Kooperativa THD

nastal v samoupravnem socializmu, da bi deloval na področju kulture, ki takrat ni bilo podrejeno trgu, kaj šele kapitalu. CD lahko prav zato, ker je nastal kot kulturna ustanova celotne družbe, zdaj stopa na področje trga z monopolnega položaja. CD s svojo komercialno dejavnostjo razlašča skupno družbeno bogastvo. Kot monopolist in kot ekspropriator skupnega pobira rento, nikakor ne podjetniškega profita. Če smo natančni, se GZS in CD vsiljujeta kot monopolna posrednika med založbe-ponudnice in bralke in bralce – povpraševalke in povpraševalce. Ta knjižna ekonomija je v pomembnem delu odtegnjena kapitalskim odnosom in celo tržnim mehanizmom, saj jo (vsaj v njenem boljšem delu) podpira država z javnim denarjem, deluje pa na predkapitalistično samoeksploatacijo delavk in delavcev na področju knjižne proizvodnje. Komercialne založbe seveda izvzemam: te se ne ukvarjajo z »založništvom«, kulturno dejavnostjo, temveč s »knjigotrštvom«, kapitalsko dejavnostjo proizvodnje in prodaje knjig za profit. Vse leto delajo tisto, kar delata GZS in CD le enkrat na leto s knjižnim sejmom. Prisvojile so si skupno bogastvo in ga komercializirale. Isto velja za knjižni »trg«: mrežo knjigarn so postavili s skupnimi sredstvi – zdaj so si jo prisvojila privatna podjetja in kvazimonopolno izkoriščajo nekdanje skupno bogastvo delno za kapitalsko akumulacijo, pretežno pa za privatno dobit.

V sodobnih družbah obstaja več različnih ekonomij hkrati. Vladajoča ekonomija je kapitalistična ekonomija: izkoriščevalska proizvodnja blag, ki na trgu 12