Z usposobljenimi knjiznicarji do sprememb horzen

Z usposobljenimi knjižničarji do sprememb Posvetovanje Knjižnica, srce mesta: naši potenciali in motivacija Mestna knjižnica Ljubljana, 25. 5. 2016 Vesna Horžen

UVOD

Spremembe zahtevajo prilagajanja

UVOD Izobraževanje zaposlenih v knjižnicah pomoč za uspešno prilagajanje spremembam.

Reformirani knjižničarji lahko reformirajo knjižnice.

UVOD

Stanje in možnosti na področju izobraževanja zaposlenih v splošnih knjižnicah.

VSTOP IN UVAJANJE V STROKO Vsaka pot se priÄ?ne s prvim korakom: strokovno usposabljanje kot priprava na bibliotekarski izpit.

Mentor : kandidat za bibliotekarski izpit

VSTOP IN UVAJANJE V STROKO Naloge mentorja*: pripravi program strokovnega usposabljanja (splošni in posebni del), sam oziroma s pomočjo drugih delavcev knjižnice uvaja kandidata v delo, daje kandidatu strokovne nasvete, navodila in nudi pomoč pri praktičnem delu, seznanja kandidata z izvajanjem delovnih postopkov ter s pravilno uporabo delovnih sredstev in naprav, * predlog Pravilnika o bibliotekarskem izpitu (

http://www.mk.gov.si/si/zakonodaja_in_dokumenti/predpisi_v_pripravi/predpisi_v_pripravi_2016/:)

VSTOP IN UVAJANJE V STROKO usmerja kandidata v študij strokovne literature in delovne dokumentacije,  sproti spremlja uspešnost kandidata pri strokovnem usposabljanju in predlaga morebitne spremembe in dopolnitve programa usposabljanja, 

VSTOP IN UVAJANJE V STROKO kandidata za bibliotekarski izpit za bibliotekarja usmerja pri izbiri teme in izdelavi pisne naloge  po zaključku strokovnega usposabljanja oceni delo kandidata in pripravi poročilo o strokovnem usposabljanju ter z njim seznani kandidata in odgovorno osebo knjižnice, v kateri je kandidat zaposlen. 

VSTOP IN UVAJANJE V STROKO

Potrebno je usposabljanje mentorjev

VSTOP IN UVAJANJE V STROKO Usposabljanje kandidata za bibliotekarski izpit: usposablja se na delovnem mestu pod vodstvom mentorja po programu, ki ga pripravi mentor opravi strokovno izpopolnjevanje v NUK (V. in VI. stopnja izobrazbe) opravi študijski program za izpopolnjevanje iz bibliotekarstva

KARIERA SE PRIČNE Novi sodelavec je pripravljen za samostojno knjižničarsko delo.

Prične se strokovno izpopolnjevanje, ki traja celotno delovno dobo.

Investicija v izobraževanje posameznika je investicija v knjižnico kot institucijo, zato je načrtovanje izobraževanja posameznika pomembno strateško področje.

USPOSOBLJENOST IN ZNANJE KNJIŽNIČARJEV Dokument Splošne knjižnice za prihodnost: strategija razvoja splošnih knjižnic 2013-2020 Strateško področje: Usposobljenost in znanje knjižničarjev Strateški cilji: strokovno usposobljeni in kompetentni zaposleni v družbi znanja uspešno in učinkovito vodenje in upravljanje knjižnic v času sprememb pretok in izmenjava znanja med zaposlenimi.

USPOSOBLJENOST IN ZNANJE KNJIŽNIČARJEV Strokovno usposobljeni in kompetentni zaposleni - ukrepi: vzpostavitev nosilca izobraževalnih aktivnosti za potrebe splošnih knjižnic strokovno izobraževanje kot kazalnik uspešnosti knjižnice vzpostavitev učinkovitejšega sistema permanentnega izobraževanja za zaposlene v knjižnicah kot del kariernih načrtov.

USPOSOBLJENOST IN ZNANJE KNJIŽNIČARJEV

Vzpostavitev nosilca izobraževalnih aktivnosti za potrebe splošnih knjižnic

USPOSOBLJENOST IN ZNANJE KNJIŽNIČARJEV Izvajalci izobraževalnih aktivnosti: NUK (17 izobraževalnih vsebin) ZBDS (kongres, posvetovanje, izobraževanja sekcij in društev…), MKL (Učni center - 27 izobraževalnih vsebin), IZUM, OOK, OK izobraževanje v okviru portala Dobreknjige.si…. JARA, zavod

za razvoj knjižnic

USPOSOBLJENOST IN ZNANJE KNJIŽNIČARJEV Nekaj podatkov za leto 2014*: izobraževalo se je 1088 delavcev splošnih knjižnic ali 88% od skupaj 1232 zaposlenih, število ur izobraževanja 30.037 ur, to je nekaj manj kot 28 ur ali 3,5 delovnega dne na vsakega udeleženca izobraževanja, vseh odhodkov je bilo 48.838.077 EUR, od tega je bilo za izobraževanje namenjenih 247.942 EUR (228 EUR na udeleženca) ali 0,5% vseh odhodkov. * Podatki pridobljeni http://bibsist.nuk.uni-lj.si/statistika/index.php

USPOSOBLJENOST IN ZNANJE KNJIŽNIČARJEV Kolektivna pogodba za kulturne dejavnosti v 43., 44. in 45. členu določa: da

je delavec, ki neupravičeno odkloni izobraževanje, izpopolnjevanje ali usposabljanje disciplinsko in odškodninsko odgovoren. da imajo delavci pravico do strokovnega izpopolnjevanja: - z visoko strokovno izobrazbo najmanj 10 dni na leto oziroma najmanj 30 dni na vsake tri leta, - z višjo strokovno izobrazbo najmanj 7 dni na leto oziroma 20 dni na vsake tri leta, - s srednjo strokovno izobrazbo najmanj 5 dni na leto oziroma 14 dni na vsake tri leta. da program strokovnega izpopolnjevanja in izobraževanja za potrebe zavoda določi direktor na predlog strokovnega sveta.

USPOSOBLJENOST IN ZNANJE KNJIŽNIČARJEV Podatki kažejo: da imamo veliko ponudnikov izobraževanj za področje knjižničarstva in pester nabor izobraževalnih vsebin da se v splošnih knjižnicah izobražuje relativno veliko zaposlenih (88%), da Kolektivna pogodba za kulturne dejavnosti dodeljuje delavcem pravico do strokovnega izpopolnjevanja in določa število dni, do katerih imajo delavci pravico

USPOSOBLJENOST IN ZNANJE KNJIŽNIČARJEV Vzpostavitev nosilca izobraževalnih aktivnosti za potrebe splošnih knjižnic bi omogočila informacije o potrebah, ponudnikih in izvajalcih izobraževalnih vsebin na enem mestu.

USPOSOBLJENOST IN ZNANJE KNJIŽNIČARJEV Poslanstvo: oblikovanje programa priporočenih znanj za knjižničarje in srednji menedžment, nabor izobraževalnih vsebin, ki so na voljo na trgu, oblikovanje manjkajočih izobraževalnih programov, Vse našteto bi omogočalo oblikovanje skupnih ciljev v stroki, ki lahko pomenijo tudi reformacijo knjižnic.

USPOSOBLJENOSTI ZA VODENJE IN UPRAVLJNJE KNJIŽNIC Drugi strateški cilj strateškega področja »Usposobljenost in znanje knjižničarjev« je »strateško vodenje in upravljanje v času sprememb«.

Ukrep: vzpostavitev sistema izobraževanja za direktorje in srednji menedžment splošnih knjižnic.

USPOSOBLJENOSTI ZA VODENJE IN UPRAVLJNJE KNJIŽNIC Pridobivanju znanj s področja poslovnih ved: raziskovanje notranjega in zunanjega okolja knjižnice, strateško načrtovanje in postavljanje ciljev, kadrovski, finančni, investicijski, marketinški menedžment, izvajanje in merjenje storitev, vrednotenje rezultatov, upravljanje s spremembami itd.

USPOSOBLJENOSTI ZA VODENJE IN UPRAVLJNJE KNJIŽNIC

Vzpostavitev nosilca izobraževalnih aktivnosti za področje vodenja in upravljanja kulturnih zavodov.

Bi lahko to bilo Ministrstvo za kulturo?

ZAKLJUČEK Potreben premislek: o usmerjenem izobraževanju in usposabljanju strokovnih delavcev, ki bodo opravljali naloge in vlogo mentorjev na podlagi novega Pravilnika o bibliotekarskih izpitih o vzpostavitvi nosilca izobraževalnih aktivnosti za strokovne delavce, ki bo pripravljal programe priporočenih znanj za knjižničarje, oblikoval nabor izobraževalnih vsebin, ki so na voljo na trgu in oblikoval manjkajoče izobraževalne programe o pobudi na MzK za oblikovanje in izvajanje verificiranega izobraževalnega programa za direktorje kulturnih ustanov

ZAKLJUČEK Potrebno je vedeti, katere vsebine so potrebne za to, da se bodo knjižničarji in knjižnični menedžment ter z njimi knjižnice prilagodili spremembam in oblikovali takšne knjižnice, ki bodo odgovor na pričakovanja v slovenski družbi z upoštevanjem mentalitete slovenskega državljana, zgodovine in razvoja slovenskih splošnih knjižnic ter sodobnih svetovnih trendov v splošnih knjižnicah.