GL ASILO K JIŽN ICE ROGAŠK A S LATIN A
KNJIŽNIČNI UTRINKI LE T NI K
1,
ŠT EVI LK A
6
NO V E M BE R /D E CE MB ER
2 013
STRAN
2
Kolofon Letnik 1, številka 6 (november/december 2013)
Kazalo Uvodnik……………………………...3 Odziv bralcev………………………..3
Januar 2014
Prireditve za odrasle………………...4
Izdala in založila: Knjižnica Rogaška Slatina
Prireditve za otroke………………...7
Fotografije: Arhiv Knjižnice Rogaška Slatina, Bukla, Google
Priporočila za odrasle…………….....8
Oblikovanje: Sigrid Horvat, univ. dipl. bibl. in inf. Tisk: Podoba, Matija Kvesić s.p.
Priporočila za mlajše………………..9 Kulturne drobtinice………………..10 Napovedujemo……………………..11
Naklada: 50 izvodov
» Knjige naj bodo pripomoček za ozaveščanje
Zahvaljujemo se ...
družbenih problemov in odpravljanje predsodkov.« Janja Vidmar
KNJIŽNIČNI
UTRINKI
LETNIK
1,
ŠTEVILKA
6
STRAN
Uvodnik
Spoštovane bralke, cenjeni bralci, pred vami je zadnja številka Knjižničnih utrinkov v preteklem letu 2013, kateri prinašajo pregled dejavnosti, ki so se v knjižnici odvijale v novembru in decembru. In kaj smo počeli?
Na pot smo pospremili že 7. sezono bralne značke za odrasle Beremo ob kozarcu slat'ne, večer pa je posebej obogatil večkrat nagrajeni pisatelj Goran Vojnović. Veseli smo, da so se bralci v letošnji sezoni odzvali v rekordnem številu, saj bomo kmalu vpisali stotega sodelujočega v bralni znački. Sodelovali smo tudi pri državni prireditvi ob dnevu splošnih knjižnic, katera se je odvijala v čudoviti dvorani Aninega dvora, obiskal pa nas je tudi odlični Vinko Möderndorfer. Prav tako ni bilo dolgčas našim najmlajšim, saj smo skupaj poslušali pravljice, ustvarjali v božičnem vzdušju in si ogledali
božično risanko, ob koncu pa prejeli tudi darilo! Vse skupaj vabim, da nas spremljate tudi v novem letu 2014, kjer se bomo za vse obiskovalce knjižnice ponovno potrudili pripraviti pester izbor dejavnosti in prireditev, obenem pa voščim vse dobro v letu 2014 in zaključujem z mislijo pisatelja Antoine de SaintExupéryja, ki pravi: »Kaj nam bo življenje prineslo, ne moremo predvideti. Največje veselje doživiš vedno tam, kjer ga najmanj pričakuješ.« Sigrid Horvat, bibliotekarka
Odziv bralcev
Šotor božanske svetlobe Neposreden dotik s knjigami, ne samo ko jih berem, pač pa tudi v knjižnici, kjer sem jih na tisoče in tisoče pobožal s svojimi rokami in večkrat s precej otožnim pogledom, je pognal v meni
posebno zanimanje za lepo oblikovane knjige s trdimi platnicami. Ker pa se kot hrvaški in slovenski pesnik in pisatelj prav posebej zavedam napora in navdušenja, s katerim nastajajo moja dela, je zame najbolj pomembno, da rokopis izide v knjigi, ki bo bralca privabila predvsem z izvirnim umetniškim navdihom in odkritosrčnostjo, obenem pa tudi s svojo zunanjostjo in z vabljivo oblikovano pisavo, kot jo ponavadi imajo svete knjige. Saj je objavljena knjiga pač moja svetinja, moj tabernakelj Besede. In knjižnica je zame šotor božanske svetlobe na poti do večnosti. To posebej
velja za Knjižnico Rogaška Slatina, ki mi je kot hrvaškemu prevajalcu v veliko oporo ne samo s posojo knjig, pač pa tudi z zanimivimi srečanji in nasmejanimi obrazi. V nepozabnem spominu mi ostajajo literarni večeri z Alojzom Rebulo in Zoro Tavčar, Tonetom Partljičem, Erno Ferjanič Fric, Dragom Medvedom, Jožetom Lipnikom, Ifigenijo Simonović, Vinkom Möderndorferjem in drugimi. Božidar Brezinščak Bagola
3
STRAN
4
PRIREDITVE ZA ODRASLE Literarni večer Poslušali smo v četrtek, 7. novembra 2013, v Rogatcu na dvorcu Strmol
Predstavljeni sta bili dve novi knjigi.
Božidar Brezinščak Bagola je hrvaški in slovenski književnik iz sosednje Republike Hrvaške: piše pesmi, romane, pripovedke, potopise, eseje ipd. Je profesor teologije in filozofije, vedno pogosteje se podpisuje tudi pod prevode iz slovenskega in
nemškega jezika v hrvaščino. Je član Društva hrvatskih književnika in slatinskega literarnega društva Sončnica. (Wikipedija). Na literarnem večeru sta bili predstavljeni dve novi knjigi z naslovom Moja duša s tvojom, iz katere je
nekaj pesmi v slovenščino prevedla Nataša Koražija, in Humske popeifke. Z avtorjem se je pogovarjal pisatelj, novinar, urednik, slikar in publicist Drago Medved, za glasbeno popestritev pa je poskrbel Mešani pevski zbor iz Huma na Sutli.
Potopisno predavanje Poslušali smo v sredo, 13. novembra 2013, v dvorani Kulturnega doma v Rogatcu
Majda in Blaž Kramberger sta nam predstavila svoje potovanje po Ameriki, katerega sta komično poimenovala tudi "Od zaseženih sendvičev do temnopoltega ljubimca". Njuna pot se je pričela s srečanjem v Ljubljani in nadaljevala proti Trstu, od koder sta poletela v München
in nato v Washington. Sledila je pot po tako imenovanem trikotniku zahodne obale ZDA od Washingtona do Philadelphie, mimo Amišev do Niagarskih slapov, vmes sta obiskala Toronto, proti koncu pa potovala od Niagare do New Yorka.
Otvoritev bralne značke za odrasle Poslušali smo v torek, 19. novembra 2013, v Knjižnici Rogaška Slatina V novembru smo otvorili 7. sezono bralne značke za odrasle Beremo ob kozarcu slat'ne, v kateri lahko sodelujoči izbirajo med 120 raznolikimi knjižnimi naslovi. Osrednji gost večera je bil Goran Vojnović, slovenski režiser, scenarist, pisatelj, pesKNJIŽNIČNI
UTRINKI
nik in kolumnist. Prejel je nagrado Srce Sarajeva, in sicer za uspešno napisan scenarij filma Sretan put Nedine. Leta 2009 je za svoj prvi roman Čefurji raus! prejel Kresnikovo nagrado, ki jo od leta 1991 dalje podeljuje slovenska časopisna hiša Delo, za
naj bol j ši slo ven s ki roman preteklega leta (Wikipedija). To nagrado je dobil tudi letos za roman Jugoslavija, moja dežela. Pogovor z Goranom Vojnovićem je vodila Katja Žolgar.
LETNIK
1,
ŠTEVILKA
6
STRAN
Ob dnevu splošnih knjižnic Prisotni smo bili v sredo, 20. novembra 2013 v Aninem dvoru 20. novembra 2013 se je v Aninem dvoru v Rogaški Slatini v organizaciji ZBDS, Sekcije za splošne knjižnice in Knjižnice Rogaška Slatina (direktorica slatinske knjižnice mag. Nataša Koražija je prireditev tudi povezovala) odvila osrednja prireditev ob dnevu slovenskih splošnih knjižnic. Zbrane v osrednji dvorani Aninega dvora so s pozdravnim nagovorom pozdravili mag. Branko Kidrič, župan občine Rogaška Slatina, podsekretar Marjan Gujtman, Ministrstvo za kulturo, mag. Sabina Fras Popović, predsednica Zveze bibliotekarskih društev Slovenije, in mag. Breda Podbrežnik Vukmir, predsednica Sekcije za splošne knjižnice pri Zvezi bibliotekarskih društev Slovenije.
Škrabec, dr. Miro Cerar, Vlasta Nussdorfer in dr. Marko Jesenšek, s katerimi sta o njihovih izkušnjah s knjižnicami klepetali Jolanda Železnik, direktorica Medobčinske splošne knjižnice Žalec, in mag. Breda Podbrežnik Vukmir, direktorica Knjižnice Kamnik. Skozi sproščen pogovor so gostje povedali, da so sami tudi aktivno povezani s knjižnico, saj vseh knjig prostorsko ni mogoče hraniti doma v domači knjižnici.
Letošnja tema je bila zagovorništvo. Osrednji gostje okrogle mize so bili Janez
Predstavitev zbornika Poslušali smo v ponedeljek, 25. novembra 2013, v Knjižnici Rogaška Slatina
Josip Stritar je bil slovenski pesnik, pisatelj, dramatik, kritik in prevajalec. Preizkusil se je v vseh literarnih vrstah, zvrsteh in oblikah, zelo pomemben pa je bil tudi kot urednik. Tudi sam je videl svojo nadarjenost in poslanstvo v literarni estetiki in kritiki, s katerima je
prispeval tudi glavni delež v slovensko književnost (Wikipedija). Literarno društvo Sončnica je pripravilo poklon slovenskemu literatu, ki je umrl v Rogaški Slatini. Izdali so tudi priložnostno brošuro, katero so predstavili v ponedeljkovem literarnem večeru.
Letos je Združenje splošnih knjižnic prvič podelilo nagrado za najbolj inovativen projekt v splošnih knjižnicah. Na razpis je prispelo 14 ustreznih projektov, denarno nagrado pa si je prislužila Mariborska knjižnica, ki jo je podelila predsednica ZKS Vesna Horžen. Častni pokrovitelj dneva slovenskih splošnih knjižnic je bil letos predsednik Republike Slovenije Borut Pahor.
5
STRAN
6
Predavanje božično pecivo Poslušali smo v sredo, 27. novembra 2013, v dvorani Kulturnega doma v Rogatcu Inženirka živilske tehnologije Irena Franić se z zdravim načinom priprave hrane ukvarja že desetletje. Tokrat je spregovorila o peki zdravega božičnega peciva in pravilni kombinaciji sestavin. Božič je tradicionalni praznik, ki ga praznujemo 25. decembra. Praznovanje korenini še iz predkrščanskih časov, ko se dan začne ponov-
no daljšati in tako simbolizira zmago dobrega nad zlim. Čas torej, ko zima res zaživi v vsem svojem sijaju in sonce zmaga nad temo (Wikipedija). Vsako leto pa se v predbožičnem času po domovih širi tudi mamljiv vonj po domačih piškotih in drugih vrstah peciva. Le kakšen bi bil božič brez vseh teh sladkih zapeljivosti?
Glasbeni večer s Tomijem Lorberjem Poslušali smo v ponedeljek, 2. decembra 2013, v Knjižnici Rogaška Slatina Vsak pravi ljubitelj glasbe bi moral poznati Tomija Lorberja, kantavtorja iz Rogaške Slatine, ki ga lahko mirne vesti postavimo ob bok največjim domačim trubadurjem, kot so Marko Brecelj, Tomaž Pengov in Jani Kovačič. Že res, da je Lorberjeva
glasbena kariera ukoreninjena večinoma v lokalno okolje, a duh njegove glasbe je malodane brezmejen in dosegljiv vsakemu, ki mu je pripravljen prisluhniti. Pred dvema letoma je izdal zaokrožen, umirjen in zrel album z naslovom Jut-
ranji kabaret, kateri je upravičil vsa pričakovanja; skladbe so iskrene, ostre in odigrane z občutkom (Slovenske novice, 2012). V ponedeljkovem večeru smo bili priča predstavitvi Tomijeve nove, težko pričakovane plošče.
Literarni večer z Vinkom Möderndorferjem Poslušali smo v ponedeljek, 9. decembra 2013, v Knjižnici Rogaška Slatina Vinko Möderndorfer se je rodil v Celju, kjer je končal gimnazijo pedagoške smeri. Študij je nadaljeval na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. Po končani akademiji je pričel z delom v slovenskih gledališčih. V svojem režijskem iskanju se je spopKNJIŽNIČNI
UTRINKI
rijel z vsemi gledališkimi zvrstmi, stili in žanri. Deloval je kot gledališki režiser, ob tem pa tudi kot radijski, filmski in televizijski režiser. Pridružil se je tudi Društvu slovenskih pisateljev. Svojo literarno pot je začel kot pesnik v drugi polovici sedemdesetih let. V knjižni
obliki je objavil 30 del s področja proze, poezije, dramatike in esejistike, zrežiral okoli 70 gledaliških in opernih predstav, 12 TV iger in dokumentarnih filmov. Pisal je tudi pesniške zbirke in zgodbe za otroke ter za radio napisal prek 80 radijskih iger (Wikipedija).
LETNIK
1,
ŠTEVILKA
6
STRAN
7
PRIREDITVE ZA OTROKE Zimska pravljica Ustvarjali smo v nedeljo, 8. decembra 2013, v Knjižnici Rogaška Slatina Nedeljsko popoldne smo v sklopu Zimske pravljice preživeli v Knjižnici Rogaška Slatina. Za otroke smo organizirali delavnico na temo treh dobrih mož Miklavža, Božička in Dedka Mraza. Vsak otrok je izdelal svojega najljubšega moža.
Na kartonast krožnik so iz barvnega papirja najprej naredili pokrivalo, katerega so okrasili z zvezdicami. Nato so izdelali obraz, katerega so na koncu okrasili z vato, da so imeli možje prave puhaste brade.
Ježkove novoletne delavnice Ustvarjali smo v sredo, 11. decembra 2013, v Knjižnici Rogatec in v četrtek, 12. decembra 2013, v Knjižnici Rogaška Slatina V sredo in četrtek popoldan smo z otroci ustvarjali različne okraske za popestritev doma. Na modelčke so otroci ustvarili zimske motive, kot so snežak, jelenček, Božiček ... Izdelovali smo tudi voščilnice, na katere smo nalepili snežinke, vato in barvni kolaž.
Prednovoletno druženje Družili smo se v petek, 27. decembra 2013, v Knjižnici Rogaška Slatina Petkovo dopoldne so otroci preživeli ob ogledu risanke Jelenček Niko, pokovkah in soku. Ob koncu predstave pa so vsi prejeli darilo barvice!
Otroci so ustvarjali na temo treh dobrih mož.
STRAN
8
PRIPOROČILA ZA ODRASLE Čisto sam na svetu - Kocmut A. Prvi izvirni slovenski roman na temo alzheimerjeve bolezni prikazuje njene srhljive svetove večinoma skozi oči bolnika. Bralec skupaj z gospodom x – že ime glavnega lika kaže, da zaradi te bolezni človek sčasoma izgubi celo zavedanje, kdo sploh je – tava po neznanih prostorih in pokrajinah, med
tujimi ljudmi in nedojemljivimi strahovi. Roman brez slepomišenja in olepševanja na široko odpre vrata v svet bolnika in njegovih svojcev, ki jih bolezen trpinči vsaj toliko kot njega samega, če ne še bolj. V tok nezanesljivega pripovedovalca so vpletene posebne zgodbe gospoda x, humorne situacije
in perspektiva vsevednega pripovedovalca. Vsestranska pisateljica, ki ustvarja za vse generacije, je v svojem novem romanu razkrila kruto podobo alzheimerjeve bolezni ter jo nazorno in neposredno prikazala v vseh fazah njenega razvoja.
Orkester za poljube - Lainšček F. V romanu Orkester za poljube je v ospredju zgodba medicinske sestre Terezije Jurša. Ta najprej v ne povsem pojasnjenih okoliščinah izgubi moža, dravskega splavarja in ljudskega godca Pavleka, nato pa ji zaradi izrazitega socialnega čuta odpovejo še
službo v ptujski mestni hiralnici. V času gospodarske krize in splošnega pomanjkanja se tako znajde na robu preživetja, zato je prisiljena sprejeti preračunljivo pomoč premožnega meščana Jaroslava Goldinskega, sicer poverjenika v Ptujski mestni
hranilnici in posojilnici. Razmerje, v katerega se tako zaplete, ne da bi se ob tem nehala spraševati o okoliščinah moževe smrti, je gonilo zgodbe o usodi samske in samosvoje ženske v tistem ubožnem času, ki je seveda še dodatno zaznamovan s patriarhatom.
Padle maske - Zdenko Roter Padle maske: Od partizanskih sanj do novih dni so iskrena izpoved "strica iz ozadja", ki govori o znamenitih in manj znanih akterjih slovenske zgodovine od leta 1941 do današnjih dni. Na več kot 700 straneh odkrije še
neznane stvari o slovenski polpretekli zgodovini. O Edvardu Kardelju, Borisu Kidriču, Ivanu Matiji Mačku, Stanetu Kavčiču, Stanetu Dolancu, Milanu Kučanu, Francetu Rodetu, Antonu Stresu, Janezu Janši, Igorju Bavčarju, Dimitri-
ju Ruplu, Spomenki Hribar … Imen, ki nastopajo v osebnem pregledu slovenske zgodovine v zadnjih 75 letih je preveč, da bi jih lahko vse našteli. Zgodbe, ki bralca presenetijo, navdušijo in poučijo. Predstavitev knjig na strani 8 in 9 je
KNJIŽNIČNI
UTRINKI
povzeta iz spletne strani Bukle. http://www.bukla.si/
LETNIK
1,
ŠTEVILKA
6
STRAN
9
PRIPOROČILA ZA MLAJŠE Čudežna bolha Megi - Desa Muck Novo knjigo iz serije priljubljene Dese Muck je recenzentki Zoji Rugelj sunila njena osemletna hčerka in takole napisala njeno vsebino. »Nikica, očka in Nikičin mlajši bratec Oskarček so šli v trgovino za domače živali kupit kanarčka. V trgovini je Nikica zagledala
prikupne podganice in si jih zaželela. Očka jo je opomnil, da se mami podgane gnusijo, a na koncu je le popustil. Mama se je zelo veselila, da bo videla kanarčka in je spekla kolačke v obliki ptičkov. Ko je Nikica pokazala novi podganici, je mama v strahu splezala na
klopco. Podganici Ančko in Katko so skrili v klet in mami kupili kanarčka. Bila je vesela in na koncu se je sprijaznila tudi s podganicama.« Knjiga je namenjena otrokom od petega leta dalje in njihovim staršem.
Pravljični svet V knjigi Pravljični svet so zgodbe in pesmi s podobami Marjance Jemec Božič, ki pravi: »Najbolj blizu so mi vesele zgodbe. Rada imam razigranost, optimistično vzdušje, veselje. Rada rišem otroke in živali v gibanju. Vsaka žival ima svoj značaj, tako kot otrok. Tudi ko berem besedila, v katerih nastopajo, jih dojemam tako. Otroci in živali so polne življenja. Zato so mi tudi všeč žive barve – rdeče, oranžne.«
V knjigi Pravljični cvet so zbrane najlepše ilustracije, ki jih priljubljena slikarka Marjanca Jemec Božič slika že več kot pol stoletja. Skupaj s kakovostnimi besedili najbolj znanih piscev slovenskega otroškega leposlovja se boste ob prebiranju zbirke zagotovo z nostalgijo spominjali klasičnih podob iz Pavčkovega Jurija Murija, Ribičičeve Nane, male opice, Suhodolčanovega Pika dinozavra in slikanice Melje, melje mlinček Anje Štefan ter jih z navdušenjem delili z mlajšimi generacijami.
Krive so zvezde - John Green Šestnajstletna Hazel boleha za neozdravljivo obliko raka. Njen svet je poln bolnišnic, zaščitniških staršev in stalno novih oblik zdravljenja. Toda Hazel si ne želi, da bi bilo njeno življenje v celoti podrejeno bolezni. Hoče vse, kar si želijo dru-
ga dekleta njene starosti, in ko v skupini za samopomoč spozna čudovitega fanta s podobno diagnozo kot ona, se ji želja izpolni. Čedni, pametni in zabavni Gus v Hazelin svet prinese smeh in pustolovščine, predvsem pa novo upanje.
Roman Krive so zvezde se je povzpel na večino lestvic najbolje prodajanih knjig.
STRAN
10
KULTURNE DROBTINICE Najbolj brane knjige
Sofoklej je dve tisočletji in
Na Cobissovem seznamu najbolj izposojanih knjig v letu 2013 prednjači klasična grška tragedija Sofoklejeva Antigona. Na drugem mestu ji sledi delo Vesne Milek Cavazza: biografski roman, prvo trojico pa zaokrožuje Tone Pavček s knjigo Majnice: fulaste pesmi. Največ-
pol po svojem življenju najbolj izposojan avtor v
krat so si rezervirali četrto najbolj izposojano delo, Petdeset odtenkov sive E. L. James. Na deveto mesto se je iz trilogije uvrstila še Petdeset odtenkov teme, zadnji del trilogije, Petdeset odtenkov svobode, pa se je uvrstil na 13. mesto. Na petem mestu je knjiga Vreden
ljubezni Kathleen E. Woodiwiss, na šestem Zločin in kazen Dostojevskega, Nebeška vročica Sandre Brown, Pepel v vetru Woodiwissove na osmem ter na desetem Shanna iste avtorice. Besedilo pridobljeno iz spletne strani: http://www.delo.si/kultura/knjizevnilisti/v-knjiznicah-letos-najdaljsa-vrsta-
Literarne nagrade...
slovenskih knjižnicah. Foto: Wikipedija
Kresnik, Jenkova in Veronikina nagrada najbolj direktno posegajo v sprotni literarni pritok. Kresnika je letos prejel Goran Vojnović za roman Jugoslavija, moja dežela. Takšen izid je bil skoraj pričakovan, vendar odločitev žirije ne pomeni, da je
bila letošnja romaneskna ponudba enostavna. Medtem, ko lahko v z Jenkovo nagrado obloženi zbirki Na zobeh aluminij, na ustnicah kreda Kristine Hočevar zaznamo sled kritičnega diskurza, za katerega se zdi, da skuša v sodobni slovenski poeziji vendar-
pred-antigono.html
le dvigati glavo, je v zbirki Karla Hmeljaka Krčrk, ovenčani z Veronikino nagrado, na delu pozni derivat modernizma, ki je morda individualno impresiven, težko pa je v njem najti kaj aktualno povzemalnega.
… še več nagrad v letu 2013 Močno je pri nas otroško in mladinsko leposlovje, podpira ga enako močna ilustratorska tradicija. Pisateljica Janja Vidmar je letos prejela desetnico, nagrado društva pisateljev, in sicer za roman Kabarie, takšno je ime deklice. Po pomenu enakovredno nagrado, večernico pa si je letos prislužil,
prav tako ne prvič, Peter Svetina, in sicer za Ropotarno. Tu sta še dve nagradi, ena je namenjena esejistiki in ima ime po Marjanu Rožancu, druga dramskemu ustvarjanju, ime ji je dal Slavko Grum. Za najboljšo esejistično knjigo je letos obveljalo delo Alojza
Ihana Državljanski eseji. Grumovo nagrado za izvirni dramski tekst pa je letos, ne prvič, prejel Evald Flisar za dramo Komedija o koncu sveta. Predstavljajo jo kot »farso o farsi, v kateri je še ena farsa«, sicer pa je drama na poti v uprizoritev. Besedilo pridobljeno iz spletne strani: http://www.delo.si/kultura/knjizevni-
KNJIŽNIČNI
UTRINKI
listi/na-poti-literarnih-nagrad-ni-zelojasnih-znamenj.html
LETNIK
1,
ŠTEVILKA
6
STRAN
11
NAPOVEDUJEMO ... Prireditve v Rogaški Slatini Ponedeljek, 27. januar 2014, ob 18.00 uri PRVA POMOČ Vabljeni na predavanje iz prve pomoči in uporabe defibrilatorja s praktičnim primerom uporabe. Predavala bo Petra Urbič.
Sreda, 29. januar 2014, ob 17. uri v Knjižnici Rogatec in v četrtek, 30. januarja 2014, ob 17. uri v Knjižnici Rogaška Slatina JEŽKOVE URICE Otroke od 1. do 4. razreda vabimo na zabavno izobraževalno urico, katero bo izvajala Tamara But.
Sreda, 29. januar 2014, ob 17.00 uri KAKO PREPROSTO JE REČI »NE VEM« Na tokratnem srečanju mladih iz ŠCRS bomo gostili Marka Ješeta, avtorja knjige Kodrlajsasti piton. Tema srečanja je odvisnost.
Prireditve v Rogatcu Sreda, 15. januar 2014, ob 18. uri v dvorani Kulturnega doma v Rogatcu KANARSKI OTOKI Vljudno vabljeni na potopisno predavanje v dvorano Kulturnega doma v Rogatcu, kjer nam bo Arian Ilijaz predstavil vtise iz enoletnega bivanja na Kanarskih otokih.
Kanarski otoki so otočje zahodno od obale zahodne Afrike. Pripadajo Španiji. Sestavlja jih sedem večjih otokov ognjeniškega izvora. Na otoku Tenerife leži ognjeniški vrh Pico Teide, ki je s 3718 metri nadmorske višine tudi najvišji vrh Španije (vir: Wikipedija).
Natančnejši razpored prireditev najdete na naši spletni strani www.r-sl.sik.si in v knjižnicah v Rogaški Slatini in Rogatcu.
Knjižnica Rogaška Slatina
Knjižnica Rogatec
Celjska cesta 13
Strmolska ulica 6
3250 Rogaška Slatina
3252 Rogatec
Tel: 03 818 57 80
Tel: 03 819 07 30
Fax: 03 818 57 84
e-mail: knjiznica.rogatec@guest.arnes.si
e-mail: sikrsl@r-sl.sik.si Delovni čas
Delovni čas
Po, Sr, Pe: 10:00-18:00
To: 10:00-18:00
To, Če: 7:00-15:00
Pe: 12:00-18:00
So: 8:00-13:00 Poletni delovni čas
Poletni delovni čas
Po, Sr: 10:00-18:00
To: 10:00-18:00
To, Če, Pe: 7:00-15:00
Pe: 9:00-15:00
So: zaprto Obiščite nas tudi na spletni strani knjižnice in Facebook strani!