GL ASILO K NJIŽ NICA ROG AŠK A SL ATIN A
KNJIŽNIČNI UTRINKI LE T NI K
1,
ŠT EVI LK A
J AN U AR / FEB R UA R
1
20 13
STRAN
2
Kolofon Letnik 1, številka 1 (januar/februar 2013)
Kazalo Uvodnik……………………………...3 Odziv bralcev………………………..3
Marec 2013
Prireditve za odrasle………………...4
Izdala in založila: Knjižnica Rogaška Slatina
Prireditve za otroke………………...7
Fotografije: Arhiv Knjižnice Rogaška Slatina, Bukla, Google
Priporočila za odrasle…………….....8
Lektoriranje: mag. Nataša Koražija Oblikovanje: Sigrid Horvat, dipl. bibl. in inf. Tisk: Podoba, Matija Kvesić s.p.
Priporočila za mlajše………………..9 Kulturne drobtinice………………..10 Napovedujemo……………………..11
Naklada: 200 izvodov
» Knjige naj bodo pripomoček za ozaveščanje
Zahvaljujemo se ...
družbenih problemov in odpravljanje predsodkov.« Janja Vidmar
KNJIŽNIČNI
UTRINKI
LETNIK
1,
ŠTEVILKA
1
STRAN
Uvodnik vsaki pa bo začetni pozdrav ene izmed zaposlenih. V nadaljevanju bodo poročila s preteklih prireditev, dogodkov, tudi tistih na državni ravni, ki so kakorkoli povezani s kulturo, knjigo in knjižnico, knjižna priporočila, napovednik in še marsikaj zanimivega. Spoštovane bralke, cenjeni bralci, slatinske knjižničarke s ponosom v branje ponujamo 1. številko glasila Knjižnični utrinki, s katerim želimo našo dejavnost še bolj približati širši javnosti. Na leto bo izšlo šest številk, v
K odločitvi o izdaji lastnega glasila nas je med drugim pripeljalo tudi dejstvo, da smo slovenske splošne knjižnice pri svojem delu nedvomno zelo uspešne, kar kažejo tako absolutne številke na podlagi izvedenih statističnih meritev, kot tudi izkazano zadovoljstvo uporabnikov. Uveljavljanje novih
oblik dostopnosti gradiv in informacij za uporabnike, javno objavljene nabavne politike, razvijanje bralne in informacijske pismenosti, prizadevanja za vključevanje uporabnikov s posebnimi potrebami, večkulturnost, okrepljena vloga domoznanstva, inovativnost, tehnološki razvoj – vse to nas navdaja z optimizmom, da bodo splošne knjižnice tudi v prihodnje prepoznane kot ustanove, kjer vsak zakaj najde tudi svoj zato. Pa prijeto branje ... In dobrodošli v knjižnici! mag. Nataša Koražija, direktorica
Odziv bralcev
Piše: Brona Markovinovič "Knjige moramo prav tako pazljivo in strastno prebirati, kakor so jih pazljivo in strastno napisali." - George Elliot Včasih nisem bila strastna bralka knjig, z leti pa berem vedno več, branje mi vse bolj »paše«. Očitno se sta-
ram. Verjamem v moč knjige. Vsi vemo, kako pomembno je branje, saj razširja obzorja, splošno razgledanost in pripomore k boljšem izražanju. Ponosna sem, da me je doletela čast, da lahko pišem za uvodno številko glasila slatinske knjižnice. V nadaljevanju pa priporočilo za dve meni ljubi knjigi. Tek za zmajem Khaled Hosseini Je zgodba, ki jo je emigrant napisal o svoji bivši deželi, Afganistanu. Je krivda izdanega prijateljstva. Je žrtvovanje za prijatelja in včasih je potrebno vse življenje, da se "odkupiš" za greh
izdajstva. Je vse to in še mnogo več ... Opominja nas, kako dragoceno je prijateljstvo in da se moramo potruditi in včasih tudi žrtvovati zanj. Občutljivo ravnovesje Rohinton Mistry Je knjiga o Indiji, parsijih in revnih. Je knjiga o štirih ljudeh iz različnih socialnih okolij in kast, od dalitov (nedotakljivih) do obubožane ženske najvišje brahmanske kaste. Je knjiga, ki se vas dotakne. Je knjiga, ki je prejela mnoge prestižne nagrade. Obilo užitkov ob branju!
3
STRAN
4
PRIREDITVE ZA ODRASLE Kostrivnica skozi čas Poslušali smo v ponedeljek, 7. januarja 2013, v Knjižnici Rogaška Slatina
Krajanka Kostrivnice in avtorica knjige Kostrivnica skozi čas, Marija Čakš, je bila že kot otrok zelo radovedna in zvedava ter dovzetna za poslušanje pripovedk starejših občanov o njihovem kraju. Zelo veliko stvari si je zapisala in shranila, prisluhnila je
Marija Čakš nam je predstavila knjigo Kostrivnica skozi čas.
premnogi življenjski zgodbi o dogodkih in dogajanju v kraju. Zbrala je dovolj gradiva, da je lahko napisala knjigo. Dogodki v knjigi so povzeti po ustnem izročilu, župnijski kroniki in slikovnih dokazih. Knjiga je pomemben prispevek k zgodovini Kostrivnice,
čeprav ne gre za čisto zgodovinsko knjigo, temveč za poljudno opisane dogodke in dogajanja iz zgodovine. Namenjena je vsem, še posebno mladim, ki bodo v njej prepoznali svoje babice in dedke.
Predavanje Zakaj ljudje zbolevamo Poslušali smo v ponedeljek, 14. januarja 2013, v Knjižnici Rogaška Slatina »Bolezen je naš zaveznik in ne sovražnik! Naš imunski sistem je popoln in obstaja povezava med našim telesom, duhom in razumom. Ko ti trije niso uglašeni, pride do obolenja. Ne zavedamo se, da tudi pri obolenjih obstajajo določeni vzorci, in že iz same diagnoze lahko osebi povemo, kaj počne Kako na
enostaven način do zdrave
narobe, s čim se ni soočila, česa jo je strah, s kom v življenju ima težave, kaj mora spremeniti. Če bi ozavestili to znanje, je naslednji korak popolna ozdravitev in sreča v življenju …« pravi učiteljica reikija in avtorica knjige z naslovom Reiki: energija ljubezni Tatjana Frumen.
Predavanje o zdravi prehrani Poslušali smo v ponedeljek, 21. januarja 2013, v Knjižnici Rogaška Slatina
prehrane in
Ena naših največjih kulinarikov Marija Merljak pravi, da je zdrava prehrana po nastanku tista, ki jo daje narava. Po pravilu nezdrave prehrane ni, če pri predelavi nanjo nismo vplivali s strupenimi zaščitnimi sredstvi in gnojili. Za zdravo prehrano imenujemo tisto, ki nam da
posledično do zdravega načina življenja nam je svetovala prehranska strokovnjakinja Marija Merljak.
KNJIŽNIČNI
UTRINKI
vse hranilne snovi za obnovo in graditev telesa, zaščitne snovi in energijo za življenje. Zdravje pa je tedaj, ko ima človek dovolj energije, ki se jo vidi. Tedaj bo imel tudi polno zamisli, veliko načrtov in izzivov za ustvarjalno delo, ne glede na leta.
LETNIK
1,
ŠTEVILKA
1
STRAN
Potopis Čudovita Patagonija Poslušali smo v sredo, 30. januarja 2013 v Knjižnici Rogatec Patagonija, dežela avanturizma in pustolovščin, dežela številnih ledenikov, neosvojenih vrhov, dežela ekstremov, belega zlata in še bi lahko naštevali. Poleg svoje nepopisno lepe narave jo zaznamujejo izredno prijazni in temperamentni ljudje, prijetna glasba in okusna hrana. Nekateri ji pravijo tudi Aljaska v malem, saj se v pokrajini pod Andi nahajajo najlepši nacionalni parki
na svetu. Patagonija je tudi dežela številnih naravnih rezervatov, med katerimi s svojo drugačnostjo zagotovo izstopa naravni rezervat Valdes s svojimi Magellanovimi pingvini, orkami, morskimi sloni, kiti ... O deželi avanturizma, pustolovščin, številnih ledenikov in neosvojenih vrhov je spregovoril Matej Košir.
Monodrama Moje življenje z Almo Karlin Poslušali smo v ponedeljek, 4. februarja 2013, v Knjižnici Rogaška Slatina Moje življenje z Almo Karlin je zgodovinsko-potopisna monodrama o življenju dveh izjemnih žensk, Celjank, tokrat pregledano skozi življenje mogoče nekoliko prezrte Thee Scheiber Gammelin v izvedbi odlične Barbare Vidovič. Govori o življenju slikarke, pisateljice in velike prijatelji-
ce Alme, Thei Gammelin, ki se je leta 1934 preselila k Almi v Celje in v tem mestu ostala do svoje smrti. Skozi Theino pripoved izvemo vse o njenem življenju, kot tudi o življenju Alme Maximiliane Karlin, o njenih evropskih predavanjih, o popotovanju po svetu, o njenem življenju pred, med in po II. svetovni
vojni, o sodelovanju z NOB, o Almini smrti in Theinem ustvarjanju, delu in življenju v Celju. Barbara Vidovič je odlično upodobila Almino prijateljico Theo.
Misli, ki jokajo Poslušali smo v torek, 5. februarja 2013 v Knjižnici Rogatec Na drugem srečanju bralne značke Beremo ob kozarcu Slat'ne v Knjižnici Rogatec nas je obiskal Andrej Pegan, avtor knjige Misli, ki jokajo. Spregovoril je o vzponih in padcih po prometni nesreči.
5
STRAN
6
Predavanje Rad dobro jem Poslušali smo v ponedeljek, 11. februarja 2013 v Knjižnici Rogaška Slatina Inženirka živilske tehnologije Irena Franić se z zdravim načinom priprave hrane ukvarja že desetletje. Govorila je o tem, kako prepoznavamo živila in kako učinkujejo na naše telo posamezno in v kombinaciji med sabo, Kdaj je katero živilo primerno in neprimerno uživati ter kaj se s temi živili doga-
ja, ko pridejo v naše telo, kako je živila najbolje pripraviti, da od njih za svoje telo pridobimo največ ter kako ubrati pravilen način hranjenja na dolgi rok brez odrekanja in nenehnih diet.
Potopis Kraljevina Butan Poslušali smo v sredo, 28. februarja 2013 v Knjižnici Rogatec Skrito v Himalaji leži čudovito, odmaknjeno kraljestvo, kjer so duhovi pomirjeni, gore svete in le ena večja cesta. Več stoletij je bil Butan izoliran od preostalega sveta, turistom pa je bil vstop v državo do leta 1974 prepovedan. A v zadnjem času se počasi le odpira jav-
nosti, pa čeprav ima letno še vedno manj obiskovalcev, kot jih dobi perujski Machu Pichu v enem tednu. O življenju v Butanu in njegovem razvoju je spregovoril Zoran Furman.
Aktualne tematske razstave
Pri vhodu v knjižnico vas čakajo aktualne tematske razstave. Vabljeni k izposoji! KNJIŽNIČNI
UTRINKI
Ob vsakem večjem dogodku ali prazniku za naše obiskovalce pri vhodu v knjižnico pripravimo tematske razstave. V mesecu januarju ste lahko pobrskali med knjigami o razstrupljanju, v februarju pa smo pripravili knjige za valentinovo in dan žena.
LETNIK
1,
ŠTEVILKA
1
STRAN
PRIREDITVE ZA OTROKE Ježkove pravljice Na sporedu vsako prvo sredo v mesecu v Knjižnici Rogatec in vsak prvi četrtek v mesecu v Knjižnici Rogaška Slatina Na februarski uri pravljic so se v slatinski knjižnici s prisrčno dramatizacijo predstavili otroci Vrtca Rogaška Slatina, enote Potoček, pod mentorstvom vzgojiteljice Suzane Bele Ravnikar in strokovne sodelavke Karoline Špoljar. Upri-
zorili so igrico Pika plete po istoimenski knjižni predlogi. Prislužili so si bučen aplavz. V Knjižnici Rogatec je pravljičarka Tamara prebrala pravljico, otroci pa so z veseljem poustvarjali po knjižni predlogi.
Ježkove ustvarjalnice Ustvarjali smo v torek, 19. februarja 2013, v Knjižnici Rogatec in v sredo, 20. februarja 2013, v Knjižnici Rogaška Slatina Počitniški torek in sredo smo preživeli zelo ustvarjalno. Iz barvnega tršega papirja smo izdelovali spomladanske motive, katere smo z vrvicami povezali v okrasne spomladanske vrvice. Otroci so navdušeno pripovedovali, da si bodo z novimi izdelki okrasili sobe in tako pričarali težko pričakovano pomlad.
Počitniško druženje Družili smo se v četrtek, 21. februarja 2013 v Knjižnici Rogaška Slatina Čet rt kovo počit niško dopoldne so otroci preživeli v pisani druščini filmskih junakov. Ob soku in pokovki so si ogledali sinhronizirano risanko Horton.
Otroci so uprizorili igrico Pika plete.
7
STRAN
8
PRIPOROČILA ZA ODRASLE 1Q84 - Haruki Murakami
»Roman, ki se sklene ob koncu, iz katerega bi se lahko rodilo še kako nadaljevanje.«
Glavna junaka sta mladostni simpatiji, ki ju neuresničena ljubezen in splet usodnih okoliščin povežeta v napet mozaik dogajanja, na katerega sicer lahko delno vplivata, a to začne zmanjševati njune možnosti za skupen srečen konec. Izmenjujočim se poglavjem z njo in njim v glavni vlogi se v tretji knjigi pridruži še Ushikawa, ki
predstavlja tretji pripovedni krak Murakamijevega veledela. Najet s strani verske skupnosti, ki je izgubila svojega voditelja, za kar je bil posredno kriv tudi Ushikawa, ki je v ta krog pripeljal Aomame, se ta vpadljivi možakar sistematično loti njenega iskanja in se ji prek vrste dobro izvedenih poizvedovanj in sklepanj bliža
iz poglavja v poglavje. Seveda tudi Aomame ve, da ji je nekdo za petami, kljub temu pa se iz nevarnega območja ne umakne v skladu z navodili njene delodajalke. Posredi so namreč nove, precej presenetljive in težko razložljive okoliščine. Roman, ki se sklene v koncu, iz katerega bi se lahko rodilo še kako nadaljevanje.
Vodnik po vrtu - Miša Pušenjak Vodnik, ki vam bo vselej pri roki, lahko ga boste vzeli s seboj na vrt. Kot najkoristnejši kratki izpiski o vsem pomembnem: pripravi zemljišča, gnojenju, kolobarjenju, namakanju, varstvu rastlin, primeri načrtov vrta za določeno kvadraturo … Okoli 100 najpogos-
tejših vrtnin je predstavljenih na enak način kratko, z vsemi podatki na enem mestu (dobri in slabi sosedje, razni namigi, medvrstne razdalje, čas sajenja ...). Za konec pa je priložen še koledar opravil po mesecih.
Zadnji blišč somraka - Marcel Štefančič jr. Štefančič je s knjigo Zadnji blišč somraka analitično zarezal v čas po svetovni gospodarski krizi, ki se je začela sredi leta 2008. V njej je obdelal vse pomembne vidike delovanja neoliberalnega kapitalizma in razkril pasti ekonomske
KNJIŽNIČNI
UTRINKI
liberalizacije, ki v ospredje postavlja svobodo trga, zaradi katere je dejansko kratena svoboda ljudi. Analizira številne primere, ki razkrivajo zakulisje kapitalistične ekonomije in njeno težnjo po slabitvi socialne države, ki pa, kot kaže
sedanjost, ne more več dolgo zdržati. Pisanje, iz katerega ves čas žari poziv k zavedanju in posledično k nujnim spremembam, ki bodo omogočale nadaljnje življenje postindustrijske družbe.
LETNIK
1,
ŠTEVILKA
1
STRAN
9
PRIPOROČILA ZA MLAJŠE Čudežna bolha Megi - Desa Muck
»Ljudje se motimo, če
Žival prinese v hišo veselje, pa tudi skrb in odgovornost. Tu priskoči na pomoč čudežna bolha Megi, ki o živalih zelo veliko ve in jim zna poiskati prave lastnike. Čisto na koncu dobi besedo še veterinarka, ki o vsaki živali pove marsikaj zanimivega in koristnega.
mislimo, da si sami izberemo svojo domačo žival. V resnici si one izberejo nas.« Desa Muck
Močvirniki - Barbara Simoniti Pisateljica v počasnem ritmu, ki diha skupaj s cikličnimi premenami narave, popisuje drobna doživetja iz vsakdana Močvirnikov – vlagoljubnih prebivalcev Močvirne Loke. Pupki, urhi, rege, krastače, pajki ipd. prebivajo v majhni, harmonično ubrani skupnosti, kjer si manjša opravila delijo glede na (naravne) veščine vsakega od njih, pri večjih pa si vedno pomagajo in tudi pomembne odločitve sprejemajo skupaj. Močvirski svet je v marsičem podoben našemu, le da so vse stvari
narejene iz materialov, ki jih je moč najti v naravi; močvirniki tako prebivajo v drevesnih duplinah ali med koreninami, njihovo pohištvo je spleteno iz vrbovega protja, jedo brezove ocvrtke, pijejo beli bršljanovec ipd. To se odraža tudi v domiselnem jeziku, ki je poln duhovitih skovank, saj si avtorica za veliko stvari in krajev izmišlja ustrezno poimenovanje v »močvirščini«. Uglašenost z naravo, postavljanje »plemenskega« pred individualno in strpno sožitje odsevajo tudi v čudovitih
rjavo-zelenih ilustracijah Petra Škerla. Tako besedilo kot ilustracije ne stavijo na dramatične dogodke in »posebne učinke«, saj je glavni »junak« knjige meditativno vzdušje, ki ga prevevata posebna blagost in tišina.
Naj že odrastem - Chrissie Keighery Hana je prepričana, da je nekaj narobe z njo. Ni več majhna punčka, odrasla pa tudi še ni. Kar naprej je nekje vmes: skoraj odrasla, približno priljubljena in še kar čedna.
Pa še nikoli se ni poljubljala in ne ve, ali se sploh kdaj bo. Mogoče bi se z Leonom … Hana bi se rada pogovorila z mamo, pa je mama prezaposlena s svojim novim fantom!
Ali Hano sploh kdo opazi, jo kdo razume? Mogoče je čas, da sama poskrbi za spremembe!
Predstavitev knjig na strani 8 in 9 je povzeta iz spletne strani Bukle. http://www.bukla.si/
STRAN
10
KULTURNE DROBTINICE Prešernova nagrada 2013
Nagrade so bile z zakonom poimenovane po Francetu Prešernu.
Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada so najvišja priznanja Republike Slovenije za dosežke na področju umetnosti v Republiki Sloveniji. Prešernovo nagrado prejmejo ustvarjalci, ki so z vrhunskimi umetniškimi dosežki ali življenjskim opusom trajno obogatili
slovensko kulturno zakladnico; posameznik jo praviloma lahko prejme le enkrat. Nagrado Prešernovega sklada prejmejo ustvarjalci za pomembne umetniške dosežke, ki so bili javnosti predstavljeni v zadnjih dveh letih pred podelitvijo in pomenijo
obogatitev slovenske kulturne zakladnice. Zakon določa podelitev največ dveh Prešernovih nagrad in največ šest nagrad Prešernovega sklada. Doslej je bilo podeljenih 324 Prešernovih nagrad in 483 nagrad Prešernovega sklada.
Letošnji nagrajenci Letošnja Prešernova proslava je, kot je to že v navadi, v središče postavila predvsem letošnje nagrajence: slikarka Marlenka Stupica in pisatelj Zorko Simčič sta prejela veliki Pre-
šernovi nagradi, šest nagrad Prešernovega sklada pa je šlo v roke baritonistu Jožetu Vidicu, prevajalki Mariji Javoršek, režiserju Metodu Pevcu, pesniku Gorazdu Kocijančiču,
balerini Regini Križaj in mezzosopranistki Bernardi Fink ter basbaritonistu Marcosu Finku. Besedilo pridobljeno iz spletne strani: http://www.delo.si/kultura/knjizevnilisti/presernovi-nagrajenci-odblizu.html
Literature sveta - Fabula 2013 »Letos bo festival že deseto leto zapored v slovensko prestolnico pripeljal nekatera največja mednarodno priznana pisateljska imena, ki se bodo slovenskemu občinstvu predstavila na literarnih večerih v Cankarjevem domu. V goste prihajajo pisatelji Irvine Welsh iz Velike Britanije, Drago Glamuzina iz Hrvaške, Eduardo Sánchez Rugeles iz Venezuele, Ilija Trojanow, pisatelj bolgarskega rodu iz Nemčije, ter
KNJIŽNIČNI
UTRINKI
slovenske avtorice in avtorji Stanka Hrastelj, Milan Kleč, Marko Sosič in Dušan Šarotar. Festival pa prinaša še mnogo več: izdaje knjižnih del gostujočih avtorjev, ki bodo bralcem dostopna po izjemno ugodni ceni, številne spremljevalne dogodke, na katerih bodo gostje in strokovnjaki razpravljali o najrazličnejših aktualnih temah, ki se bodo navezovale na festivalski fokus Mitologija: ključ do razu-
mevanja preteklosti ali pogled v prihodnost?, mednarodni simpozij na temo mitologij, pester program za otroke in mladino, že tradicionalne prozne mnogoboje, ki že pred začetkom festivala na literarne odre po vsej Sloveniji povabijo mlade amaterske pisce, da predstavijo svoje kratke zgodbe in si tako prislužijo knjižne nagrade, najboljši pa celo objavo …« Janina Kos, vodja festivala Vsebina in slika festivala Fabule je povzeta iz spletne strani Bukle.
LETNIK
1,
ŠTEVILKA
1
STRAN
11
NAPOVEDUJEMO ... Prireditve v Rogaški Slatini Četrtek, 11. april 2013, ob 17. uri v dvorani Kulturnega centra Rogaška Slatina ZAKLJUČNA PRIREDITEV 3. SEZONE JEŽKOVE BRALNE ZNAČKE Ježkov nahrbtnik
Ponedeljek, 15. april 2013, ob 19. uri v Aninem dvoru SLOVESNOST OB 10. OBLETNICI SAMOSTOJNOSTI KNJIŽNICE ROGAŠKA SLATINA in ZAKLJUČEK 6. SEZONE BRALNE ZNAČKE ZA ODRASLE Beremo ob kozarcu slat'ne
Ponedeljek, 22. april 2013, ob 19. uri v Knjižnici Rogaška Slatina Predstavitev trilogije V IMENU DRŽAVE. Z avtorjem Blažem Zgago se bo pogovarjala naša bibliotekarka Jerneja Medved.
Prireditve v Rogatcu Sreda, 20. marec, ob 18. uri POGOVOR Prisluhnite zaporniškemu duhovniku oziroma koordinatorju za duhovno oskrbo, Robertu Friškovcu.
Robert Friškovec je človek, ki se prepušča izzivom, in duhovnik, ki sprejema precej prošenj za poroke. Na leto poroči približno 25 parov. Je zaželen, saj je njegov poročni obred dinamičen, marsikatera pridiga pa skoraj stand-up komični nastop. Vabljeni v Kulturni dom Rogatec!
Natančnejši razpored prireditev najdete na naši spletni strani www.r-sl.sik.si in v knjižnicah v Rogaški Slatini in Rogatcu.
Knjižnica Rogaška Slatina
Knjižnica Rogatec
Celjska cesta 13
Strmolska ulica 6
3250 Rogaška Slatina
3252 Rogatec
Tel: 03 818 57 80
Tel: 03 819 07 30
Fax: 03 818 57 84
E-mail: knjiznica.rogatec@guest.arnes.si
e-mail: sikrsl@r-sl.sik.si Delovni čas
Delovni čas
Po, Sr, Pe: 10:00-18:00
To: 10:00-18:00
To, Če: 7:00-15:00
Pe: 12:00-18:00
So: 8:00-13:00 Poletni delovni čas
Poletni delovni čas
Po, Sr: 10:00-18:00
To: 10:00-18:00
To, Če, Pe: 7:00-15:00
Pe: 9:00-15:00
So: zaprto Obiščite nas tudi na spletni strani knjižnice in Facebook strani!