v septembru bo objavljen prvi javni poziv LAS Srce Slovenije za sofinanciranje projektov, ki bodo sledili Strategiji lokalnega razvoja LAS. Pisarna LAS svetuje in usmerja potencialne prijavitelje, zato vabljeni, da nas, če imate konkretno projektno idejo, kontaktirate (01 896 27 10, las@razvoj.si).

Avgust 2016

IZ NAŠIH DRUŠTEV IN USTANOV

Letovanje na Dugem otoku

Novice iz MDI Litija - Šmartno Izlet v Dobovo

M

esec junij je mesec izletov, predvsem šolarjev in dijakov. Zakaj si tudi me, udeleženke ponedeljkove telovadbe, za zaključek leta ne bi organizirale krajši izlet. Kam? Kdaj? Kislo vreme, ki nas je spremljalo skoraj ves mesec junij, ni ponujalo ne vem kakšnih možnosti izleta v naravo. Če se odločimo za obisk ene od term, pa zna biti to povem drugače.

Večino term v Sloveniji že poznamo in do večine, razen do Laškega in Rimskih Term, je potreben prevoz z osebnim avtom. Prej navedeni kopališči sta nam vsem že dobro znani, zato smo poiskale nekaj novega – Terme Paradiso v Dobovi.

Tisto ponedeljkovo deževno jutro ni obetalo nič dobrega. Kljub temu pa se nas je nekaj zbralo na litijski železniški postaji. Uro in pol prijetne vožnje z vlakom in že smo bile na cilju. V neposredni bližini železniške postaje v Dobovi se nahajajo Terme Paradiso. Terme poslujejo šele šesto leto. Že na prvi pogled je videti, da je kompleks dokaj nov in dobro vzdrževan. Na voljo sta notranji in zunanji bazen, ki obratujeta skozi vse leto, otroški bazen, tobogani in tekoča reka pa obratujejo le v poletni sezoni.

Zdravilna termalna voda blagodejno vpliva na težave, povezane z gibali in hrbtenico.

Cene so konkurenčne. Tudi v njihovi piceriji se lahko odžejaš in okrepiš po nam, upokojencem, dostopnih cenah. Povezave z vlaki so več kot ugodne.

Zelo zadovoljne, z obljubo, da še pridemo, smo se v poznih popoldanskih urah vrnile domov.

Avtorica prispevka: Vera Bric

Tradicionalno srečanje invalidov

M

edobčinsko društvo invalidov občin Litija in Šmartno pri Litiji je 18. junija 2016 organiziralo tradicionalno srečanje invalidov. Srečanje je bilo tudi tokrat pri Domu ribičev v Litiji. Udeleženih je bilo 113 rednih in podpornih članov ter gostov. Med srečanjem sta bila organizirana tudi zbor članov in bogat srečelov.

Na izrednem zboru članov smo sprejeli spremembe statuta in dopolnitve. V društvu se namreč pripravljamo na ustanovitev socialnega podjetja.

Izvolili smo tudi novega člana izvršnega odbora, g. Mira Prašnikarja.

Izredno smo hvaležni vsem donatorjem, med njimi tudi posameznim članom društva, ki so prispevali materialne in denarne prispevke. Izkupiček od srečelova bo društvo namenilo za svoje delovanje.

Udeleženci so uživali ob dobri glasbi, hrani in pijači ter obujali spomine, in tako je druženje trajalo vse do večera.

Veseli nas, da je kljub vsesplošni gospodarski krizi in recesiji še vedno prisoten čut za sočloveka in posluh do tovrstnih aktivnosti v invalidskih organizacijah.

Ob tej priliki se želimo še enkrat zahvaliti vsem, ki so nam omogočili srečanje in izvedbo srečelova.

S

kupaj z društvom upokojencev Litija in Društvom diabetikov Litija in Šmartno smo v mesecu juniju organizirali 4-dnevno letovanje na Dugem otoku. V zelo kratkem času se je na letovanje prijavilo kar 51 članov vseh treh društev. Izkoristili smo zelo ugodno ponudbo agencije oz. hotela Luka na Dugem otoku in bili kljub nizki ceni aranžmaja z vsebino ponudbe zelo zadovoljni.

Zaključni turnir šahovske sekcije ob zaključku spomladanske sezone

K

ot vodja šahovske sekcije pri MDI Litija - Šmartno podajam kratko poročilo o delu šahovske sekcije.

Redni turnirji so se odvijali vsak ponedeljek popoldne v prostorih društva upokojencev Litija. V jesenskem delu je na teh turnirjih redno nastopalo deset igralcev. Žal smo izgubili dva odlična šahista (Francija Prettnerja in Lazo Djuriča).

Tako nas je ostalo še sedem. V ponedeljek, 27. junija, smo odigrali zaključni turnir pred počitnicami. Turnirja se je udeležilo šest šahistov, ki so odigrali dvokrožni sistem.

Zmagal je Srečko Obolnar. Na drugo mesto se je uvrstil Franc Možina. Tretje mesto je pripadlo Rufadu Sadikoviču. Četrto in peto mesto sta si razdelila Nino Sekulič in Ivo Bric, šesto mesto pa je pripadlo Mirku Plazniku (odsoten Adolf Berložnik). Šahisti bomo z rednimi turnirji ponovno začeli s koncem meseca avgusta.

Avtor prispevka: Mirko Plaznik

*****

POLETJE IN JESEN NA GRADU BOGENŠPERK ***** Četrtek, 25. avgust 2016, od 12.30 dalje ogled razstave RAZSTAVA O DRUŽINI WINDISCHGRÄTZ Na gradu Bogenšperk bo do 5. septembra na ogled fotografska razstava, ki jo je pripravila družina Windischgrätz ob svojem popotovanju po nekdanjih rodbinskih posestih v Sloveniji.

***** Nedelja, 28. avgust 2016, ob 14. uri VALVASORJEVO DRUŽINSKO POPOLDNE S strokovnim vodenjem si oglejte grad Lichtenberg, vsako polno uro bo ogled gradu Bogenšperk, prisluhnite pravljici o srednjeveških bitjih, nakupujte na grajski tržnici in ustvarite čudovite umetnine na otroških delavnicah.

Vse to za ceno ogleda gradu Bogenšperk.

Četrtek, 8. september 2016, ob 19. uri ODPRTJE RAZSTAVE 3. VALVASORJEVIH MEDNARODNIH GRAFIČNIH DNI V okviru 3. Valvasorjevih mednarodnih grafičnih dni je na Bogenšperku ustvarjalo šest uveljavljenih grafičnih umetnikov iz Slovenije, Hrvaške in Srbije. Nastale grafike julijske delavnice bodo od 8. septembra do 30. novembra na ogled v galeriji gradu.

***** Nedelja, 9. oktober, ob 15. uri GRAJSKA ZELIŠČARSKA DELAVNICA – kostanj Sprehodili se boste po jesensko obarvanem parku gradu Bogenšperk in pod mentorstvom gospe Jožice Bajc Pivec nabrali divji kostanj in ustvarili različne pripravke na tematiko kostanja.

Prijave zbira JZ Bogenšperk: info@bogensperk.si.

Cena delavnice je 15 € na osebo.

***** Ponedeljek, 31. oktober, od 15. ure dalje NOČ ČAROVNIC www.bogensperk.si

17

IZ NAŠIH DRUŠTEV IN USTANOV

Avgust 2016

Vojni veterani na Dolenjskem

pa s poklicnimi pripadniki stalne sestave SV. Številni izmed njih so prispevali tudi svoje uniforme, orožje ali druge eksponate in s tem obogatili zanimivo muzejsko zbirko.

Ne bi pa imeli pravega zaključka, če se ne bi dobro najedli pravega vojaškega pasulja.

Iz vojašnice pa na Rudolfov splav, s katerim so se ob animaciji Primicove Julije, perice in harmonikarja na splavu popeljali – natančneje zaplavali – po zgodovini Novega mesta in okušali cviček. Čudovit pogled na Novo mesto tudi z drugega zornega kota, iz struge Krke. Peljali so se pod štirimi mostovi, mimo gradov Kamen in Novi dvor, videli stolno in frančiškansko cerkev ter samostan. V okviru splavarjenja so slovesno med dolenjske splavarje sprejeli Jožeta Kosa, člana združenja.

Za konec potovanja so se ustavili še na Matjaževi domačiji na Pahi. Gre za 150 let staro hišo, obnovljeno v originalnem stilu z naravnimi materiali (kamen, les, slama), s 100 in več let staro opremo, zidanim štedilnikom in krušno pečjo, savno, kletjo. Očarala je vse, ki cenijo dediščino in se želijo za nekaj časa preseliti v življenje naših prababic in pradedkov. Ogledali so si tudi multivizijsko Zgodbo o cvičku in degustirali več vrst vin, med njimi tudi letošnjega kralja cvička.

Povsem za zaključek pa še večerja pri Japu s tradicionalnimi družabnimi igrami in bogatimi praktičnimi nagradami za sodelujoče. Na koncu so si rekli na svidenje na jesenskem srečanju veteranov, ki bo v začetku septembra, tokrat prvič povsem na jugovzhodu njihovega združenja, na Primskovem.

Avtor prispevka: Rudi Bregar Tretja majska sobota je bila rezervirana za tradicionalni pomladanski izlet članov Območnega združenja Zveze veteranov vojne za Slovenijo Litija - Šmartno. Kot doslej je s prefinjeno natančnostjo čudovit program potovanja pripravil Karlo Lemut, pot pa je udeležence vodila v Novo mesto z okolico.

N

ajprej so se ustavili v Pogancih pri Novem mestu, kjer jih je ob spominskem obeležju pričakal Albin Gutman, general v pokoju, slovenski športni pedagog in veteran vojne za Slovenijo. Orisal jim je zgodovino bojev v prvih dneh vojne in poudaril, da je prav v Pogancih počil prvi strel za samostojno Slovenijo leta 1991.

Nato jih je predstavnik dolenjskih veteranov popeljal na panoramski ogled Novega mesta, že nekoliko kasneje pa so jih čakali v vojašnici Franca Uršiča v Novem mestu.

Komandant vojašnice jim je predstavil delo vojašnice, še posebej njeno vlogo na mednarodnih misijah enot SV. Nato so si ogledali nekaj bojnih vozil, ki so jih leta 1991 zajeli teritorialci na Medvedjeku, in muzejsko zbirko Teritorialna obramba in naborniška vojska.

Pot po razstavnih prostorih vodi od prvih začetkov delovanja slovenske Teritorialne obrambe, se nadaljuje do vloge in delovanja TO v času osamosvajanja Slovenije in se nadaljuje s prikazom nastanka Slovenske vojske, sprva popolnjene z naborniki, nato

Medobčinska balinarska liga Avtor prispevka: Marjan Lukančič, predsednik K. Š. D. Velika Štanga Končano je balinanje v O. B. R. L. za sezono 2015/2016, v kateri je tekmovalo osem ekip iz občin Šmartno in Litija. V dokaj izenačenem tekmovanju so vse ekipe prikazale odlično balinanje in pa seveda obilico športnega duha. Omembe vredno je tudi, da so se na koncu tekmovalne sezone 2015/2016 potegovale za primat najboljšega v ligi kar štiri ekipe.

18

N

a koncu je bila najboljša ekipa Balinarska sekcija iz Jevnice, drugo mesto je osvojila ekipa Predilec/2 iz Litije, tretje mesto ekipa Velike Štange/1, četrto mesto Predilec/1 iz Litije, peto mesto ŠD Golišče, šesto mesto MDI Litija Šmartno/1, sedmo mesto MDI Litija - Šmartno/2 in osmo mesto Velika Štanga/2.

Tako kot vsako leto se je tudi letos odvijal zaključni turnir O. B. R. L. v balinanju, ki bi se moral odvijati v Jevnici, vendar se je zaradi višje sile (dež) nato končal na pokritem balinišču v Veliki Štangi.

Zaključni turnir O. B. R. L. in prvo mesto si je pribalinala ekipa Predilec/2, drugo mesto Predilec/1, tretje mesto Velika Štanga/1, četrto mesto Velika Štanga/2. Ob veselem športnem vzdušju in bližanju za najboljšega bližalca turnirja si je le-tega v pošteni borbi približal Zvone Mlakar, balinarska sekcija Jevnica.

Po končani sezoni in zaključnem turnirju smo si vsi igralci in vodje ekip rekli »vidimo se v sezoni 2016/2017«. Na koncu naj povabim vse, ki so željni balinanja, pridružite se nam, saj vam ne bo žal …, v to smo prepričani.

Za vse informacije smo vam na voljo na št.: 041 601 173 – Marjan Lukančič – predsednik K. Š. D. V. Š.

041 274 211 – Janko Skubic – vodja lige

Avgust 2016

IZ NAŠIH DRUŠTEV IN USTANOV

Obvestila za september in oktober 2016

Društvo diabetikov Litija in Šmartno Parmova ulica, 1270 LITIJA tel: 01 898 158 GSM: 031 777 153

Avtor prispevka: Društvo diabetikov Litija in Šmartno 1. Zdravstveno predavanje Vabimo vas na zanimivo predavanje z naslovom Naravni izvlečki za kostno-mišični sistem in Sladkorni bolnik in izdelki za samozdravljenje, ki ga organiziramo skupaj s podjetjem Pharm Swiss d. o. o. in bo v torek, 20. 9. 2016, s pričetkom ob 16.00 uri v predavalnici Knjižnice Litija. Predavala bo ga. Tatjana Hribar.

2. Okrevanje v Dolenjskih Toplicah “Šola zdravega načina življenja”, od 3. 11. do 10. 11. 2016. Ponudba vključuje: • Tri dnevne aktivnosti, vodena in za diabetike primerna telesna vadba – hidro gimnastika, vodna aerobika, vod na kardiovadba v telovadnici, nordijska hoja ali vodeni sprehodi.

• Vsakodnevno kontrolo krvnega slad korja, edukacijo vodenja dnevnikov KS, dvakrat tedensko parno merjenje krv nega sladkorja ali šest točkovni profil – po odločitvi vodstva društva.

• Učno delavnico Zdrava prehrana za diabetike.

• Dodatno še dve predavanji zdravnika oz. med. s. na temo preventive kardi ovaskularnih obolenj.

Ponudba še vedno vključuje: • namestitev v eno in dvoposteljnih so bah hotelov Kristal****, kopalne plaš če v sobah, pol- ali polni penzion z varovalno prehrano za diabetike, • možnost obročnega odplačila aran žmaja s plačilno kartico (Maestro), 5 obrokov, • brezplačni avtobusni prevoz v zdra vilišče in nazaj, • za tiste diabetike, ki želijo intenzivnejšo vadbo, bomo izvedli testiranje kardio vaskularne zmogljivosti in svetovanje o maksimalno priporočenih srčnih frek vencah pri vadbi po posebni ceni 25 € ter jim ponudili vadbo na kardionap ravah.

7 polpenzionov v dvoposteljni sobi + ena malica dnevno 7 polnih penzionov v dvoposteljni sobi + dve malici dnevno

296,80 EUR

čakalnega roka za izvajanje storitev obvezno pisati, da je izvajalec Terme Dolenjske Toplice, hkrati nam napotnice dostavite v društveno pisarno najkasneje do 15. 9. 2016.

Ob prijavi za okrevanje je potrebno plačati 10 € akontacije odpovednega rizika. Prijave zbiramo do 14. 10. 2016.

Društvo za redne člane prispeva 50 €, za podporne člane pa 25 €, razen za tiste, ki so to že koristili v spomladanskem okrevanju.

Socialni program: Vsem članom, katerih mesečni dohodek znaša manj kot 430 € (potrdilo o izplačilu mora biti priloga ob prijavi), prispeva društvo 100 €, ob pogoju, da prispevka niste koristili v spomladanskem okrevanju.

3. Merjenje sladkorja, krvnega tlaka, holesterola in trigliceridov V društvu bo merjenje v sredo, 7. 9.

2016, in 5. 10. 2016 od 8. do 10. ure.

V DU Šmartno bo merjenje v sredo, 14.

9. 2016, od 8. do 9. ure.

V KGZ Litija bo merjenje v sredo, 13. 10.

2016, od 8. do 12. ure.

V KGZ Šmartno bo merjenje v sredo, 20.

10. 2016, od 8. do 12. ure.

4. Kopanje v Dolenjskih Toplicah, Strunjanu in Šmarjeških Toplicah Tudi jeseni vam nudimo nakup celodnevnih kopalnih kart (ki veljajo tudi ob vikendih in praznikih).

5. Telovadba Telovadba bo potekala v Športni dvorani Litija dvakrat tedensko po enakem urniku kot spomladi, ponedeljek in sreda ob zadostnem številu prijavljenih. Da bomo lahko konec avgusta potrdili rezervirane termine, prosimo vse zainteresirane udeleženke, da se prijavite v društveni pisarni od 16. 8.

2016 dalje, da bomo lahko potrdili rezervacijo dvorane.

6. Pohodi Litija–Velika Ivan Lamovšek planina Litija–Luštna 8. 9. 2016 Jože Groboljšek pot 15. 9. 2016 Litija–RakiLojze Hauptman tovec Litija– Jager–Sv. 22. 9. 2016 Planina nad Ivan Lamovšek Trbovljami Litija–Trdinov 29. 9. 2016 Jože Groboljšek vrh 1. 9. 2016

352,80 EUR

Navedene cene že vključujejo zgornjo mejo vseh popustov /35 % popust/, nanje ni možno uveljavljati dodatnih popustov. Cene veljajo na osebo, turistična taksa ni vključena v ceno /1,27 € na dan na osebo/. Doplačilo za 1/1 sobo je 8 € na dan.

Vsi, ki bi želeli opravljati fizioterapijo ali zdravniške preglede, obveščamo, da se prijavite in dvignete napotnico oziroma delovni nalog pri svojem zdravniku, na katerem mora zaradi 60- dnevnega

Ob 7. uri – avtobus Ob 7. uri

Litija– 6. 10. 2016 Vinogradniška Lojze Hauptman pot Lisec 13. 10.

2016 20. 10.

2016 27. 10.

2016

Litija– Brestanica

Ob 7. uri

Litija–Ulovka Jože Groboljšek

Ob 7. uri – vlak Ob 7. uri – avtobus

Litija– Nebeška gora Lojze Hauptman

Ob 7. uri

Ivan Lamovšek

Nadaljujemo z ustaljeno tradicijo in skupaj s člani MDI vsak četrtek organiziramo pohode v naši bližnji in daljnji okolici. Zbor je ob objavljenih urah pred društveno pisarno. Pohodi se bodo glede na vreme tudi prilagajali. Hodite na lastno odgovornost v primerni obutvi in opremi.

Za pohode v okolici se obvezno prijavite v društveni pisarni najkasneje dan pred pohodom!!!

Za ostale pohode, kot na primer Velika planina, Rakitovec, Trdinov vrh, Blejski vintgar, za katere je zanimanje večje, bo organiziran avtobusni prevoz, zato se z obveznim plačilom akontacije prijavite teden dni pred odhodom.

7. Plavanje in vadba v bazenu Šmartno V sredo, 7. septembra 2016, skupaj z MDI od 16. do 17. ure nadaljujemo plavanje in vadbo v bazenu Pungart v Šmartnem pri Litiji. Vljudno vabljeni.

8. Ustvarjalne delavnice Naše ustvarjalne delavnice se pričnejo v mesecu oktobru. O datumu začetka po 16. 8. 2016 pokličite v društveno pisarno. Vljudno vabljeni.

9. Dohodnina Naše društvo je od oktobra 2007 uvrščeno med upravičence, ki jim lahko namenite del dohodnine za donacije – to je do 0,5 %.

Gre za dohodnino, ki je obračunana državi in jo lahko namenite društvu. S tem nam boste omogočili, da bo naše delovanje programsko še bogatejše.

Obrazce za 0,5 % dohodnine lahko dobite v društveni pisarni. Lahko jih tudi posredujete svojim družinskim članom ali prijateljem.

Ob 7. uri – avtobus

Vsem, ki ste to že storili, se najlepše zahvaljujemo.

Ob 7. uri

10. Plačilo članarin Po pregledu naših evidenc ugotavljamo, da nekateri še niste poravnali članarine za leto 2016, zato vas prosimo, da to poravnate v

Ob 7. uri – avtobus

19

najkrajšem možnem času. Članarina za leto 2016 znaša 12 €. V kolikor ste članarino že poravnali, se vam najlepše zahvaljujemo.

11. Razno • Naročanje lističev za aparate Po društveni ceni. Pri prvem naročilu prinesite aparat s seboj!

September: naročilo do 7. 9. 2016, prevzem v sredo 14. 9. 2016 Oktober: naročilo do 5. 10. 2016, prevzem v sredo 12. 10. 2016

IZ NAŠIH DRUŠTEV IN USTANOV / IZ PRETEKLIH DNI

Avgust 2016

12. Razna obvestila • Brezplačna zamenjava merilnikov je še vedno možna.

Vsi, ki imate merilnike za sladkor v okvari ali so stari, katerekoli znamke, jih lahko prinesete v društveno pisarno in vam jih bomo BREZPLAČNO ZAMENJALI Z NOVIMI MERILNIKI.

• Uradne ure: V juliju in avgustu bodo uradne ure samo v sredo, od 8. do 11. ure.

V septembru in oktobru bodo uradne ure ponedeljek in sredo, od 8. do 11. ure.

Zakonci jubilanti pri sv. Martinu Avtor prispevka: Uroš Pušnik V nedeljo, 29. maja 2016, smo v Šmartnem pri Litiji obhajali praznik zakonskih jubilejev.

Na povabilo k slovesnosti se je odzvalo kar 46 parov, ki letos obhajajo okroglo obletnico poroke.

P

ari jubilanti so se s hvaležnostjo obrnili nanj in se mu zahvalili za skupaj preživeta leta; za zdravje, razumevanje, ljubezen, darovanje drug drugemu … Sodobnemu načinu življenja, kakršnega poznamo danes, so se starejši pari izognili, pred mladimi pari pa je danes izziv, da kljub natrpanemu vsakdanjiku najdejo skupne trenutke za družino in drug za drugega. Župnik Janez Kvaternik je še poudaril, da je sodoben čas s seboj prinesel tudi različne oblike medijev, kar sicer ni slabo, a paziti je potrebno na oblike in količino posvečanja njim, še posebej pa na versko udejstvovanje, molitev in na spoštovanje Kristusovega nauka.

Bogata je bera letošnjih jubilantov: 2 para sta letos obhajala 60 let zakona, 7 parov 50 let, 15 parov 40 let, 9 parov 30 let, 2 para 25 let, 5 parov 20 let in 6 parov 10 let zakona.

Vdana zahvala in prošnja, zbrana molitev in ubrana pesem so zaljšali te svete trenutke.

In verjamem, da se je v teh trenutkih pri vseh odvila njihova življenjska zgodba. Ali bo kdaj tako tudi pri nas?

Praznovanje 25. obletnice samostojnosti Slovenije smo obeležili s kulturnim dogodkom Avtorica prispevka: JZ Bogenšperk, Polona Simončič Osrednja občinska proslava ob dnevu državnosti je potekala na predvečer praznika na trgu pred cerkvijo sv. Martina.

T

rg je bil že v preteklosti prostor, kjer so se srečevali ljudje ob vsakdanjiku in prazniku. Letošnje praznovanje je povezalo veliko ljudi, saj je bila tudi udeležba na dogodku dobra. Zbrane je uvodoma nagovoril župan, Rajko Meserko, osrednji slavnostni govornik večera pa je bil Janez Janša, prvi obrambni minister RS. Ob 25. obletnici samostojne Slovenije je Janša 20

izpostavil predanost Slovencev svojemu narodu, našo nacionalno zavednost, enotnost in pripadnost ob osamosvojitvi in izpostavil Valvasorja, ki se je z veleprojektom, izdajo Slave vojvodine Kranjske, proslavil kot pristen domoljub, saj je svojo deželo tako ljubil, da je v svojem enciklopedičnem delu predstavil celotno Kranjsko in zanj žrtvoval domala vse svoje premoženje.

Dodal je še, da nas mora njegovo delo tudi danes navdajati s ponosom in optimizmom.

Janez Janša si je po prireditvi ogledal prostore JZ Bogenšperk z razstavo o Davorinu Matvejeviču Hostniku in predlog arhitekturne prenove starega jedra Šmartnega pri Litiji.

Kulturni program so z izbrano slovensko besedo in pesmijo obogatili Ženski pevski zbor LAZ, Tamburaški orkester Šmartno, Oktet Valvasor, Folklorna skupina Javorje in recitatorji Osnovne šole Šmartno pri Litiji, Anže Zaman, Miha Skubic in Lara Koci, pod mentorstvom Danice Sedevčič. Skozi večer nas je z vezno besedo popeljala Andreja Štuhec. Za prijetno večerno druženje ob domačih dobrotah so poskrbeli člani in članice Društva kmetic Litija - Šmartno in Vinogradniškega društva ŠTUC Šmartno.

Vsem iskrena hvala.

Avgust 2016

IZ PRETEKLIH DNI

Kresna noč na Primskovem Avtorica prispevka: Helena Selan Kresna noč ima prav posebno moč. Takrat sonce doseže svoj vrh. Ob kresi se dan obesi. praznikov, poln bogate simbolike in nabit z magijo. Svojo moč so takrat preizkušali tudi vile in škrati. Ogenj, zakurjen na kresno noč, naj bi soncu pomagal ohraniti in pomnožiti njegovo moč. Čudežno moč naj bi imela tudi voda, umivanje v njej naj bi prinašalo zdravja in lepoto. Ne samo ogenj in voda, tudi kresne rastline naj bi imele ob kresu posebno moč.

Kresne rastline – praprot, kresnice, bela stelja, šentjanževke, ivanjščice ali Ivanove rože – naj bi po starem ljudskem verovanju odganjale slabe sile in privabljale dobre. Čarobnost kresne noči smo lahko začutili in se o njej prepričali tudi na Dolnjem vrhu 23. junija 2016, ko smo v okviru Etnološkega društva Jurija Humarja Primskovo prvič zakurili kres in obudili običaj kresne noči ob prazniku sv. Janeza Krstnika.

K

resove so v preteklosti netili na vrhovih hribov čim bližje nebu, okoli ognja so plesali, peli, vriskali, skakali čezenj in hodili po žerjavici. Za naše prednike je bilo kurjenje kresov na Janezovo, Ivanovo ali Šentjanževo eden najpomembnejših

Po maši v cerkvi Janeza Krstnika na Dolnjem vrhu in po zapeti himni v počastitev dneva državnosti so uvod v praznik izvedli učenci OPZ PŠ in pevke domače vokalne skupine Gartrožce, pod vodstvom zborovodkinje Rahele Sinigoj.

V nadaljevanju so bila predstavljena različna

Otvoritev novega centra za usposabljanje in izobraževanje v podjetju Herz Kovina Unitas, Šmartno pri Litiji Avtorica prispevka: Katarina Kragelj V sredo, 1. 6. 2016, sem se kot predstavnica uredniškega odbora Krajevnih novic udeležila otvoritve novih prostorov v podjetju, ki je uspešno pri zaposlovanju, dobičku, izvozu, načrtih za prihodnost. K vsemu temu pa bo zagotovo pripomogel tudi nov objekt, ki so ga odprli in bo namenjen usposabljanju in izobraževanju.

N

a otvoritvi, na kateri so bili poleg ministra za gospodarstvo, direktorjev, predstavnikov podjetja prisotni tudi poslovni partnerji in ostali gostje, smo izvedeli marsikaj zanimivega o zgodovini podjetij Kovina (1951) in Unitas (1933). Izdelki blagovne znamke Kovina Unitas Herz so plod lastnega razvoja in tehnologije, za ka-

tere veljajo evropski standardi, ki definirajo uporabnost in metode preizkušanja. Samo novi proizvodi in novi trgi bodo omogočili nadaljnji obstoj podjetja. Uspeh podjetja v prihodnosti vidijo v izobraževanju, širjenju proizvodnje, v novih proizvodih in korektnosti na trgu.

Ogledali smo si nove prostore, razstavo

verovanja, šege in navade kresnega večera.

Posebno moč naj bi imelo tudi praprotno seme. Odigrana je bila stara slovenska pripovedka o praprotnem semenu, v kateri hlapec zaspi na stelji, in ker nevede dobi praprotno seme v žep, razume govorico živali.

V nadaljevanju smo obudili še en pozabljen delček kulturne dediščine – ofiranje godovnikom na večer pred godom. Tokrat smo ofirali Janezom, Ivanom, Anžetom, Žanom in vsem, ki nosijo ime po Janezu Krstniku. Po izrečenih voščilih za god je sledil blagoslov kruha, ki je bil prinesen v dar godovnikom.

Po prižigu kresa in njegovem blagoslovu pa je sledilo družabno srečanje ob zvokih harmonike. Pridružili so se nam tudi pevci MOPZ Zagriški fantje, ki so zapeli vsem slavljencem in pesem O kresu, ki je namenjena prav temu večeru.

Društvo se zahvaljuje vaščanom Dolnjega vrha za gostoljubje in pomoč pri organizaciji dogodka, gospodu župniku Jožetu Hauptmanu za blagoslov in mašo, gasilcem Gasilskega društva Primskovo za pomoč, zborovodkinji Raheli Sinigoj, gospodu županu Rajku Meserku za obisk in vzpodbudne besede. Zahvaljujemo se tudi vsem nastopajočim in vsem ostalim, ki so z veseljem in navdušenjem pristopili k ideji društva, da smo prvič pripravili kresno noč in s tem obudili še enega izmed lepih starih običajev.

izdelkov, ki so prav tako na ogled v novih prostorih, potem pa so nas povabili na ogled proizvodnje. Pred leti sem si z učenci že ogledala proizvodnjo, a sedaj se mi zdi, da je vse drugače urejeno, občutila sem velik napredek. Tudi veliko znanih obrazov sem srečala med delavci, obrazov sokrajanov in mojih učencev. Pri svojem delu so zelo uspešni, videti so zadovoljni in takšnega podjetja si v našem malem kraju resnično lahko želimo.

K prijetnemu občutku ob slovesu pa je s svojo prijaznostjo pripomogla še moja nekdanja učenka, ki me je s prijetnim nasmehom in prijazno besedo pospremila k izhodu.

21

VABILA

22

Avgust 2016

Avgust 2016

OGLASI / ZAHVALE

Avtoservis Povše, Anže Povše s.p.

Poslovno obrtna cona Avtoservis Povše, Usnjarska cesta 18, Anže s.p.pri Litiji 1275Povše Šmartno

Poslovno obrtna cona Usnjarska cesta 18, Kontakt servis: 041/420-288 1275 Šmartno Simon, pri Litiji 051-866-476 Anže,

anze.povse@gmail.com Kontakt servis: 041/420-288 Simon, Kontakt zavarovanja: 051-866-476 Anže, 040-465-523 Vanja, anze.povse@gmail.com vanja@zon-agencija.si

Strankam nudimo: - servis in popravilo vozil - prodaja novih in rabljenih Strankam nudimo: nadomestnih delov servis in popravilo vozil -- avtooptika prodaja novih in rabljenih -- vulkanizerstvo nadomestnih delov - priprava vozila za pregled - tehnični avtooptika -- čiščenje vozil vulkanizerstvo -- zavarovanja priprava vozila za

tehnični pregled - čiščenje vozil - zavarovanja

Kontakt zavarovanja: 040-465-523 Vanja, vanja@zon-agencija.si

Avtoservis Povše, Anže Povše s.p.

Delovni čas od 8.00-12.00 in od 13.00-17.00

Avtoservis Povše, Anže Povše s.p.

Delovni čas od 8.00-12.00 in od 13.00-17.00

Življenje niso dnevi, ki so minili, temveč dnevi, ki smo si jih zapomnili.

(Paulenko)

ZAHVALA ob izgubi naše drage mame, stare mame, tašče in sestre

FRANČIŠKE ADAMLJE, rojene Fajdiga, 3. 10. 1946–8. 5. 2016, z Ježe 6.

Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in dobrim sosedom za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala za vso vašo nesebično pomoč, ki nam je v teh žalostnih trenutkih tako veliko pomenila. Hvala dr. Benedičiču in vsem zaposlenim na Onkološkem inštitutu Ljubljana. Zahvala g. župniku Jožetu Hauptmanu, ge. Marinki Vidgaj za ganljive besede slovesa, pogrebni službi Perpar, pevcem iz Šentvida pri Stični in trobentaču. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, in vsem, ki se je boste spominjali ter postali ob njenem grobu.

Vsem in vsakemu še enkrat najlepša hvala! Žalujoči: vsi njeni

Zložil je krila, se skril vanje in se naslonil na rob neba.

Zdaj sanja angelske sanje.

Nanj pada zlata tema.

(T. Pavček)

ZAHVALA Zapustil nas je dragi mož, oče, dedek in pradedek

IGNACIJ NOGRAŠEK, 13. 7. 1934–6. 7. 2016, iz Zavrstnika, Šmartno pri Litiji.

Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in svete maše. Zavaljujemo se gospodu župniku Gregorju Luštreku, domačemu gospodu župniku, pevcem, govorniku, gasilcem in društvu upokojencev, ki ste polepšali pogrebno slovesnost. Posebna zahvala pa gre vsem, ki ste mu polepšali življenje.

Vsi njegovi

Prišla bo pomlad na tvoj vrt in čakala, da prideš ti, in sedla bo na roža tla in jokala, ker te ni.

(Simon Gregorčič)

ZAHVALA

ZAHVALA

Mnogo, mnogo prezgodaj nas je zapustil dragi brat, stric in svak

Nepričakovano nas je zapustil in odšel v večnost brat in stric

JOŽE GORIŠEK 16. 8. 1955–7. 7. 2016

Iskreno se zahvaljujemo vsem prijateljem za izrečena sožalja, gospodu župniku za pomoč pri pripravi mrliške vežice, jehovim pričam za ganljiv pogrebni obred, pogrebni službi KSP Litija, Marjanu Okornu in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.

Vsi njegovi

VINKO ČOPAR, 1962–2016.

Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče in izrečeno sožalje. Hvala gasilcem PGD Kostrevnica za lepo opravljen gasilski pogreb, g. župniku Janezu Kvaterniku, moški vokalni skupini Lipa iz Litije in vsem, ki se ga spominjate v mislih in molitvah ter pri darovanih svetih mašah.

Brat Lojze in sestra Ani z družinama

23

DROBTINICE ŠMARSKE PRETEKLOSTI

Splošno gospodarsko stanje v občini Šmartno pri Litiji med obema svetovnima vojnama Avtor prispevka: Tadej Čopar Viri za to obdobje poročajo o slabem gospodarskem stanju, kar ne velja le za trideseta leta, ko je bila svetovna gospodarska kriza, ampak za celotno obdobje med obema vojnama.

O

prvem večjem pomanjkanju poročajo viri že ob koncu prve svetovne vojne, ko je poleg materialnega pomanjkanja te kraje prizadela tudi španska gripa. Po poročanju časopisja naj bi do oktobra 1918 zahtevala že več kot sto žrtev. V šmarski župniji so včasih

na dan pokopali po šest ali sedem ljudi.

Za dvajseta leta viri še vedno navajajo slabo gospodarsko stanje, kot razloge za to pa navajajo npr. dejstvo, da so imele graščine v lasti skoraj tretjino vsega zemljišča, slabe letine in nizke cene živine. Stanje se je razumljivo poslabšalo

Pogled na Šmartno pri Litiji iz leta 1930 (vir: Domoznanska zbirka Knjižnice Litija)

Avgust 2016

s svetovno gospodarsko krizo v tridesetih letih. Takrat se je del prebivalstva znašel v veliki revščini, padal je promet v trgovinah in gostilnah, v krizi sta bila npr. tudi občina in Izgorškov mizarski obrat, ki je krizo preživel verjetno tudi po zaslugi opremljanja Narodne in univerzitetne knjižnice ter Bežigrajske gimnazije. Za zmanjšanje revščine so bile prirejene dobrodelne akcije, v katerih je potekalo obdarovanje s hrano, obleko in obutvijo.

Posebna skrb je bila namenjena otrokom.

Leta 1937 so npr. v šoli obdarovali več kot sto otrok, leto pozneje pa so Windischgrätzi, ki so bili takrat graščaki na Bogenšperku in na Slatni, kot botri dali obleko in čevlje več kot tridesetim otrokom. Gospodarska kriza se je torej po poročanju virov zavlekla tudi v drugo polovico tridesetih let, predvidevamo pa lahko, da so posledice krize trajale vse do druge svetovne vojne.