Page 1

Intervju…

TADEJ GOLOB Je eden izmed plodovitejših ustvarjalcev. Novinar, urednik, kolumnist, alpinist in pisatelj, z najbolj raznovrstnim izborom del . S kriminalnim romanom Jezero se uvrstil med najbolj brane avtorje. Prijazno se je odzval povabilu in odgovoril na nekaj vprašanj. Preveč ne bova razkrila, saj se nam bo v februarju pridružil na literarnem večeru.

ČAROVNIJA BESED IN DEJANJ Pred Knjižnico Litija stoji Bralka.

Roman Svinjske nogice je bil vaš romaneskni prvenec, za katerega ste prejeli nagrado Kresnik. Koliko časa ste ga pisali in kaj vam pomeni ta nagrada?

Gre za skulpturo kiparke Metode Maj, ki se počasi zliva s knjižnico, z vsemi, ki vstopamo vanjo. Postavila ga je k nam, ker verjame v čudovito moč besed, v čarovnijo, ki lahko spreminja svet, človeka, prostor.

Svinjske nogice so že tako daleč nazaj, da se pravzaprav ne spomnim, ali sem jih pisal dve ali tri leta, vsekakor precej časa. Ta nagrada mi je dala potrditev mojega dela in prišla je takrat, ko nagrade morajo priti – na začetku. Če bi jo dobil po desetih letih pisateljevanja in čakanja, mi najbrž ne bi bila pol tako ljuba.

Ob ustvarjanju so se ji nanizale besede, ki jih očarana in še vedno ganjena povzemam: 'iz besede je knjiga, iz knjig knjižnica. Na znanju stojimo, iz knjig se učimo. Navzgor, kakor po stopnicah, se vzpenjamo in se navzven, kot knjiga, odpiramo. Rastemo, zorimo. Naj bo pravljično to življenje, zato je v podstavku 7 knjig.

Doslej smo Jezero prodali v štiri tisoč izvodih in še tiskamo … Prav zdaj se prevaja v angleščino, in ko bo prevod končan, bomo poskusili poiskati založbo na tujem. Vem, da ne Kje iščete navdih za svoja dela? Morda v hribih? bo lahko, ker pač še noben slovenski avtor ni uspel na Pravzaprav ne vem, kaj naj bi ta pisateljski navdih sploh bil. tujem, ampak glede na to, kaj vse pride od zunaj k nam, Knjige se lotim, ko sem vsaj že kakšno leto razmišljal o njej mislim, da tudi v obratno smer ne bi smelo biti nemogoče. (tudi med pisanjem drugih knjig), potem pa tipkam in spet ob tem intenzivno razmišljam … Trenutni prebliski, ki se ob Kljub skandinavskemu zgledu je roman zelo slotem porajajo, so včasih uporabni, dostikrat pa po premisle- venski. Že sam kraj zločina je poznan turistični kraj, kar da občutek domačnosti. Zakaj ste dogajaku in po razčlenitvi ugotoviš, da niso nič drugega kot utrinje postavili ravno v okolico Bohinjskega jezera? nek. Zažarijo in izginejo. Pisanje je delo. Vaše mladinsko delo Zlati zob je bilo v šolskem letu Ker je konec leta lahko ta del Slovenije precej mračen, kar sem potreboval za pravo vzdušje, poleg tega pa gre za zaprt 2012/2013 izbrano v projektu Rastem s knjigo. konec, v katerem sem lahko fino omejil število mogočih Kašen je bil odziv mlajših bralcev? osumljencev. Agatha Christie je svoj krog zožila na udeleNisem pričakoval, da bo sploh kakšen odziv, ker je napisa- žence kakšne zabave ali na potnike na vlaku, jaz sem jih pa omejil z vikendi v Ukancu, s kmetijami v Stari Fužini in s na zelo klasično, tako kot so se včasih pisali mladinski hotelom v Ribčevem Lazu. romani – nihče ne maha s čarobnimi paličicami, nihče ne hodi skozi zidove. Pa je bila navkljub temu kar dobro spreBralce v knjižnici najbolj zanima, ali se obetajo jeta, se mi pa zdi, da so jo celo raje brali odrasli, posebej nadaljevanja? tisti, ki imajo radi tiste konce od Bovca proti severu. Katerega avtorja radi prebirate? Ogromno jih je, ki sem jih bral v različnih življenjskih obdobjih, in če bi moral navesti svojih nekaj najboljših, bi rekel takole: Bulgakov in Mojster in Margareta, Camus in Tujec, Vonnegut in Klavnica pet in Queneau in Cica v metroju. Če se dotaknemo romana Jezero. Je Taras malce avtobiografski lik oziroma alter ego? Malo že, čeprav sva si tudi precej različna. On je nehal plezati, jaz nisem.

Z novim letom začnem pisati nadaljevanje, in če bo šlo po načrtih, naj bi ga izdali pred naslednjim knjižnim sejmom v Ljubljani, se pravi tam enkrat na začetku novembra. Bomo kriminalko Jezero dočakali tudi na TV ekranih? Kot kaže tudi. Z RTV Slovenija smo podpisali pogodbo za scenarije za ekranizacijo Jezera in predvidoma naj bi se v zimi 2018/19 ta šestdelna serija tudi posnela. Štirje smo v ekipi, ki pripravlja scenarij zanjo, in sicer Miha Hočevar, Matevž Luzar, Srđan Koljević iz Beograda in jaz. Kdo jo bo režiral, kdo bodo igralci …, o tem pa še nič ne vem.

Mateja Premk Jezero je za slovenske razmere zelo uspešna knjiga. Doživela je že 3 ponatise, v knjižnicah je ves čas izposojena. Kaj pa prodor na tuji trg? Razmišljate morda o prevodih v tuje jezike?

12

Pestič, lahko tudi popek, ponazarja večno pomlad. Nenehno brstimo in nenehno rojevamo. Razgaljamo se: ne telo, dušo odpiramo. Iz duše pridejo besede, pesmi in zgodbe. Niso pomembne roke in noge, duša je tista, ki je položena v osrčje telesa. Kamen diha in utripa, v kamnu je skrito življenje. Beseda je ženska, knjiga je ženska, knjižnica je ženska (tudi vodja) - zato je lahko figura na tem podstavku le ženska. Lahko bi jo imenovala Ustvarjalka, hkrati pa je beseda njena zemlja, iz katere pobira lepoto in spoznanja. Inknjižnica je njen hram, zato naj ji bo ime Bralka. In Metoda je še rekla, zapisala: če bo Bralka sprejeta v to okolje, če bi jo imeli, naj ostane—knjižnici in litijskim bralcem—kot moje darilo. A. Š.

NAŠ KNJIŽNI ČAR POVEZUJE Vpliv knjižnice in energije njenih zaposlenih se čuti tudi v lokalnem okolju. Pridružujemo se ekipam kulturnikov pri snovanju prireditev, saj verjamemo, da nas povezovanje bogati. Tradicionalno smo vpeti v zasnovo občinskih prireditev ob državnih praznikih, sodelujemo pri načrtih za občinske praznike, podpiramo velike projekte, ki so pomembni za našo identiteto in razvoj, kot je bil zadnji—odprtje Rudnika Sitarjevec v Litiji ). Ne moremo našteti vsega, a če se vam zdi, da diši po knjigah, smo bili gotovo blizu oz. vsaj v ozadju! (foto: Aleksandra Mavretič z zadnjim direktorjem Rudnika Sitarjevec Ivanom Kramžarjem) © Knjižnica Litija Uredniški in avtorski prispevki: Andreja Štuhec, Mateja Premk, Aleksandra Mavretič, Matej Kračan, Domen Merzel, Erna Jurič.

1


TAČKOV FESTIVAL SE JE RAZŠIRIL IN DOBIL ČUDOVITO MASKOTO

KNJIŽNIČARJI ČEZ PLANKE

V tednu od 5. do 9. junija je potekal 6. Tačkov festival. Letos so v projektu sodelovali javni zavodi: Knjižnica Litija, Glasbena šola Litija in Šmartno, Mestni muzej Litija, JZ ZKMŠ Litija, ki so v svojih prostorih gostili najmlajše obiskovalce na pravljicah, koncertih, ogledih…

Letna strokovna ekskurzija je litijske knjižničarje vodila na Koroško. Ogled ravenske osrednje Koroške knjižnice dr. Franceta Sušnika je pustil dobre vtise o strokovnem delu. Spust v globočine podzemlja mežiškega rudnika je potrdil predstave o težkem rudarskem življenju in dediščini, ogled Prežihovine pa jih je vrnil v čas socialnega realizma Lovra Kuharja.

Na Tačkovem natečaju v stripu je sodelovalo 289 otrok. V kulturnem centru so si otroci ogledali 4 predstave. Na spominskem večeru v knjižnici smo spoznali poezijo Naceta Simončiča.

O KNJIŽNICI — ALI KDO PIJE IN KDO PLAČA Nekateri naši obiskovalci so precej dobro seznanjeni z delovanjem knjižnice, namen naslednjih vrstic pa je prikazati, da ni vse prepuščeno naši domišljiji… Knjižnična stroka je pod nadzorom oz. drobnogledom strokovnih služb, ki skrbijo za usklajen in enoten razvoj naše dejavnosti, ki je organizirana kot javna služba. Predvsem to pomeni, da je knjižničarstvo zakonsko regulirano, kar, hvala Bogu pomeni, da Zakon (o knjižničarstvu) zagotavlja naš obstoj in tudi financiranje. Vsaj v minimalnem obsegu. Seveda pa obstajajo standardi ter kriteriji, ki natančneje opredeljujejo naše delovanje (koliko gradiva kupiti na prebivalstvo, najmanj koliko zaposlenih naj ima knjižnica, koliko prostora, opreme …). Tu so stvari že precej bolj raztegljive in od knjižnice do knjižnice drugačne…

Druženje v parku pred Kulturnim centrom Litija pa je ponujalo razne vsebine, branje pri Tačkah pomagačkah, pasjo frizerko, obiskal nas je Taček, podelili nagrade natečaja, ustvarjali, brali, jedli…

Pod Peco v mežiškem rudniku

V vsem tednu se je na prireditvah festivala zvrstilo okrog 1800 obiskovalcev. Nasvidenje prihodnje leto, na 7. festivalu, ko se bomo spomnili 100. rojstnega dne Naceta Simončiča.

Sredstva za naš obstoj mora zagotoviti ustanovitelj; v našem primeru sta to občini Litija in Šmartno pri Litiji v svojem soustanoviteljskem deležu (L: 73,6 %, ŠM: 26,4 %). Delež določa tudi višino sredstev, ki nam jih namenjata. Država (ministrstvo za kulturo) primakne del denarja za nakup gradiva— ki pa, žal, upada, tako da tudi knjige v največji meri kupujeta občini. Bili so časi, ko smo dokaj uspešno želi na razpisih za IKT opremo in imeli knjižnico solidno opremljeno. Odkar je »kriza«, se naši računalniki kritično hitro starajo in uporabniki (skupaj z nami) ugotavljajo, da imajo doma dosti boljše …

V Prežihovi bajti

PROJEKT RASTEM S KNJIGO

2

Knjižnica Litija že več let v projekt Rastem s knjigo povabi gosta. Letos se je sedmošolcem predstavil ilustrator Gabrijel Vrhovec, ki je od leta 2011/12 narisal vse motive za bralne majčke. V Gimnaziji Litija pa bomo srečanje z avtorjem pripravili v prihajajočem letu. Projekt je namenjen spodbujanju branja v sedmem razredu osnovne šole, ter prvem letniku srednje šole. Javna agencija RS podari knjigo, letos je za sedmošolce to mladinski roman Mihe Mazzinija, Zvezde vabijo. Srednješolci pa bodo v dar prejeli knjigo Lučke Kajfež Bogataj, Planet, ki ne raste. Gabrijel Vrhovec je na srečanju z osnovnošolci predstavil kako nastane ilustracija. S svojo zgodbo, ko se je kot najstnik srečal s hudo boleznijo, kateri je sledila amputacija noge, pa je učencem sporočil, da naj vedno poiščejo v sebi sposobnosti in talente in iz vsake situacije izluščijo najboljše.

Obe krajevni knjižnici—litijska in šmarska—sta solidni in ne bijemo plati zvona, res pa je, da smo osrednjo knjižnico v Litiji dobesedno prerasli. Kaj se je zgodilo? se sprašujete. Zgodil se je čas, napredek! Uporabniki ne želijo utesnjenih prostorov, nabitih s starimi knjigami (o, ja, teh imamo na pretek), pač pa novitete in iskane bestselerje! Obiskovalci ne potrebujejo zastarele računalniške opreme, simpatični knjižničarji niso dovolj, pač pa usposobljeni strokovnjaki za iskanje, svetovanje in pomoč pri delu.

Mladinski oddelek ravenske knjižnice Ne pozabite, knjižnica je tudi varna točka, prostor namenjen otrokom, da se vanj zatečejo v primeru, če se znajdejo v kakršnikoli stiski doma, na ulici, na poti v šolo ali iz nje (grozijo jim sovrstniki, ne morejo priti domov ali v stik s starši, so bili priča kaznivemu dejanju, imajo stisko in ne vejo komu zaupati…). Ostajamo del programa VARNE TOČKE.

Kadar so ta pričakovanja izpolnjena, so knjižnice polne, izposoja velika, članstvo številno—občina pa duhovno bogata. Ko gledate knjižnico, se v njej zrcali odnos lokalne skupnosti do knjižnične dejavnosti—odnos do vas, bralcev in bralk. Vsak župan priznava, da je branje pomembno, da je bistveno ljudem ponuditi kvalitetne kulturne vsebine … Želimo si, da bi te vsebine črpali iz večjih, preglednejših prostorov! Če te želje, pobude, izrečene in zapisane že na mnogih sestankih, sejah—letos berejo tudi darežljivi »možje«, bodo morda kmalu uslišane. A.Š. 11


GOSTILI SMO… Boštjan Gorenc Pižama Nagrajenec knjižnega sejma 2016, za knjigo sLOLvenski klasiki 1, je bil gost knjižnice Litija v marcu. V književnih krogih je poznan predvsem kot prevajalec (Kapitan Gatnik, Gospod Gnilc, Krive so zvezde, Čudo, Pesmi ledu in ognja…). Vsestranski avtor je predstavil svoje delo in poudaril, da je za ljubezen do jezika kriva njegova srednješolska profesorica.

RAZSTAVA SPET DOMA

POLETAVCI-POLETNI BRALCI

Srečanje s Pulitzerjevim nagrajencem, fotografom Srdjanom Živulovićem

Dan za Poletavce smo pripravili 19. 9. 2017, v dvorani Kulturnega centra Litija (zaradi dežja). A ta ni pokvaril razpoloženja uličnega gledališča Teater Cizamo, ki je bil

Priznani slovenski reportažni fotograf Srdjan Živulović se je za fotografijo navdušil že v najstniških letih. Delal je pri Delu, v letu 1991 pa je postal sodelavec agencije Reuters. Leto pozneje je z Jožetom Suhadolnikom ustanovil agencijo Bobo. Prejel je priznanje agencije Tanjug za fotografijo Boj žensk za delavski kruh, v Makedoniji, leta 1989. Lani je kot prvi Slovenec prejel Pulitzerjevo nagrado za fotografijo o begunski krizi. Del otroštva je preživel tudi v Šmartnem in ohranil pristne stike s prijatelji. Predstavil je 18 fotografij z njegovih potepanj.

BRALNA ZNAČKA 2016/2017 Začetek branja za bralno majčko Na dan zlatih knjig, 17. 9. se je pričela nova sezona bralne značke. V juniju smo z bralnimi majčkami razveselili 250 predšolskih otrok in 1229 osnovnošolcev. V projektu so nam pomagali sponzorji, podjetja in obrtniki: Predilnica Litija, Hofer tisk, Makplast, Marjan Jereb, Kopit, Mizarstvo Otmar, KPS, Sašo Breskvar, Franc Dobravec, DZS, TSC Laba, Montaža Bajec, OOZ Litija, Elektro Jani in Joško Rozina. Vsem se iskreno zahvaljujemo, kot tudi mentorjem po šolah. Novi bralni sezoni pa smo posvetili prvo pravljično uro, ki so nam jo pripravili učenci POŠ Besnica. Pod vodstvom Maje Sveršina Dobravec so zaigrali lutkovno predstavo Bi se gnetli na tej metli.

z nami že drugič. Letos sta igralca predstavila Legendo o Erazmu Predjamskemu. Kot lani sta tudi letos v predstavo vključevala gledalce, tako sta poskrbela za smeh in dobro voljo.

40 let mojih soočanj s Himalajo Med izjemno dobro obiskane dogodke v letu sodi literarni večer in razstava Vikija Grošlja. Tone Škarja je zapisal: Nihče ni bil tolikokrat v Himalaji. Noben Slovenec ni stal na tolikih osemtisočakih in nihče ni objokoval toliko mrtvih prijateljev in znancev, ki jih je vzela Himalaja kot Viki Grošelj. Srečanje je imelo dobrodelno noto, saj je izkupiček od prodaje knjige avtor namenil obnovi Nepala po potresu.

22. APRIL—NOČ KNJIGE IN ZAKLJUČEK BRALNE ZNAČKE SRČNI BRALEC Na noč knjige smo pripravili srečanje bralcev za bralno značko Srčni bralec. Od novembra 2016 do aprila 2017 so brali dela nemških avtorjev. Na srečanje smo povabili prevajalko Tino Mahkota, profesorico angleškega jezika in primerjalne književnosti, hčerko Marjane Deržaj, ki je spregovorila o svoji mladosti in ustvarjanju.

V KNJIŽNICO NIČ VEČ ČEZ KLANEC Nova pridobitev v knjižnici

Zloženke je oddalo 57 Poletavcev in 5 NajPoletavcev.

POLETNO DRUŽENJE V KNJIŽNICI

Literarni večer s Sabino Štrubelj V letu 2015 je izšel njen prvenec Hotel Lavanda, ki so ga predvsem bralke lepo sprejele. Na začetku septembra je na police prišel njen drugi roman, Siva dama. Sabina nam je v iskrivem pogovornem večeru razkrila del vsebine, ki se skriva v novem romanu.

10

Po podelitvi priznanj bralcem je sledil pesniški večer domačih literatov, ki delujejo kot Kvartopirci. V programu je sodelovala Glasbena šola Litija in Šmartno.

Otrokom smo med počitnicami znova ponudili zanimiva in poučna druženja ob sredah. Letos smo jim predstavljali živali: skupaj so jih spoznavali, poslušali zgodbe o njih, izdelovali izdelke in jih celo v živo spoznali – kot se je zgodilo z morskimi prašički naše pravljičarke Tatjane. Za delavnice smo skrbele knjižničarke Mateja, Erna, Majda, Aleksandra in Tatjana, srečanj se je vsakič udeležilo od 10 do 15 otrok.

Obiskovalci naše knjižnice so v jesenskem času opazili, da pri vstopu v knjižnico ni več potrebno dvigovati nog, oz. paziti, da bi se spotaknili ob znani klanec, kar ni bila redkost. Star prehod, ki je skrbel da se gradivo ne bi namerno ali nenamerno odnašalo brez evidentiranja, smo zamenjali z novimi, modernimi, manj vpadljivimi vrati. V okviru projekta RFID je bila nabava te zaščite planirana že v preteklosti, vendar so problemi pri financiranju, projekt zamaknili do letošnje jeseni. Nova zaščita nadzira promet v knjižnici, šteje namreč tudi vhode in izhode, loči med prometom z gradivom ali brez, diskretno pa seveda tudi zapiska, kadar se zaščiteno gradivo poizkuša odnesti iz knjižnice brez evidentiranja izposoje. Zaradi prozornosti in diskretnosti uporabniki naše novosti največkrat ne opazijo, razen ko iz navade dvigajo noge ali pa ko se oglasi nov zvok pri izhodu. Včasih je to znak za začetno tehnično napako pri obdelavi gradiva, zato ne bodite hudi, če vas bo knjižničarka ali knjižničar še enkrat povabil k pultu, da razjasnita in popravita stvari. Tehnika nam včasih, kljub napredku, ustvari tudi dodatno delo. Z novo zaščito pa tudi upamo, da bomo v knjižnici zmanjšali število skrivnostno izginulega gradiva. 3


NIZOZEMSKE JAVNE KNJIŽNICE Čeprav je Nizozemska parlamentarna ustavna monarhija – kraljevina, torej – že dolgo prednjači po svoji liberalni usmerjenosti in strpnosti. Veliko pozornosti posveča kulturnemu stiku (asimilaciji) številnih priseljencev, izredno pomembno vlogo imajo pri tem javne knjižnice, ki smo jih obiskali direktorji splošnih knjižnic v okviru izobraževanja svojega združenja Zveze splošnih knjižnic. Izredno koncentrirana petdnevna strokovna ekskurzija je vključila moderne a različne javne knjižnice: od največje amsterdamske Openbare Bibliotheek Amsterdam, ki jo letno obišče 1,8 milijona obiskovalcev in meri 28.000 m2, do moderne knjižnice v sodobnem mestu Almeere (polder z le 60 let dolgo zgodovino), De Nieuwe Bibliotheek (Nova knjižnica). Slednja je na udeležence ekskurzije naredila izjemen vtis s svojimi arhitekturnimi, oblikovalskimi in storitvenimi presežki na 11.000 m2. Snovalci te knjižnice so bili večkrat nagrajeni za svoje izjemne projekte. Knjižnica pa je v modernem mestu kot otoček miru sredi džungle, v katerem v živo igra pianist ki pričara spokojnost ob izbiranju gradiva, ali obisku kar tako… Knjižnica je izjemna še v drugih pogledih: postavitvi gradiva na nizkih, preglednih policah, številnih izjemnih zamislih, kotičkih, čitalnicah, kino-dvorani, restavraciji, japonskem vrtu, displejih… V dneh, ki so sledili, smo doživeli še Goro knjig (Boekenberg Bibliotheek) v Spijkenisseju, predmestju Rotterdama, ki s svojo transparentnostjo nagovarja okolje kot reklama: okolje ima zaradi priseljencev namreč okoli 10 % nepismenost, knjižnica pa je močno osredotočena na reševanje te problematike. Sama knjižnica spominja na tradicionalni nizozemski skedenj, znotraj pa jo od tal do vrha zapolnjujejo knjige (nekatere tudi kot izvirna kulisa). V kraju Niuewegen – mladem, a hitro rastočem mestu - deluje knjižnica v sklopu drugih kulturnih, lokalnih institucij. Barvita in topla zajema celotno nadstropje stavbe, v njej pa smo se Slovenci najbolj navdušili nad prisrčnim sprejemom (»rojakinje« iz Zenice), nedvomno pa nas je očarala inovativna rešitev z RFID omaro za »pravkar vrnjeno gradivo«. 4

Doživeli smo še knjižnico v Haarlemu, ki v več nadstropjih z barvitostjo in razgibanostjo priteguje svoje obiskovalce. Vse obiskane knjižnice imajo široko odprtost – vse ob sobotah, nekatere tudi ob nedeljah. Zaradi velikega števila gradiva in relativno malo zaposlenih (res veliko pa je prostovoljcev na raznih programih) je izposoja/vračilo gradiva povsem avtomatizirana, tako da zaposleni pomagajo zgolj pri iskanju primernega gradiva oz. so zelo angažirani pri učenju samostojnosti in izobraževanja uporabnikov. Skorajda presunilo nas je dejstvo, da v knjižnicah ni starih knjig (saj jih zelo hitro izločajo), da so prostori, oprema in design knjižnic zelo, zelo pomembni, saj tako konkurirajo za svoje obiskovalce. Storitve v nizozemskih knjižnicah so dražje kot pri nas (a je tudi standard prebivalcev večji – imajo več kot enkrat višji BDP na prebivalca kot Slovenija). Obiskane knjižnice so stare manj kot 10 let, vrhunsko opremljene in premišljeno načrtovane. V njih potekajo številni programi, ki so pomembni za prebivalstvo: učenje in asimilacija tujcev, prireditve, študijske aktivnosti (izredno veliko je učečih se obiskovalcev) in povezovanje med ljudmi – dnevne sobe mesta. Knjižnice ustvarjajo prijetno, domačno in toplo vzdušje za obiskovalce. Ob strokovnih skominah, ki smo jih imeli ob ogledovanju knjižničnih palač, smo doživeli še utrip Amsterdama: staro jedro Dam, hiša Anne Frank, cvetlični trg, kanali, opečnate zgradbe, začutili Haag, ki je upravno središče s parlamentom oz. sedežem vlade ter institutom kralja, občudovali skrb za nacionalno dediščino v kraju Skansen Zaanse, predvsem pa se čudili številnim presežkom, ki jih uspeva država z umnim gospodarjenjem izvabiti iz svojih prebivalcev, tako da je Nizozemska nedvomno pomorska, kmetijska, industrijska velesila v Evropi. In kot je zapisala kolegica iz mariborske knjižnice, kjer je prostorska stiska knjižnice postala že pregovorna: 'Evropa enakih možnosti je samo navadna floskula, ki ne zdrži, vsaj če primerjamo knjižnice na Nizozemskem z našimi.'

DOMOZNANSTVO Polnimo Kamro

Dr. Franjo Rosina, predstavitev knjige

Odkar smo pred 7 leti na portal Kamra umestili svojo prvo zgodbo Sprehod po Valvasorjevem trgu v Litiji, in jo kasneje nadgradili, ter pristavili še 5 zgodb, smo v letošnjem letu prispevali še tri bogate in pomembne zgodbe: Spominska obeležja NOB v litijski okolici, Usoda trgovske družine Bergamann in Spominska obeležja prve svetovne vojne (ob 100 letnici Soške fronte). Naša prva zgodba Valvasorjev trg je še vedno med najbolj obiskanimi v slovenskem merilu, skrbniki portala pa so pohvalili izjemno zanimivo zgodbo o Bergmannovih. Motiv za raziskovanje je bila še vedno lepa in eminentna zgradba v stari Litiji (sedež KGZ), ki se pojavlja tudi na naših starih razglednicah kot trgovsko podjetje Lebinger & Bergmann. V naši zbirki hranimo skoraj 450 starih krajevnih razglednic, ki so neme priče minulega časa. Zgodbo nam je osvetlila vnukinja znanega trgovca Marijela Lebinger, ki je obudila spomin na skoraj pozabljeno litijsko družino, saj se je s štirimi sinovi bogatega trgovca pretrgala rodbinska nit – za seboj namreč niso pustili potomcev.

Dr. Franjo Rosina pravi rodoljub je knjiga, ki je letos izšla pri Zvezi društev General Maister. Avtor Matjaž Brojan je v sklepni besedi in zahvali priznal, da gre za veliko in obsežno delo o človeku, ki ga doslej ni poznal in ni v vsem svojem šolanju zanj niti slišal. Rod dr. Rosine izvira iz Leskovice, župnija Javorje, Šmartno pri Litiji. Odvetnik in velik domoljub je deloval oz. živel v več slovenskih mestih. Bil je tesen prijatelj in sodelavec generala Maistra, čeprav uniforme ni oblekel. Zanimivo življenje in delo velikega človeka, je na literarnem večeru oktobra predstavil avtor, novinar in publicist Matjaž Brojan.

Sprehod po Kamri informira, povezuje z dediščino in uči o naši zgodovini. OBIŠČITE WWW.KAMRA.SI

Knjižničarka Ivana—mar tudi ona sodi v domoznanstvo? Primerilo se je, da smo pri pregledovanju medijskih vsebin zasledili čudežno ozdravitev knjižničarke Ivane iz Litije. Knjižničarke (še) ne uporabljamo psevdonimov, zato smo hitro razbrali, da gre za t. im. promocijsko besedilo, ki pa po moje to ni. Izkoriščanje lahkovernosti oz. lahko razumljive želje ljudi po ozdravitvi se nam zdi najmanj grdo, če ne še kaj drugega. Čudi nas le (pa kolumnista Dragana Petrovca v Dnevniku prav tako), kako je podjetje, registrirano v eksotični tujini našlo Slovenijo, Litijo pa še knjižničarko Ivano v njej? Pa še nekaj: najmanj štirinajst izdelkov za boljše zdravje (če ne celo za čiste čudeže) ponujajo v omenjenih eksotičnih deželah. Pazite na svoje zdravje in denar!

Leto Petra Jereba Skladatelj je bil rojen 1. 7. 1867 v Cerknem. Litija, kjer je deloval in živel od svojih zgodnjih dvajsetih let, ga je zaradi njegove človeške topline, predanosti in izjemnega talenta sprejela v svoje srce. Njegove skladbe so še danes žive in navdihujejo številne zbore in pevske skupine. Ob 150-letnici rojstva so se mu poklonile institucije in posamezniki: spominska akademija OŠ Gradec in Knjižnice Litija, s prisrčno slovesnostjo ob Farbarjevem Turnu, kjer je živel in delal, pa smo v poletnem večeru skladatelju odkrili doprsni kip. Skulpturo je izdelal akad.kipar Anže Jurkovšek, projekt je financirala Občina Litija, z nasveti o očetovih potezah je sodeloval tudi sin, Peter Jereb ml.

Moj pogled v prihodnost litijske knjižnice vsekakor niso zameglile holandske veličine; videnih objektov, opisanih izkušenj ter njihovega delovanja seveda ne gre enostavno prenašati v naše okolje, saj vanj enostavno (še) ne sodijo. A naše želje lahko z doživetimi izkušnjami opremimo v drzne, lepe in čisto otipljive rešitve za litijsko knjižnico prihodnjega desetletja… Andreja Štuhec 9


DOMOZNANSTVO Zgodbe šmarskih usnjarjev Domoznanski večer z razstavo panojev in predmetov je bil rezultat nekajmesečnega zbiranja gradiva in spominov. Seveda nas je motiviral obstoj nekdanje Tovarne usnja Šmartno, njenih predhodnic in naslednice, IUV. Fascinanten pa je tudi živ spomin na družino Knaflič, ki

ZANIMIVA ZNANOST

UTRINKI S PRIBLIŽEVANJ…

RAZSTAVA DE ROSIS

Tudi ta projekt oz. niz srečevanj ob predstavitvi diplomskih oz. drugih raziskovalnih nalog domačih avtorjev sodi v domoznansko dejavnost. V zaključku sezone 2016/17 sta nam predavala Marija Tomšič in Jernej Kotar. Novo šolsko leto pa smo odprli s predavanjem Ane Savšek o zgodovini rečnega prometa v Litiji.

V osmi sezoni Približevanj smo gostili številne zanimive Slovence, ki so v pogovorih razkrili svoje poglede na življenje, ustvarjanje, osebne zgodbe.

Na začetku leta smo za januarsko razstavo v šmarski knjižnici izbrali domačina, slike je razstavljal Tilen Dominik Perko.

Novo leto je otvoril duhoviti Tone Fornezzi—Tof

V zgodnji pomladi nas je s svojo iskrivostjo navduševala Blažka Müller Pograjc. je botrovala razvoju usnjarstva v Šmartnem. Ob pomoči nekdanjih zaposlenih in z uporabo drugih virov smo zbrali veliko informacij.

LITERARNI VEČER Z JOŽETOM SEVLJAKOM

Ana Savšek o rečnem prometu na Reki Savi Ob obisku teh druženj spoznavamo, da naloge in raziskave zanimajo mnoge naše obiskovalce, zato bomo še naprej iskali zanimive teme.

Lučka Kajfež Bogataj, slovenska klimatologinja

Pesnik in pisatelj Jože Sevljak je ob 75- letnici predstavil novo pesniško zbirko Na ramena mi sedajo ptice. Bogat ustvarjalni opus na literarnem področju občasno dopolnjuje tudi z ljubiteljskim slikanjem. V zadnji pesniški zbirki gre za intimno soočanje pesnika s prehojeno življenjsko in umetniško potjo. Obenem je predstavil še zbirko ajtioloških pravljic o nastanku Vač, ki so izhajale v reviji Galeb v Trstu. Večer z Jožetom Sevljakom je potekal 28. 11. 2017, v kulturnem programu pa je sodelovala GŠ Litija in Šmartno ter člani Izrednega teatra KUD Tombas.

Glavne poudarke raziskovanja smo umestili v kronološki pregled usnjarstva na panojih, projekt pa želimo nadaljevati—ter izsledke predstaviti v tiskani obliki. Projekt je posvečen usnjarski tehnični dediščini, podprla ga je Občina Šmartno pri Litiji, nas knjižničarjev pa so se dotaknile predvsem trajne in pristne človeške vezi.

Marija Tomšič nam je predavala o tehnologijah, ki bi omogočale višjo kakovost bivanja v starosti

Biser med razglednicami To je ena najstarejših znanih razglednic Litije. Prikazuje stari leseni most čez reko Savo, trg s prodajalno "Pri škofu", v ozadju pa topilnico, predilnico in tkalnico. Odposlana je bila kot novoletna voščilnica 29. 12. 1897.

Letošnje leto je posebno za Slovence, na 40. evropskem prvenstvu v košarki smo osvojili naslov evropskega prvaka. Zato je povsem logično, da smo zadnje srečanje v letu, 18. decembra posvetili športu in domačim športnikom. Z nami so bili svetovni prvaki Dušan Hauptman, Matej Lovše in Tone Vrhovec.

MALO ZA ŠALO V Knjižnici Šmartno nam je Jernej Kotar predstavil doktorsko nalogo z zgodovinsko tematiko.

Da pa bi bila srečanja še naprej zanimiva, vas tudi v prihodnje vabimo k aktivnemu sodelovanju. Veseli bomo tudi predlogov za srečanje s strokovnjaki in raziskovalci. 8

Knjižničarji včasih dobimo posebne želje uporabnikov, na trenutke nerazumljive in smešne. Seveda jih vsako leto pridno beležimo. Na naših policah ne boste našli knjige Toneta Pavčka, Moje življenje. To delo pripada Ivanu Cankarju. Tudi pravilnika za klatenje nimamo (Priročnik za klatenje). Med nenavadnimi željami je bila tudi knjiga Ne vidim več (pravilno je Nevidni meč). Tajno društvo PGC so preimenovali v Tajno društvo NLP. 5


ŠMARSKE KNJIGOBEŽNICE V BRANJU PRIJAZNI OBČINI ŠMARTNO PRI LITIJI Med doživetja Odprtih vrat vikenda Občine Šmartno pri Litiji med 8. in 10. septembrom 2017 ste lahko prišteli tudi srečanje s Šmarskimi knjigobežnicami. Male hišice z veliko knjižno dušo so zaživele na Primskovem, na Bogenšperku in v središču Šmartnega pri Mustang Baru. Ritem njihovega življenja in vsebine narekujejo bralci, obiskovalci, ki si knjige izmenjujejo. Postavitev in izdelavo knjigobežnic je omogočila občina Šmartno pri Litiji, ki je tudi zaradi te akcije in spremljajočih projektov 4. 12. 2017 v Kranju skupaj z 18 slovenskimi občinami razglašena za »Branju prijazno občino«.

KNJIŽNIČARJI PRIPOROČAMO V BRANJE Masanobu Fukuoka: Revolucija ene slamice Letos sem se odločil za predstavitev knjige, ki je naredila močan vtis name in me prisilila v razmišljanje o povezavi sebe z naravo in obratno. Gre za delo znamenitega japonskega mikrobiologa, agronoma, filozofa ter v prvi vrsti človeka, ki postavlja skrb za naravo na prvo mesto. Je začetnik permakulturnih praks, ki so s tovrstnim imenom na zahodu začela obstajati šele sredi sedemdesetih. To je Masanobu Fukuoka in knjiga z naslovom Revolucija ene slamice. Knjiga je zasnovana na pridelovanju riža in žita, pa vendar se dotakne tudi zelenjave in ostalih dobrin, ki jih lahko pridelujemo. To je knjiga, ki govori o naravnem kmetovanju in povezanosti z naravo, ter opozarja na pasti sodobnega kmetijstva. Približa nam naravo in pokaže, kaj pomeni biti eno z njo. Izvedeli boste za tehnike dela, ki so nekoč že obstajale in delovale, ter kako lahko prispevamo k čistejšemu okolju in zdravi hrani. Pisatelj je večino življenja posvetil dokazovanju svetu, kako se da kmetovati v sožitju z naravo, ter kaj nam lahko ta ponudi in kaj ji lahko mi vrnemo. Dokazal je, da ne potrebujemo nobenih dodatkov, da bi imeli dober in zdrav pridelek. Kdor se čuti vsaj malo povezanega z naravo, ga bo ta knjiga zagotovo ponesla še na malo višjo raven ozaveščenosti in skrbi za ta naš mali prostor pod soncem. Vsebini knjige se zelo poda star indijanski rek, da zemlje ne podedujemo od naših prednikov, temveč si jo sposodimo od svojih otrok. (Matej Kračan)

SLOVO OD ČRNEGA EKRANA Spremljal nas je dolga leta. Črni ekran nam je krojil vsakdan. Izposoja je z nekaj osvojenimi ukazi tekla s svetlobno hitrostjo. Večkrat letno nam je živčke kravžljala statistika. Pa smo vedno rešili vse zagate. Katalogizacija na črnem ekranu ni bila nič kaj zabavna. Izpisi, cel kup neskončnih seznamov. V novembru pa smo po 21 letih vstopili v novo ero. Slovo od COBISS-a 2 je bilo čustveno. S solznimi očmi, a z vnesenim pričakovanjem. Začetni stahovi so bili premagani in sedaj z veseljem zremo v pisani program, prijazen za oči in manj prijazen za roke. Miška je postala naš najboljši prijatelj.

Emile Zola: Umetnina Še eno vrhunsko delo izpod peresa enega najvidnejših literatov 19. stoletja, katerega prevod smo dočakali v letošnjem letu pri Beletrini. V romanu se pod izmišljenimi imeni skrivajo resnične osebe. V Claudu prepoznamo lastnosti Paula Cezanna, Sandoz pa naj bi bil avtor sam. Claude v svoji zanesenosti želi ustvariti popolno umetnino za razstavo v salonu. To zanesenost pa ves čas krha njegova negotovost in nestabilnost, ki ga pahne v depresijo in norost. Poleg dovršeno oblikovanih likov, delo odlikuje tudi avtorjev edinstven literarni slog, kar naredi roman umetnino. (Mateja Premk)

Charles Martin: Ko črički jokajo Charles Martin, avtor knjige Ko črički jokajo se je rodil 1969 leta na jugu ZDA. Diplomiral je iz angleškega jezika na Državni univerzi na Floridi, magistriral iz novinarstva na univerzi Regent University, kjer je pridobil tudi doktorat iz komunikologije.

RAZSTAVA RAZGALJENE IMPRESIJE Ob dnevu splošnih knjižnic, 20. novembra, sta kiparka in psihologinja Metoda Maj ter bibliotekarka in direktorica knjižnice Andreja Štuhec pripravili skupno razstavo Razgaljene impresije. Z obiskovalci knjižnice sta želeli deliti del svojih čutnih vtisov: Metoda Maj preko svojih kamnitih kipov – skozi brstenje – in z risbami, Andreja Štuhec z besedami oz. miselnimi občutji. Kiparka je pred vhodom v knjižnico postavila kip Bralka.

FOTOGRAFSKA RAZSTAVA »ŠMARTNO, SLEDI PRETEKLOSTI« Tema letošnjega fotografskega natečaja je bila arhitekturna dediščina v Šmartnem in njegovi okolici. Komisija je izbrala tri najboljše fotografije, ki so bile nagrajene z denarnimi nagradami. Prispelo je več kot 20 fotografij. 3. fotografski natečaj so objavili Občina Šmartno pri Litiji, Javni zavod Bogenšperk in Knjižnica Litija. Prvo nagrado je prejela Danica Sedevčič. Razstava je bila posvečena občinskemu prazniku Občine Šmartno pri Litiji.

STEKLENI MOZAIKI ANDREJA HOSTNIKA Obiskovalce galerije knjižnice Šmartno so v poletnih mesecih navduševali stekleni mozaiki Andreja Hostnika, tudi člana Društva Lila. Barvita ter z izredno razgibanimi motivi zapolnjena razstava je bila prva te vrste pri nas. Andreja Hostnika smo poznali kot neutrudnega fotografa, ob snidenju pa nam je razkril, da se je poskušal z mnogimi tehnikami. Ob študiju mozaikov, sprva keramičnih, nato pa steklenih, se je kalil precej časa. Svoj čas si zapolnjuje z mnogoterimi dejavnostmi (folklora, gledališče, gasilstvo, pritrkovanje, pisanje) – odvisno od priložnosti in vzgibov. Stekleni mozaiki so bili gotovo najbolj obiskana in pozornost zbujajoča razstava v Šmartnem

Zgodba nas na začetku popelje na majhen trg v zaspanem mestecu, kjer deklica Anna prodaja čričke ribičem, da bi zaslužila za presaditev srca. Svojega. Črički ne jokajo, ker bodo umrli, pač pa zato, ker bo umrla Anna, če ne bodo našli primernega srca. Ko jo na trgu zbije avto, se njena pot usodno poveže z zanemarjenim Reesom, s kapo in zaraščenim obrazom je neprepoznaven. Pod krinko se skriva najboljši srčni kirurg, ki je bil poročen z ljubeznijo življenja, srčno bolnico… Ki je čakala na presaditev srca. A usoda vedno ukrepa po svoje… Knjiga, ki vas bo objela in vas do konca držala v krču, če je uspelo, je pozdrav življenju! (Aleksandra Mavretič) 6

7


ŠMARSKE KNJIGOBEŽNICE V BRANJU PRIJAZNI OBČINI ŠMARTNO PRI LITIJI Med doživetja Odprtih vrat vikenda Občine Šmartno pri Litiji med 8. in 10. septembrom 2017 ste lahko prišteli tudi srečanje s Šmarskimi knjigobežnicami. Male hišice z veliko knjižno dušo so zaživele na Primskovem, na Bogenšperku in v središču Šmartnega pri Mustang Baru. Ritem njihovega življenja in vsebine narekujejo bralci, obiskovalci, ki si knjige izmenjujejo. Postavitev in izdelavo knjigobežnic je omogočila občina Šmartno pri Litiji, ki je tudi zaradi te akcije in spremljajočih projektov 4. 12. 2017 v Kranju skupaj z 18 slovenskimi občinami razglašena za »Branju prijazno občino«.

KNJIŽNIČARJI PRIPOROČAMO V BRANJE Masanobu Fukuoka: Revolucija ene slamice Letos sem se odločil za predstavitev knjige, ki je naredila močan vtis name in me prisilila v razmišljanje o povezavi sebe z naravo in obratno. Gre za delo znamenitega japonskega mikrobiologa, agronoma, filozofa ter v prvi vrsti človeka, ki postavlja skrb za naravo na prvo mesto. Je začetnik permakulturnih praks, ki so s tovrstnim imenom na zahodu začela obstajati šele sredi sedemdesetih. To je Masanobu Fukuoka in knjiga z naslovom Revolucija ene slamice. Knjiga je zasnovana na pridelovanju riža in žita, pa vendar se dotakne tudi zelenjave in ostalih dobrin, ki jih lahko pridelujemo. To je knjiga, ki govori o naravnem kmetovanju in povezanosti z naravo, ter opozarja na pasti sodobnega kmetijstva. Približa nam naravo in pokaže, kaj pomeni biti eno z njo. Izvedeli boste za tehnike dela, ki so nekoč že obstajale in delovale, ter kako lahko prispevamo k čistejšemu okolju in zdravi hrani. Pisatelj je večino življenja posvetil dokazovanju svetu, kako se da kmetovati v sožitju z naravo, ter kaj nam lahko ta ponudi in kaj ji lahko mi vrnemo. Dokazal je, da ne potrebujemo nobenih dodatkov, da bi imeli dober in zdrav pridelek. Kdor se čuti vsaj malo povezanega z naravo, ga bo ta knjiga zagotovo ponesla še na malo višjo raven ozaveščenosti in skrbi za ta naš mali prostor pod soncem. Vsebini knjige se zelo poda star indijanski rek, da zemlje ne podedujemo od naših prednikov, temveč si jo sposodimo od svojih otrok. (Matej Kračan)

SLOVO OD ČRNEGA EKRANA Spremljal nas je dolga leta. Črni ekran nam je krojil vsakdan. Izposoja je z nekaj osvojenimi ukazi tekla s svetlobno hitrostjo. Večkrat letno nam je živčke kravžljala statistika. Pa smo vedno rešili vse zagate. Katalogizacija na črnem ekranu ni bila nič kaj zabavna. Izpisi, cel kup neskončnih seznamov. V novembru pa smo po 21 letih vstopili v novo ero. Slovo od COBISS-a 2 je bilo čustveno. S solznimi očmi, a z vnesenim pričakovanjem. Začetni stahovi so bili premagani in sedaj z veseljem zremo v pisani program, prijazen za oči in manj prijazen za roke. Miška je postala naš najboljši prijatelj.

Emile Zola: Umetnina Še eno vrhunsko delo izpod peresa enega najvidnejših literatov 19. stoletja, katerega prevod smo dočakali v letošnjem letu pri Beletrini. V romanu se pod izmišljenimi imeni skrivajo resnične osebe. V Claudu prepoznamo lastnosti Paula Cezanna, Sandoz pa naj bi bil avtor sam. Claude v svoji zanesenosti želi ustvariti popolno umetnino za razstavo v salonu. To zanesenost pa ves čas krha njegova negotovost in nestabilnost, ki ga pahne v depresijo in norost. Poleg dovršeno oblikovanih likov, delo odlikuje tudi avtorjev edinstven literarni slog, kar naredi roman umetnino. (Mateja Premk)

Charles Martin: Ko črički jokajo Charles Martin, avtor knjige Ko črički jokajo se je rodil 1969 leta na jugu ZDA. Diplomiral je iz angleškega jezika na Državni univerzi na Floridi, magistriral iz novinarstva na univerzi Regent University, kjer je pridobil tudi doktorat iz komunikologije.

RAZSTAVA RAZGALJENE IMPRESIJE Ob dnevu splošnih knjižnic, 20. novembra, sta kiparka in psihologinja Metoda Maj ter bibliotekarka in direktorica knjižnice Andreja Štuhec pripravili skupno razstavo Razgaljene impresije. Z obiskovalci knjižnice sta želeli deliti del svojih čutnih vtisov: Metoda Maj preko svojih kamnitih kipov – skozi brstenje – in z risbami, Andreja Štuhec z besedami oz. miselnimi občutji. Kiparka je pred vhodom v knjižnico postavila kip Bralka.

FOTOGRAFSKA RAZSTAVA »ŠMARTNO, SLEDI PRETEKLOSTI« Tema letošnjega fotografskega natečaja je bila arhitekturna dediščina v Šmartnem in njegovi okolici. Komisija je izbrala tri najboljše fotografije, ki so bile nagrajene z denarnimi nagradami. Prispelo je več kot 20 fotografij. 3. fotografski natečaj so objavili Občina Šmartno pri Litiji, Javni zavod Bogenšperk in Knjižnica Litija. Prvo nagrado je prejela Danica Sedevčič. Razstava je bila posvečena občinskemu prazniku Občine Šmartno pri Litiji.

STEKLENI MOZAIKI ANDREJA HOSTNIKA Obiskovalce galerije knjižnice Šmartno so v poletnih mesecih navduševali stekleni mozaiki Andreja Hostnika, tudi člana Društva Lila. Barvita ter z izredno razgibanimi motivi zapolnjena razstava je bila prva te vrste pri nas. Andreja Hostnika smo poznali kot neutrudnega fotografa, ob snidenju pa nam je razkril, da se je poskušal z mnogimi tehnikami. Ob študiju mozaikov, sprva keramičnih, nato pa steklenih, se je kalil precej časa. Svoj čas si zapolnjuje z mnogoterimi dejavnostmi (folklora, gledališče, gasilstvo, pritrkovanje, pisanje) – odvisno od priložnosti in vzgibov. Stekleni mozaiki so bili gotovo najbolj obiskana in pozornost zbujajoča razstava v Šmartnem

Zgodba nas na začetku popelje na majhen trg v zaspanem mestecu, kjer deklica Anna prodaja čričke ribičem, da bi zaslužila za presaditev srca. Svojega. Črički ne jokajo, ker bodo umrli, pač pa zato, ker bo umrla Anna, če ne bodo našli primernega srca. Ko jo na trgu zbije avto, se njena pot usodno poveže z zanemarjenim Reesom, s kapo in zaraščenim obrazom je neprepoznaven. Pod krinko se skriva najboljši srčni kirurg, ki je bil poročen z ljubeznijo življenja, srčno bolnico… Ki je čakala na presaditev srca. A usoda vedno ukrepa po svoje… Knjiga, ki vas bo objela in vas do konca držala v krču, če je uspelo, je pozdrav življenju! (Aleksandra Mavretič) 6

7


DOMOZNANSTVO Zgodbe šmarskih usnjarjev Domoznanski večer z razstavo panojev in predmetov je bil rezultat nekajmesečnega zbiranja gradiva in spominov. Seveda nas je motiviral obstoj nekdanje Tovarne usnja Šmartno, njenih predhodnic in naslednice, IUV. Fascinanten pa je tudi živ spomin na družino Knaflič, ki

ZANIMIVA ZNANOST

UTRINKI S PRIBLIŽEVANJ…

RAZSTAVA DE ROSIS

Tudi ta projekt oz. niz srečevanj ob predstavitvi diplomskih oz. drugih raziskovalnih nalog domačih avtorjev sodi v domoznansko dejavnost. V zaključku sezone 2016/17 sta nam predavala Marija Tomšič in Jernej Kotar. Novo šolsko leto pa smo odprli s predavanjem Ane Savšek o zgodovini rečnega prometa v Litiji.

V osmi sezoni Približevanj smo gostili številne zanimive Slovence, ki so v pogovorih razkrili svoje poglede na življenje, ustvarjanje, osebne zgodbe.

Na začetku leta smo za januarsko razstavo v šmarski knjižnici izbrali domačina, slike je razstavljal Tilen Dominik Perko.

Novo leto je otvoril duhoviti Tone Fornezzi—Tof

V zgodnji pomladi nas je s svojo iskrivostjo navduševala Blažka Müller Pograjc. je botrovala razvoju usnjarstva v Šmartnem. Ob pomoči nekdanjih zaposlenih in z uporabo drugih virov smo zbrali veliko informacij.

LITERARNI VEČER Z JOŽETOM SEVLJAKOM

Ana Savšek o rečnem prometu na Reki Savi Ob obisku teh druženj spoznavamo, da naloge in raziskave zanimajo mnoge naše obiskovalce, zato bomo še naprej iskali zanimive teme.

Lučka Kajfež Bogataj, slovenska klimatologinja

Pesnik in pisatelj Jože Sevljak je ob 75- letnici predstavil novo pesniško zbirko Na ramena mi sedajo ptice. Bogat ustvarjalni opus na literarnem področju občasno dopolnjuje tudi z ljubiteljskim slikanjem. V zadnji pesniški zbirki gre za intimno soočanje pesnika s prehojeno življenjsko in umetniško potjo. Obenem je predstavil še zbirko ajtioloških pravljic o nastanku Vač, ki so izhajale v reviji Galeb v Trstu. Večer z Jožetom Sevljakom je potekal 28. 11. 2017, v kulturnem programu pa je sodelovala GŠ Litija in Šmartno ter člani Izrednega teatra KUD Tombas.

Glavne poudarke raziskovanja smo umestili v kronološki pregled usnjarstva na panojih, projekt pa želimo nadaljevati—ter izsledke predstaviti v tiskani obliki. Projekt je posvečen usnjarski tehnični dediščini, podprla ga je Občina Šmartno pri Litiji, nas knjižničarjev pa so se dotaknile predvsem trajne in pristne človeške vezi.

Marija Tomšič nam je predavala o tehnologijah, ki bi omogočale višjo kakovost bivanja v starosti

Biser med razglednicami To je ena najstarejših znanih razglednic Litije. Prikazuje stari leseni most čez reko Savo, trg s prodajalno "Pri škofu", v ozadju pa topilnico, predilnico in tkalnico. Odposlana je bila kot novoletna voščilnica 29. 12. 1897.

Letošnje leto je posebno za Slovence, na 40. evropskem prvenstvu v košarki smo osvojili naslov evropskega prvaka. Zato je povsem logično, da smo zadnje srečanje v letu, 18. decembra posvetili športu in domačim športnikom. Z nami so bili svetovni prvaki Dušan Hauptman, Matej Lovše in Tone Vrhovec.

MALO ZA ŠALO V Knjižnici Šmartno nam je Jernej Kotar predstavil doktorsko nalogo z zgodovinsko tematiko.

Da pa bi bila srečanja še naprej zanimiva, vas tudi v prihodnje vabimo k aktivnemu sodelovanju. Veseli bomo tudi predlogov za srečanje s strokovnjaki in raziskovalci. 8

Knjižničarji včasih dobimo posebne želje uporabnikov, na trenutke nerazumljive in smešne. Seveda jih vsako leto pridno beležimo. Na naših policah ne boste našli knjige Toneta Pavčka, Moje življenje. To delo pripada Ivanu Cankarju. Tudi pravilnika za klatenje nimamo (Priročnik za klatenje). Med nenavadnimi željami je bila tudi knjiga Ne vidim več (pravilno je Nevidni meč). Tajno društvo PGC so preimenovali v Tajno društvo NLP. 5


NIZOZEMSKE JAVNE KNJIŽNICE Čeprav je Nizozemska parlamentarna ustavna monarhija – kraljevina, torej – že dolgo prednjači po svoji liberalni usmerjenosti in strpnosti. Veliko pozornosti posveča kulturnemu stiku (asimilaciji) številnih priseljencev, izredno pomembno vlogo imajo pri tem javne knjižnice, ki smo jih obiskali direktorji splošnih knjižnic v okviru izobraževanja svojega združenja Zveze splošnih knjižnic. Izredno koncentrirana petdnevna strokovna ekskurzija je vključila moderne a različne javne knjižnice: od največje amsterdamske Openbare Bibliotheek Amsterdam, ki jo letno obišče 1,8 milijona obiskovalcev in meri 28.000 m2, do moderne knjižnice v sodobnem mestu Almeere (polder z le 60 let dolgo zgodovino), De Nieuwe Bibliotheek (Nova knjižnica). Slednja je na udeležence ekskurzije naredila izjemen vtis s svojimi arhitekturnimi, oblikovalskimi in storitvenimi presežki na 11.000 m2. Snovalci te knjižnice so bili večkrat nagrajeni za svoje izjemne projekte. Knjižnica pa je v modernem mestu kot otoček miru sredi džungle, v katerem v živo igra pianist ki pričara spokojnost ob izbiranju gradiva, ali obisku kar tako… Knjižnica je izjemna še v drugih pogledih: postavitvi gradiva na nizkih, preglednih policah, številnih izjemnih zamislih, kotičkih, čitalnicah, kino-dvorani, restavraciji, japonskem vrtu, displejih… V dneh, ki so sledili, smo doživeli še Goro knjig (Boekenberg Bibliotheek) v Spijkenisseju, predmestju Rotterdama, ki s svojo transparentnostjo nagovarja okolje kot reklama: okolje ima zaradi priseljencev namreč okoli 10 % nepismenost, knjižnica pa je močno osredotočena na reševanje te problematike. Sama knjižnica spominja na tradicionalni nizozemski skedenj, znotraj pa jo od tal do vrha zapolnjujejo knjige (nekatere tudi kot izvirna kulisa). V kraju Niuewegen – mladem, a hitro rastočem mestu - deluje knjižnica v sklopu drugih kulturnih, lokalnih institucij. Barvita in topla zajema celotno nadstropje stavbe, v njej pa smo se Slovenci najbolj navdušili nad prisrčnim sprejemom (»rojakinje« iz Zenice), nedvomno pa nas je očarala inovativna rešitev z RFID omaro za »pravkar vrnjeno gradivo«. 4

Doživeli smo še knjižnico v Haarlemu, ki v več nadstropjih z barvitostjo in razgibanostjo priteguje svoje obiskovalce. Vse obiskane knjižnice imajo široko odprtost – vse ob sobotah, nekatere tudi ob nedeljah. Zaradi velikega števila gradiva in relativno malo zaposlenih (res veliko pa je prostovoljcev na raznih programih) je izposoja/vračilo gradiva povsem avtomatizirana, tako da zaposleni pomagajo zgolj pri iskanju primernega gradiva oz. so zelo angažirani pri učenju samostojnosti in izobraževanja uporabnikov. Skorajda presunilo nas je dejstvo, da v knjižnicah ni starih knjig (saj jih zelo hitro izločajo), da so prostori, oprema in design knjižnic zelo, zelo pomembni, saj tako konkurirajo za svoje obiskovalce. Storitve v nizozemskih knjižnicah so dražje kot pri nas (a je tudi standard prebivalcev večji – imajo več kot enkrat višji BDP na prebivalca kot Slovenija). Obiskane knjižnice so stare manj kot 10 let, vrhunsko opremljene in premišljeno načrtovane. V njih potekajo številni programi, ki so pomembni za prebivalstvo: učenje in asimilacija tujcev, prireditve, študijske aktivnosti (izredno veliko je učečih se obiskovalcev) in povezovanje med ljudmi – dnevne sobe mesta. Knjižnice ustvarjajo prijetno, domačno in toplo vzdušje za obiskovalce. Ob strokovnih skominah, ki smo jih imeli ob ogledovanju knjižničnih palač, smo doživeli še utrip Amsterdama: staro jedro Dam, hiša Anne Frank, cvetlični trg, kanali, opečnate zgradbe, začutili Haag, ki je upravno središče s parlamentom oz. sedežem vlade ter institutom kralja, občudovali skrb za nacionalno dediščino v kraju Skansen Zaanse, predvsem pa se čudili številnim presežkom, ki jih uspeva država z umnim gospodarjenjem izvabiti iz svojih prebivalcev, tako da je Nizozemska nedvomno pomorska, kmetijska, industrijska velesila v Evropi. In kot je zapisala kolegica iz mariborske knjižnice, kjer je prostorska stiska knjižnice postala že pregovorna: 'Evropa enakih možnosti je samo navadna floskula, ki ne zdrži, vsaj če primerjamo knjižnice na Nizozemskem z našimi.'

DOMOZNANSTVO Polnimo Kamro

Dr. Franjo Rosina, predstavitev knjige

Odkar smo pred 7 leti na portal Kamra umestili svojo prvo zgodbo Sprehod po Valvasorjevem trgu v Litiji, in jo kasneje nadgradili, ter pristavili še 5 zgodb, smo v letošnjem letu prispevali še tri bogate in pomembne zgodbe: Spominska obeležja NOB v litijski okolici, Usoda trgovske družine Bergamann in Spominska obeležja prve svetovne vojne (ob 100 letnici Soške fronte). Naša prva zgodba Valvasorjev trg je še vedno med najbolj obiskanimi v slovenskem merilu, skrbniki portala pa so pohvalili izjemno zanimivo zgodbo o Bergmannovih. Motiv za raziskovanje je bila še vedno lepa in eminentna zgradba v stari Litiji (sedež KGZ), ki se pojavlja tudi na naših starih razglednicah kot trgovsko podjetje Lebinger & Bergmann. V naši zbirki hranimo skoraj 450 starih krajevnih razglednic, ki so neme priče minulega časa. Zgodbo nam je osvetlila vnukinja znanega trgovca Marijela Lebinger, ki je obudila spomin na skoraj pozabljeno litijsko družino, saj se je s štirimi sinovi bogatega trgovca pretrgala rodbinska nit – za seboj namreč niso pustili potomcev.

Dr. Franjo Rosina pravi rodoljub je knjiga, ki je letos izšla pri Zvezi društev General Maister. Avtor Matjaž Brojan je v sklepni besedi in zahvali priznal, da gre za veliko in obsežno delo o človeku, ki ga doslej ni poznal in ni v vsem svojem šolanju zanj niti slišal. Rod dr. Rosine izvira iz Leskovice, župnija Javorje, Šmartno pri Litiji. Odvetnik in velik domoljub je deloval oz. živel v več slovenskih mestih. Bil je tesen prijatelj in sodelavec generala Maistra, čeprav uniforme ni oblekel. Zanimivo življenje in delo velikega človeka, je na literarnem večeru oktobra predstavil avtor, novinar in publicist Matjaž Brojan.

Sprehod po Kamri informira, povezuje z dediščino in uči o naši zgodovini. OBIŠČITE WWW.KAMRA.SI

Knjižničarka Ivana—mar tudi ona sodi v domoznanstvo? Primerilo se je, da smo pri pregledovanju medijskih vsebin zasledili čudežno ozdravitev knjižničarke Ivane iz Litije. Knjižničarke (še) ne uporabljamo psevdonimov, zato smo hitro razbrali, da gre za t. im. promocijsko besedilo, ki pa po moje to ni. Izkoriščanje lahkovernosti oz. lahko razumljive želje ljudi po ozdravitvi se nam zdi najmanj grdo, če ne še kaj drugega. Čudi nas le (pa kolumnista Dragana Petrovca v Dnevniku prav tako), kako je podjetje, registrirano v eksotični tujini našlo Slovenijo, Litijo pa še knjižničarko Ivano v njej? Pa še nekaj: najmanj štirinajst izdelkov za boljše zdravje (če ne celo za čiste čudeže) ponujajo v omenjenih eksotičnih deželah. Pazite na svoje zdravje in denar!

Leto Petra Jereba Skladatelj je bil rojen 1. 7. 1867 v Cerknem. Litija, kjer je deloval in živel od svojih zgodnjih dvajsetih let, ga je zaradi njegove človeške topline, predanosti in izjemnega talenta sprejela v svoje srce. Njegove skladbe so še danes žive in navdihujejo številne zbore in pevske skupine. Ob 150-letnici rojstva so se mu poklonile institucije in posamezniki: spominska akademija OŠ Gradec in Knjižnice Litija, s prisrčno slovesnostjo ob Farbarjevem Turnu, kjer je živel in delal, pa smo v poletnem večeru skladatelju odkrili doprsni kip. Skulpturo je izdelal akad.kipar Anže Jurkovšek, projekt je financirala Občina Litija, z nasveti o očetovih potezah je sodeloval tudi sin, Peter Jereb ml.

Moj pogled v prihodnost litijske knjižnice vsekakor niso zameglile holandske veličine; videnih objektov, opisanih izkušenj ter njihovega delovanja seveda ne gre enostavno prenašati v naše okolje, saj vanj enostavno (še) ne sodijo. A naše želje lahko z doživetimi izkušnjami opremimo v drzne, lepe in čisto otipljive rešitve za litijsko knjižnico prihodnjega desetletja… Andreja Štuhec 9


GOSTILI SMO… Boštjan Gorenc Pižama Nagrajenec knjižnega sejma 2016, za knjigo sLOLvenski klasiki 1, je bil gost knjižnice Litija v marcu. V književnih krogih je poznan predvsem kot prevajalec (Kapitan Gatnik, Gospod Gnilc, Krive so zvezde, Čudo, Pesmi ledu in ognja…). Vsestranski avtor je predstavil svoje delo in poudaril, da je za ljubezen do jezika kriva njegova srednješolska profesorica.

RAZSTAVA SPET DOMA

POLETAVCI-POLETNI BRALCI

Srečanje s Pulitzerjevim nagrajencem, fotografom Srdjanom Živulovićem

Dan za Poletavce smo pripravili 19. 9. 2017, v dvorani Kulturnega centra Litija (zaradi dežja). A ta ni pokvaril razpoloženja uličnega gledališča Teater Cizamo, ki je bil

Priznani slovenski reportažni fotograf Srdjan Živulović se je za fotografijo navdušil že v najstniških letih. Delal je pri Delu, v letu 1991 pa je postal sodelavec agencije Reuters. Leto pozneje je z Jožetom Suhadolnikom ustanovil agencijo Bobo. Prejel je priznanje agencije Tanjug za fotografijo Boj žensk za delavski kruh, v Makedoniji, leta 1989. Lani je kot prvi Slovenec prejel Pulitzerjevo nagrado za fotografijo o begunski krizi. Del otroštva je preživel tudi v Šmartnem in ohranil pristne stike s prijatelji. Predstavil je 18 fotografij z njegovih potepanj.

BRALNA ZNAČKA 2016/2017 Začetek branja za bralno majčko Na dan zlatih knjig, 17. 9. se je pričela nova sezona bralne značke. V juniju smo z bralnimi majčkami razveselili 250 predšolskih otrok in 1229 osnovnošolcev. V projektu so nam pomagali sponzorji, podjetja in obrtniki: Predilnica Litija, Hofer tisk, Makplast, Marjan Jereb, Kopit, Mizarstvo Otmar, KPS, Sašo Breskvar, Franc Dobravec, DZS, TSC Laba, Montaža Bajec, OOZ Litija, Elektro Jani in Joško Rozina. Vsem se iskreno zahvaljujemo, kot tudi mentorjem po šolah. Novi bralni sezoni pa smo posvetili prvo pravljično uro, ki so nam jo pripravili učenci POŠ Besnica. Pod vodstvom Maje Sveršina Dobravec so zaigrali lutkovno predstavo Bi se gnetli na tej metli.

z nami že drugič. Letos sta igralca predstavila Legendo o Erazmu Predjamskemu. Kot lani sta tudi letos v predstavo vključevala gledalce, tako sta poskrbela za smeh in dobro voljo.

40 let mojih soočanj s Himalajo Med izjemno dobro obiskane dogodke v letu sodi literarni večer in razstava Vikija Grošlja. Tone Škarja je zapisal: Nihče ni bil tolikokrat v Himalaji. Noben Slovenec ni stal na tolikih osemtisočakih in nihče ni objokoval toliko mrtvih prijateljev in znancev, ki jih je vzela Himalaja kot Viki Grošelj. Srečanje je imelo dobrodelno noto, saj je izkupiček od prodaje knjige avtor namenil obnovi Nepala po potresu.

22. APRIL—NOČ KNJIGE IN ZAKLJUČEK BRALNE ZNAČKE SRČNI BRALEC Na noč knjige smo pripravili srečanje bralcev za bralno značko Srčni bralec. Od novembra 2016 do aprila 2017 so brali dela nemških avtorjev. Na srečanje smo povabili prevajalko Tino Mahkota, profesorico angleškega jezika in primerjalne književnosti, hčerko Marjane Deržaj, ki je spregovorila o svoji mladosti in ustvarjanju.

V KNJIŽNICO NIČ VEČ ČEZ KLANEC Nova pridobitev v knjižnici

Zloženke je oddalo 57 Poletavcev in 5 NajPoletavcev.

POLETNO DRUŽENJE V KNJIŽNICI

Literarni večer s Sabino Štrubelj V letu 2015 je izšel njen prvenec Hotel Lavanda, ki so ga predvsem bralke lepo sprejele. Na začetku septembra je na police prišel njen drugi roman, Siva dama. Sabina nam je v iskrivem pogovornem večeru razkrila del vsebine, ki se skriva v novem romanu.

10

Po podelitvi priznanj bralcem je sledil pesniški večer domačih literatov, ki delujejo kot Kvartopirci. V programu je sodelovala Glasbena šola Litija in Šmartno.

Otrokom smo med počitnicami znova ponudili zanimiva in poučna druženja ob sredah. Letos smo jim predstavljali živali: skupaj so jih spoznavali, poslušali zgodbe o njih, izdelovali izdelke in jih celo v živo spoznali – kot se je zgodilo z morskimi prašički naše pravljičarke Tatjane. Za delavnice smo skrbele knjižničarke Mateja, Erna, Majda, Aleksandra in Tatjana, srečanj se je vsakič udeležilo od 10 do 15 otrok.

Obiskovalci naše knjižnice so v jesenskem času opazili, da pri vstopu v knjižnico ni več potrebno dvigovati nog, oz. paziti, da bi se spotaknili ob znani klanec, kar ni bila redkost. Star prehod, ki je skrbel da se gradivo ne bi namerno ali nenamerno odnašalo brez evidentiranja, smo zamenjali z novimi, modernimi, manj vpadljivimi vrati. V okviru projekta RFID je bila nabava te zaščite planirana že v preteklosti, vendar so problemi pri financiranju, projekt zamaknili do letošnje jeseni. Nova zaščita nadzira promet v knjižnici, šteje namreč tudi vhode in izhode, loči med prometom z gradivom ali brez, diskretno pa seveda tudi zapiska, kadar se zaščiteno gradivo poizkuša odnesti iz knjižnice brez evidentiranja izposoje. Zaradi prozornosti in diskretnosti uporabniki naše novosti največkrat ne opazijo, razen ko iz navade dvigajo noge ali pa ko se oglasi nov zvok pri izhodu. Včasih je to znak za začetno tehnično napako pri obdelavi gradiva, zato ne bodite hudi, če vas bo knjižničarka ali knjižničar še enkrat povabil k pultu, da razjasnita in popravita stvari. Tehnika nam včasih, kljub napredku, ustvari tudi dodatno delo. Z novo zaščito pa tudi upamo, da bomo v knjižnici zmanjšali število skrivnostno izginulega gradiva. 3


TAČKOV FESTIVAL SE JE RAZŠIRIL IN DOBIL ČUDOVITO MASKOTO

KNJIŽNIČARJI ČEZ PLANKE

V tednu od 5. do 9. junija je potekal 6. Tačkov festival. Letos so v projektu sodelovali javni zavodi: Knjižnica Litija, Glasbena šola Litija in Šmartno, Mestni muzej Litija, JZ ZKMŠ Litija, ki so v svojih prostorih gostili najmlajše obiskovalce na pravljicah, koncertih, ogledih…

Letna strokovna ekskurzija je litijske knjižničarje vodila na Koroško. Ogled ravenske osrednje Koroške knjižnice dr. Franceta Sušnika je pustil dobre vtise o strokovnem delu. Spust v globočine podzemlja mežiškega rudnika je potrdil predstave o težkem rudarskem življenju in dediščini, ogled Prežihovine pa jih je vrnil v čas socialnega realizma Lovra Kuharja.

Na Tačkovem natečaju v stripu je sodelovalo 289 otrok. V kulturnem centru so si otroci ogledali 4 predstave. Na spominskem večeru v knjižnici smo spoznali poezijo Naceta Simončiča.

O KNJIŽNICI — ALI KDO PIJE IN KDO PLAČA Nekateri naši obiskovalci so precej dobro seznanjeni z delovanjem knjižnice, namen naslednjih vrstic pa je prikazati, da ni vse prepuščeno naši domišljiji… Knjižnična stroka je pod nadzorom oz. drobnogledom strokovnih služb, ki skrbijo za usklajen in enoten razvoj naše dejavnosti, ki je organizirana kot javna služba. Predvsem to pomeni, da je knjižničarstvo zakonsko regulirano, kar, hvala Bogu pomeni, da Zakon (o knjižničarstvu) zagotavlja naš obstoj in tudi financiranje. Vsaj v minimalnem obsegu. Seveda pa obstajajo standardi ter kriteriji, ki natančneje opredeljujejo naše delovanje (koliko gradiva kupiti na prebivalstvo, najmanj koliko zaposlenih naj ima knjižnica, koliko prostora, opreme …). Tu so stvari že precej bolj raztegljive in od knjižnice do knjižnice drugačne…

Druženje v parku pred Kulturnim centrom Litija pa je ponujalo razne vsebine, branje pri Tačkah pomagačkah, pasjo frizerko, obiskal nas je Taček, podelili nagrade natečaja, ustvarjali, brali, jedli…

Pod Peco v mežiškem rudniku

V vsem tednu se je na prireditvah festivala zvrstilo okrog 1800 obiskovalcev. Nasvidenje prihodnje leto, na 7. festivalu, ko se bomo spomnili 100. rojstnega dne Naceta Simončiča.

Sredstva za naš obstoj mora zagotoviti ustanovitelj; v našem primeru sta to občini Litija in Šmartno pri Litiji v svojem soustanoviteljskem deležu (L: 73,6 %, ŠM: 26,4 %). Delež določa tudi višino sredstev, ki nam jih namenjata. Država (ministrstvo za kulturo) primakne del denarja za nakup gradiva— ki pa, žal, upada, tako da tudi knjige v največji meri kupujeta občini. Bili so časi, ko smo dokaj uspešno želi na razpisih za IKT opremo in imeli knjižnico solidno opremljeno. Odkar je »kriza«, se naši računalniki kritično hitro starajo in uporabniki (skupaj z nami) ugotavljajo, da imajo doma dosti boljše …

V Prežihovi bajti

PROJEKT RASTEM S KNJIGO

2

Knjižnica Litija že več let v projekt Rastem s knjigo povabi gosta. Letos se je sedmošolcem predstavil ilustrator Gabrijel Vrhovec, ki je od leta 2011/12 narisal vse motive za bralne majčke. V Gimnaziji Litija pa bomo srečanje z avtorjem pripravili v prihajajočem letu. Projekt je namenjen spodbujanju branja v sedmem razredu osnovne šole, ter prvem letniku srednje šole. Javna agencija RS podari knjigo, letos je za sedmošolce to mladinski roman Mihe Mazzinija, Zvezde vabijo. Srednješolci pa bodo v dar prejeli knjigo Lučke Kajfež Bogataj, Planet, ki ne raste. Gabrijel Vrhovec je na srečanju z osnovnošolci predstavil kako nastane ilustracija. S svojo zgodbo, ko se je kot najstnik srečal s hudo boleznijo, kateri je sledila amputacija noge, pa je učencem sporočil, da naj vedno poiščejo v sebi sposobnosti in talente in iz vsake situacije izluščijo najboljše.

Obe krajevni knjižnici—litijska in šmarska—sta solidni in ne bijemo plati zvona, res pa je, da smo osrednjo knjižnico v Litiji dobesedno prerasli. Kaj se je zgodilo? se sprašujete. Zgodil se je čas, napredek! Uporabniki ne želijo utesnjenih prostorov, nabitih s starimi knjigami (o, ja, teh imamo na pretek), pač pa novitete in iskane bestselerje! Obiskovalci ne potrebujejo zastarele računalniške opreme, simpatični knjižničarji niso dovolj, pač pa usposobljeni strokovnjaki za iskanje, svetovanje in pomoč pri delu.

Mladinski oddelek ravenske knjižnice Ne pozabite, knjižnica je tudi varna točka, prostor namenjen otrokom, da se vanj zatečejo v primeru, če se znajdejo v kakršnikoli stiski doma, na ulici, na poti v šolo ali iz nje (grozijo jim sovrstniki, ne morejo priti domov ali v stik s starši, so bili priča kaznivemu dejanju, imajo stisko in ne vejo komu zaupati…). Ostajamo del programa VARNE TOČKE.

Kadar so ta pričakovanja izpolnjena, so knjižnice polne, izposoja velika, članstvo številno—občina pa duhovno bogata. Ko gledate knjižnico, se v njej zrcali odnos lokalne skupnosti do knjižnične dejavnosti—odnos do vas, bralcev in bralk. Vsak župan priznava, da je branje pomembno, da je bistveno ljudem ponuditi kvalitetne kulturne vsebine … Želimo si, da bi te vsebine črpali iz večjih, preglednejših prostorov! Če te želje, pobude, izrečene in zapisane že na mnogih sestankih, sejah—letos berejo tudi darežljivi »možje«, bodo morda kmalu uslišane. A.Š. 11


Intervju…

TADEJ GOLOB Je eden izmed plodovitejših ustvarjalcev. Novinar, urednik, kolumnist, alpinist in pisatelj, z najbolj raznovrstnim izborom del . S kriminalnim romanom Jezero se uvrstil med najbolj brane avtorje. Prijazno se je odzval povabilu in odgovoril na nekaj vprašanj. Preveč ne bova razkrila, saj se nam bo v februarju pridružil na literarnem večeru.

ČAROVNIJA BESED IN DEJANJ Pred Knjižnico Litija stoji Bralka.

Roman Svinjske nogice je bil vaš romaneskni prvenec, za katerega ste prejeli nagrado Kresnik. Koliko časa ste ga pisali in kaj vam pomeni ta nagrada?

Gre za skulpturo kiparke Metode Maj, ki se počasi zliva s knjižnico, z vsemi, ki vstopamo vanjo. Postavila ga je k nam, ker verjame v čudovito moč besed, v čarovnijo, ki lahko spreminja svet, človeka, prostor.

Svinjske nogice so že tako daleč nazaj, da se pravzaprav ne spomnim, ali sem jih pisal dve ali tri leta, vsekakor precej časa. Ta nagrada mi je dala potrditev mojega dela in prišla je takrat, ko nagrade morajo priti – na začetku. Če bi jo dobil po desetih letih pisateljevanja in čakanja, mi najbrž ne bi bila pol tako ljuba.

Ob ustvarjanju so se ji nanizale besede, ki jih očarana in še vedno ganjena povzemam: 'iz besede je knjiga, iz knjig knjižnica. Na znanju stojimo, iz knjig se učimo. Navzgor, kakor po stopnicah, se vzpenjamo in se navzven, kot knjiga, odpiramo. Rastemo, zorimo. Naj bo pravljično to življenje, zato je v podstavku 7 knjig.

Doslej smo Jezero prodali v štiri tisoč izvodih in še tiskamo … Prav zdaj se prevaja v angleščino, in ko bo prevod končan, bomo poskusili poiskati založbo na tujem. Vem, da ne Kje iščete navdih za svoja dela? Morda v hribih? bo lahko, ker pač še noben slovenski avtor ni uspel na Pravzaprav ne vem, kaj naj bi ta pisateljski navdih sploh bil. tujem, ampak glede na to, kaj vse pride od zunaj k nam, Knjige se lotim, ko sem vsaj že kakšno leto razmišljal o njej mislim, da tudi v obratno smer ne bi smelo biti nemogoče. (tudi med pisanjem drugih knjig), potem pa tipkam in spet ob tem intenzivno razmišljam … Trenutni prebliski, ki se ob Kljub skandinavskemu zgledu je roman zelo slotem porajajo, so včasih uporabni, dostikrat pa po premisle- venski. Že sam kraj zločina je poznan turistični kraj, kar da občutek domačnosti. Zakaj ste dogajaku in po razčlenitvi ugotoviš, da niso nič drugega kot utrinje postavili ravno v okolico Bohinjskega jezera? nek. Zažarijo in izginejo. Pisanje je delo. Vaše mladinsko delo Zlati zob je bilo v šolskem letu Ker je konec leta lahko ta del Slovenije precej mračen, kar sem potreboval za pravo vzdušje, poleg tega pa gre za zaprt 2012/2013 izbrano v projektu Rastem s knjigo. konec, v katerem sem lahko fino omejil število mogočih Kašen je bil odziv mlajših bralcev? osumljencev. Agatha Christie je svoj krog zožila na udeleNisem pričakoval, da bo sploh kakšen odziv, ker je napisa- žence kakšne zabave ali na potnike na vlaku, jaz sem jih pa omejil z vikendi v Ukancu, s kmetijami v Stari Fužini in s na zelo klasično, tako kot so se včasih pisali mladinski hotelom v Ribčevem Lazu. romani – nihče ne maha s čarobnimi paličicami, nihče ne hodi skozi zidove. Pa je bila navkljub temu kar dobro spreBralce v knjižnici najbolj zanima, ali se obetajo jeta, se mi pa zdi, da so jo celo raje brali odrasli, posebej nadaljevanja? tisti, ki imajo radi tiste konce od Bovca proti severu. Katerega avtorja radi prebirate? Ogromno jih je, ki sem jih bral v različnih življenjskih obdobjih, in če bi moral navesti svojih nekaj najboljših, bi rekel takole: Bulgakov in Mojster in Margareta, Camus in Tujec, Vonnegut in Klavnica pet in Queneau in Cica v metroju. Če se dotaknemo romana Jezero. Je Taras malce avtobiografski lik oziroma alter ego? Malo že, čeprav sva si tudi precej različna. On je nehal plezati, jaz nisem.

Z novim letom začnem pisati nadaljevanje, in če bo šlo po načrtih, naj bi ga izdali pred naslednjim knjižnim sejmom v Ljubljani, se pravi tam enkrat na začetku novembra. Bomo kriminalko Jezero dočakali tudi na TV ekranih? Kot kaže tudi. Z RTV Slovenija smo podpisali pogodbo za scenarije za ekranizacijo Jezera in predvidoma naj bi se v zimi 2018/19 ta šestdelna serija tudi posnela. Štirje smo v ekipi, ki pripravlja scenarij zanjo, in sicer Miha Hočevar, Matevž Luzar, Srđan Koljević iz Beograda in jaz. Kdo jo bo režiral, kdo bodo igralci …, o tem pa še nič ne vem.

Mateja Premk Jezero je za slovenske razmere zelo uspešna knjiga. Doživela je že 3 ponatise, v knjižnicah je ves čas izposojena. Kaj pa prodor na tuji trg? Razmišljate morda o prevodih v tuje jezike?

12

Pestič, lahko tudi popek, ponazarja večno pomlad. Nenehno brstimo in nenehno rojevamo. Razgaljamo se: ne telo, dušo odpiramo. Iz duše pridejo besede, pesmi in zgodbe. Niso pomembne roke in noge, duša je tista, ki je položena v osrčje telesa. Kamen diha in utripa, v kamnu je skrito življenje. Beseda je ženska, knjiga je ženska, knjižnica je ženska (tudi vodja) - zato je lahko figura na tem podstavku le ženska. Lahko bi jo imenovala Ustvarjalka, hkrati pa je beseda njena zemlja, iz katere pobira lepoto in spoznanja. Inknjižnica je njen hram, zato naj ji bo ime Bralka. In Metoda je še rekla, zapisala: če bo Bralka sprejeta v to okolje, če bi jo imeli, naj ostane—knjižnici in litijskim bralcem—kot moje darilo. A. Š.

NAŠ KNJIŽNI ČAR POVEZUJE Vpliv knjižnice in energije njenih zaposlenih se čuti tudi v lokalnem okolju. Pridružujemo se ekipam kulturnikov pri snovanju prireditev, saj verjamemo, da nas povezovanje bogati. Tradicionalno smo vpeti v zasnovo občinskih prireditev ob državnih praznikih, sodelujemo pri načrtih za občinske praznike, podpiramo velike projekte, ki so pomembni za našo identiteto in razvoj, kot je bil zadnji—odprtje Rudnika Sitarjevec v Litiji ). Ne moremo našteti vsega, a če se vam zdi, da diši po knjigah, smo bili gotovo blizu oz. vsaj v ozadju! (foto: Aleksandra Mavretič z zadnjim direktorjem Rudnika Sitarjevec Ivanom Kramžarjem) © Knjižnica Litija Uredniški in avtorski prispevki: Andreja Štuhec, Mateja Premk, Aleksandra Mavretič, Matej Kračan, Domen Merzel, Erna Jurič.

1

Knjiznicarsplet2017  

tudi v letu 2017 smo izdali Letni informativni bilten Knjižnice litija Knjižni Čar

Knjiznicarsplet2017  

tudi v letu 2017 smo izdali Letni informativni bilten Knjižnice litija Knjižni Čar

Advertisement