Svet med nami: Nizozemska (2019)

mestna knjižnica ljubljana

SVET med nami – WORLD among us

Teden nizozemske kulture 2.–6. december 2019

V okviru projekta Svet med nami vsako leto pripravljamo predstavitveni teden kulture izbrane države.

Pri tem sodelujemo s številnimi zunanjimi sodelavci, sorodnimi javnimi zavodi, tujimi veleposlaništvi in posamezniki, ki so si v Sloveniji našli novo domovino. V raznovrstnem programu za odrasle in otroke spoznavamo kulturo daljnih dežel s predavanji, literarnimi dogodki, filmskimi projekcijami, razstavami, izobraževalnimi delavnicami, otroci pa spoznavajo bogato dediščino tujih dežel skozi pravljice in ustvarjalne delavnice. V preteklih letih smo okusili delček starodavne kulturne dediščine Grčije, zibelke evropske civilizacije, se seznanili z eksotično kulturo Japonske, uživali v literaturi, plesu in glasbi barvite Španije ter spoznavali slikoviti kulturi starodavne Indije in Kitajske. Predstavili smo tudi kulturno dediščino kozmopolitske Francije, tradicionalne Irske in razkošno zgodovinsko dediščino Italije. Letos pa projekt Svet med nami posvečamo bogati kulturi kraljevine Nizozemske. S projektom Svet med nami želimo širiti obzorja, spoznavati bogastvo različnih kultur, zbliževati ljudi različnih narodnosti, iskati lepoto drugačnosti, premagovati predsodke ter pokazati, kako so razlike, ki se včasih zdijo nepremostljive, pravzaprav majhne in nepomembne.

In the framework of our annual project “The World Among Us” (Svet med nami), we bring the culture of one country to an audience during week of events. Our partners in the project are generally individual external associates, related public institutions, foreign embassies and individuals from other countries who have found a new home in Slovenia. Each year a diverse programme of events tries to bring the culture of a country into focus for an audience through lectures, literary events, film screenings, exhibitions, and creative workshops. Children can learn about the rich cultural heritage of this country by attending story readings and taking part in children’s workshops. In recent years, we have taken a glimpse at the antique cultural heritage of Greece, the cradle of European civilization. We have acquainted ourselves with the exotic culture of Japan, enjoyed the literature, dance, and music of colorful Spain, discovered the picturesque culture of ancient India and China and explored rich historic and cultural heritage of France, Ireland and Italy.

The World Among us project is designed to expand horizons, showcase the riches of other cultures, bring together people of different nationalities in search of the beauty of uniqueness, to transcend prejudice and to prove that differences that may seem insurmountable at times are in fact trivial and of little significance. This year we put a spotlight on Netherland’s rich historic and cultural tradition.

Teden nizozemske kulture Nizozemska je dežela bogate zgodovinske in kulturne dediščine vse od prihoda germanskih ljudstev, ko z zlitjem Frizov, Sasov in Frankov nastane narodno jedro današnjih Nizozemcev. Srednjeveška zgodovina prostora današnje Nizozemske je bila burna zlasti od obdobja osamosvajanja izpod španske nadoblasti, verskih vojn med protestanti in katoličani in vse do tako imenovane Zlate dobe Nizozemske v 17. stol., ko postane ena izmed največjih velesil Evrope. Nizozemska takrat svoj razvoj usmeri v pomorstvo in trgovino, kar omogoči nastanek mogočnega kolonialnega imperija, ki se je raztezal od tako imenovane dežel dišav na prostoru današnje Indonezije do karibskih otokov, severozahodne obale Amerike in vse do njene kapske kolonije na jugu Afrike. Nizozemske raziskovalne ladje so bile v 17. stoletju na številnih pionirskih odpravah od severnega morja in arktičnih območij do južne Afrike, Karibov ter vzhodne ameriške obale. Njeni raziskovalci, kot je bil pomorščak Abel Janszoon Tasman, so celo odkrivali zadnje bele lise sveta, kot je bila Avstralija, Nova Zelandija in tihomorski otoki.

Zgodba Nizozemske je tudi zgodba odprtosti, širine, svobodomiselnosti, svetovljanstva in tudi izseljevanja, ki so jo povzročili demografski, ekonomski in politični razlogi. Več zgodovinskih tokov izseljevanja zlasti v času njenega osvobajanja in verskih vojn je povzročilo, da se je veliko Nizozemcev trajno preselilo v današnje ZDA, v karibski prostor in predvsem v jugozahodno Afriko, kjer so si nizozemski priseljenci, izgnani kalvinisti in hugenoti našli svoj novi dom. Tam se je ohranila zanimiva reliktna nizozemščina 17. stoletja v obliki današnjega burskega jezika oziroma afrikanščine, ki ohranja njihovo identiteto. V zlati dobi Nizozemske so cvetela trgovska središča kot Amsterdam, Den Haag, Rotterdam in flamski Antwerpen. Ideje humanizma, renesanse in umetnosti so oznanjale novo obdobje evropskega kulturnega prostora in naprednejših idej.

Nizozemska renesansa in barok porodita učenjake, mislece in umetnike, kot so bili Rembrandt van Rijn, Johannes Vermeer, Pieter Breugel in Frans Hals, ki postanejo nosilci preporoda in nove dobe evropskega slikar1

stva. Nizozemski prostor ne navsezadnje s svojimi misleci, kot so bili Baruch Spinoza, Erazem Rotterdamski in številni drugi protestantski in humanistični svobodomiselni umi, odstre Evropi nove horizonte oziroma novo dobo širitve evropskega kulturnega prostora in idej.

Nizozemska je tudi dežela, ki je bila z marljivim delom njenih prebivalcev iztrgana morju in vsaka ped dežele, ki je ena najgosteje naseljenih krajin sveta, je izkoriščena in spoštovana. Harmoničnost in spoštovanje do narave, zemlje, rož in urejenosti je prisotno vsepovsod. Nizozemska je tudi ena izmed največjih proizvajalk hrane v Evropi, vendar se sprehodi ob njenih rekah in kanalih skozi brezčasne vedute srednjeveških vasic, ki jih krasijo mlini na veter, še zmeraj zdijo kot nekakšno vračanje v srednjeveški čas oziroma obdobje naših skupnih evropskih korenin. Nizozemska je tudi prostor odprtosti duha, svobodomiselnosti, tolerance ter tudi prostor idej in podjetnosti ter uspeha na področju arhitekture, industrijskega oblikovanja, mode, umetnosti, ekološke osveščenosti, trajnostnega razvoja in ne navsezadnje tudi prostor spoštovanja do individualnosti ter stremljenja po socialni državi in družbi, ki bi bila sprejemljiva za vse. Vse to temu prostoru in ljudem daje posebno kulturno identiteto, v kateri sta tesno in neločljivo povezana tradicija in sodobnost.

V sodelovanju z veleposlaništvom kraljevine Nizozemske, s Filozofsko fakulteto v Ljubljani, Fakulteto za arhitekturo, z Narodno galerijo, Akademijo za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, ZRC SAZU ter s Filozofsko fakulteto Univerze v Mariboru.

Mare Lakovič vodja kulturnih programov

2

Week van de Nederlandse cultuur Nederland is een land met een rijk cultureel en historisch erfgoed. Ontstaan vanuit de komst van de Germaanse volkeren, en de latere samensmelting van de Friezen, Saksen en Franken waarmee de kiem werd gelegd van het Nederland van vandaag. De middeleeuwse geschiedenis van het huidige Nederland was met name turbulent door de onafhankelijkheidsstrijd tegen de Spaanse overheersers, de godsdienstoorlogen tussen protestanten en katholieken en de zogenaamde ‘Gouden Eeuw’ in de 17e eeuw, waarin Nederland een Europese grootmacht werd. In de ‘Gouden Eeuw’ richtte Nederland zijn economische ontwikkeling op scheepvaart en handel, waardoor een machtig koloniaal rijk ontstond dat zijn invloedssfeer uitstrekte van Indonesië tot de Caribische eilanden, en van Amerika tot aan de Kaapkolonie in Zuid-Afrika. In de 17e eeuw voerden Nederlanders veel baanbrekende ontdekkingsreizen uit van de Noordpool tot Zuid-Afrika, het Caribisch gebied en de Oost-Amerikaanse kust. Nederlandse ontdekkingsreizigers, zoals Abel Janszoon Tasman, brachten zelfs de laatste witte vlekken van de wereld in kaart, zoals Australië, Nieuw-Zeeland en de Pacifische eilanden.

Het verhaal van Nederland is niet alleen een verhaal over internationale handelsgeest, maar ook over innovatie, godsdienstvrijheid, tolerantie, vrijheid van meningsuiting en wereldburgerschap. Het verhaal van Nederland gaat ook over emigratie, vaak om demografische, economische en of politieke redenen. Verschillende historische emigratiebewegingen, met name tijdens de onafhankelijkheidstrijd en tijdens de religieuze oorlogen, zorgden ervoor dat veel Nederlanders emigreerden naar de huidige Verenigde Staten, het Caribisch gebied en vooral Zuidwest-Afrika, waar ze met succes hun culturele identiteit nog steeds behouden. In Zuid-Afrika vonden Nederlandse immigranten, verbannen calvinisten en Hugenoten een nieuw thuis, waardoor de Nederlandse taal uit de 17e eeuw werd bewaard, in de vorm van de tegenwoordige Afrikaanse taal.

3

Tijdens de Gouden Eeuw bloeiden handelssteden zoals Amsterdam, Middelburg, Rotterdam en Antwerpen. De ideeën van het humanisme, de Noordelijke Renaissance en de kunst luidden een nieuw tijdperk van Europese culturele ruimte en meer geavanceerde ideeën in. De Nederlandse Renaissance en de barok brachten geleerden, denkers en kunstenaars voort, zoals Rembrandt van Rijn, Johannes Vermeer, Pieter Breugel en Frans Hals. Schilders die de dragers waren van de wedergeboorte en het nieuwe tijdperk van de Europese schilderkunst. De Nederlandse denkers zoals Baruch Spinoza, Erasmus en vele andere protestantse en humanistische geesten, brachten Europa verlichting en een verrijking van het gedachtengoed.

Nederland is ook een land dat de zee heeft overwonnen dankzij samenwerking, overleg en werklust, en waarbij elk stuk land, in een van de dichtstbevolkte landen ter wereld, effectief wordt benut. Harmonie en respect voor de natuur en een strak geordende infrastructuur gaan hand in hand. Ondanks dat Nederland een van de grootste voedselproducenten in Europa is, laat een wandeling langs kanalen met zicht op windmolens of schilderachtige dorpjes, de bezoeker zich moeiteloos wanen in vroeger tijden van de Gouden Eeuw en van onze gemeenschappelijke Europese wortels.

Nederland is de plaats van ruimdenkendheid, van vrijheid van gedachte, van tolerantie. En Nederland is een land van innovatie, van ondernemerschap en van toonaangevende architectuur, industrieel ontwerpen, mode en kunst, maar ook van milieubewustzijn en duurzame ontwikkeling.

Ten slotte, Nederland is een land dat hecht aan een welvaartstaat met ruimte, respect en eigen verantwoordelijkheid voor elk individu. Dit alles geeft Nederland en de Nederlanders een speciale culturele identiteit, waarin traditie en het hier en nu nauw en onlosmakelijk met elkaar verbonden zijn.

Mare Lakovič Hoofd van culturele programma’s 4

Odprtje Tedna nizozemske kulture

2. december ob 19.00 Knjižnica Otona Župančiča, 3. nadstropje O namenu in dogodkih projekta Svet med nami bosta ob odprtju Tedna nizozemske kulture spregovorila direktorica MKL mag. Teja Zorko in veleposlanik kraljevine Nizozemske v Sloveniji Marco Hennis. Slovesni predstavitvi projekta in prireditvenih dogodkov bo sledil sproščen pogovor novinarke RTV Slovenija Ksenije Horvat z veleposlanikom Marcom Hennisom o nizozemski kulturi, zgodovini, mentaliteti in vlogi ter položaju Nizozemske v sodobnem evropskem prostoru. Dogodek bo glasbeno obogatil lutnjist Boris Šinigoj s predstavitvijo renesančne nizozemske glasbe. Prireditev bo povezovala Carmen L. Oven.

Rembrandt van Rijn

5

Predavanja Nizozemsko-angleške pomorske vojne – mag. Izidor Janžekovič

2. december ob 17.00 Knjižnica Otona Župančiča, 3. nadstropje Tri nizozemsko-angleške vojne (1652–54, 1665–67, 1672–74) so bile osrednji pomorski in trgovski konflikt v zgodnjenovoveški Evropi. Po sklenitvi vestfalskega miru leta 1648 so nekdanja protestantska zaveznika v več vojn spravili predvsem ekonomski interesi in protekcionistični ukrepi. Rivalstvo med najmočnejšima pomorskima velesilama je imelo daljnosežne posledice, med vojnami je opaziti tudi prve »vojne korespondente«. V tem času je cvetela umetnost na Nizozemskem, zato je ta čas pogosto označen za njeno Zlato dobo. Avtor bo spregovoril še o razvoju Nizozemske do srede 17. stoletja (boju za neodvisnost od Španije, pomoči protestantske Anglije, o razvoju njenega pomorskega imperija itd.).

Eugen Dekkert

6

Spinozov panteizem – mag. Marko Ogris

2. december ob 17.30 Knjižnica Šiška, 1. nadstropje Deus sive natura. Zakaj se dandanes vračati k delu Barucha Spinoze, nizozemskega juda in enega ključnih filozofov evropske zgodovine? Kako je bila takrat in pozneje razumljena njegova vzpostavitev identitete med Bogom/Božanstvom in naravo? Kaj Spinoza misli, ko piše o Bogu, in kaj misli, ko piše o naravi? Kje je znotraj njegovega sistema prostor človekove svobode? In navsezadnje – kakšno je Spinozovo stališče o koncu življenja telesa in (ne) smrtnosti duše/duha? Mag. Marko Ogris, filozof in sociolog kulture, predava oziroma vodi študijska srečanja v več slovenskih knjižnicah. V Knjižnici Šiška njegova tovrstna srečanja potekajo že več let kot projekt Srečanja ob humanistiki, s katerimi spodbuja radovednost ljudi za različno kulturno, duhovno in zgodovinsko dediščino posameznih delov sveta.

Metahaven: nizozemski dvojec sodobne umetnosti – dr. Nataša Ivanović

2. december ob 19.00 Trubarjeva hiša literature Metahaven je raziskovalni in oblikovalski studio, ki sta ga v Amsterdamu ustanovila nizozemska vsestranska umetnika Vinca Kruk in Daniel van der Velden. Delo umetniškega, mednarodno priznanega kolektiva je osredotočeno na filmsko ustvarjanje, pisanje, oblikovanje in instalacijo, konceptualno pa ga združuje zanimanje za poezijo, pripovedovanje, digitalne nadgradnje in propagando. V predavanju bo poudarek na njuni sočasni produkciji, ki je bila pred kratkim predstavljena na razstavi EARTH v Stedelijku v Amsterdamu, in hkrati predvsem na njuni kritiki cenzure z »oblikovanjem visoke ločljivosti«, ki jo vršijo velike spletne korporacije in politika 21. stoletja. Dr. Nataša Ivanović je umetnostna zgodovinarka, predavateljica, raziskovalka in kustosinja. Pripravlja obsežen korpus del Zorana Mušiča pri Lah Contemporary in predava na UL ALUO.

7

Nizozemska republika 1581–1795 – ddr. Igor Grdina

3. december ob 17.00 Knjižnica Otona Župančiča, 3. nadstropje Nizozemska republika je bila zveza provinc, ki si je pridobila neodvisnost v boju s špansko krono. Mednarodno je bila priznana z določili vestfalskega miru 1648. V zgodovini ostaja zapisana kot zgleden primer ne velike dežele, ki s smotrno politiko ni zaznamovala samo svojega matičnega prostora, temveč tudi velik del zemeljske krogle. Toda nekoliko natančnejši pogled v zgodovino Nizozemske republike razkrije, da je bila podobno kot druge države oziroma državne skupnosti marsikdaj zelo razcepljena – celo v obdobjih ogroženosti. Kljub temu pa je obstala na političnem zemljevidu ter zapustila neizbrisen pečat v gospodarski zgodovini, umetnosti in znanosti takratne Evrope. Še v razsvetljenskem 18. stoletju je Nizozemska republika veljala za oazo svobode; na njenem ozemlju so bili tudi natisnjena nekatera dela, ki so ali bi bila drugod prepovedana.

Holandsko slikarstvo 17. stoletja: ves svet v podobah – dr. Rebeka Vidrih

3. december ob 18.00 Trubarjeva hiša literature Halsovi portreti zakoncev in članov strelskih bratovščin, De Hoochovi prizori iz vsakdanjega domačega meščanskega življenja, Van Ruisdaelove pokrajine, Van de Veldejeve ladje, Steenove vesele družbe, Kalfova bahaška tihožitja, Saenredamove cerkvene notranjščine: še dandanes gledalca očarajo z vtisom, da z njimi dejanskost Holandije 17. stoletja, tisto Zlato dobo nizozemske zgodovine, vidi na lastne oči. Te slike, ki naj bi omogočale neposreden vpogled v tedanji svet – s svojim realizmom, po katerem so slovele in še slovijo, s pozornim opazovanjem in z natančnim opisovanjem, ki ga ponujajo –, pa so vendarle nastale kot rezultat posebnih gospodarskih razmer ter so s slavljenjem na eni in s predpisovanjem na drugi strani služile kot spomeniki družbeni in politični ureditvi tistega obdobja. Rebeka Vidrih je docentka na Oddelku za umetnostno zgodovino na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Predava o zahodnoevropski umetnosti od pozne renesanse do dandanes, o fotografiji in sodobni umetnosti ter o zgodovini umetnostnozgodovinske vede.

8

Rijksmuseum

9

Nizozemščina, svetovni jezik – dr. Anita Srebnik

3. december ob 18.30 Knjižnica Otona Župančiča, 3. nadstropje Kaj je pravilneje: nizozemščina, holandščina ali flamščina? In kako je z angleškim »Dutch«? Zaplete se že pri poimenovanju za sam jezik, kar bomo poskušali pojasniti in se pri tem hkrati sprehoditi po poti, ki jo je nizozemščina ubirala skozi zgodovino ter se dotakniti nekaterih njenih glavnih značilnosti, predvsem v primerjavi s sorodnima nemščino in angleščino. Nizozemščino naj bi po celem svetu govorilo približno 28 milijonov ljudi. V zgodovini je Nizozemska odigrala pomembno vlogo in v 17. stoletju je bila ena najmočnejših trgovskih, pomorskih in kolonialnih velesil. Deloma bomo poskušali odgovoriti na vprašanje, kje je nizozemščina vse do današnjih dni pustila svoje sledi, pri čemer ne bomo mogli mimo njene »mlajše sestre« afrikanščine. Na koncu še na kratko pogled v prihodnost. Zakaj nizozemščina sodi med najvitalnejše jezike na svetu in kako se to odraža v razvitosti njene jezikovne infrastrukture? Dr. Anita Srebnik je lektorica za nizozemski jezik in kulturo na Oddelku za germanistiko z nederlandistiko FF Univerze v Ljubljani. Njena raziskovalna področja segajo od nizozemske leksikografije do nizozemske književnosti s poudarkom na zgodovinskih avantgardah.

Johannes Vermeer in inovativne značilnosti njegovega slikarstva – Darko Slavec

3. december ob 20.00 Knjižnica Otona Župančiča, 3. nadstropje Slikar Johannes Vermeer je poleg Rembrandta van Rijna in Fransa Halsa najpomembnejši slikar 17. stoletja na Nizozemskem. Njegove podobe interierjev niso samo žanrske podobe, temveč predvsem likovno, estetsko, inovativno in tehnološko dovršene celote, ki s svojo svetlobo, barvitostjo in točkovno pikturalnostjo še danes delujejo sveže in sodobno. Skrivnost Vermeerjevih umetnin se skriva v njihovi kompozicijski brezhibnosti, fotografski percepciji, izenačevanju barve in svetlobe, opuščanju poudarjenega baročnega odnosa svetlo-temno, poudarjanju barvne entitete ter v ploskovno izvedenih detajlih. V njegovih slikah je prisotna vrhunska izvedba kot posledica uporabe številnih slikarskih slojev in dolgotrajnega slikanja. Z Vermeerjem sta posredno povezana tudi Nizozemca Piet Mondrian in Theo van Doesburg, ki v začetku 20. stoletja nada10

ljujeta to bistvo zreducirane in zgeometrizirane likovne izvedbe z uporabo primarne barvne lestvice ter bele in črne barve, kar opazimo tudi v Vermeerjevih slikah. Darko Slavec je diplomiral na ALU v Ljubljani in je avtor 110 samostojnih slikarskih razstav doma in v tujini, bil je tudi dolgoletni profesor na Naravoslovnotehniški fakulteti v Ljubljani.

Johannes Vermeer

V družbi s samodržci in humanisti: o načelih protestantske etike – dr. Oto Luthar

4. december ob 17.00 Knjižnica Otona Župančiča, 3. nadstropje Ob premisleku o osnovnih načelih protestantske etike bo predavanje osredotočeno na umestitev reformatorskih idej v okvir intelektualne in kulturne zgodovine obdobja med 15. in 18. stoletjem.

Soočeni s prepričanjem, da je reformatorska načela mogoče razumeti šele na podlagi primerjave z idejami Niccola Machiavellija, Thomasa Hobbsa, Erazma Rotterdamskega in Jeana Jaquesa Rousseauja, bomo skušali ugotoviti, kje se stikajo in kje razhajajo njihova razumevanja vloge suverena.

Zanimalo nas bo, kdo je suveren, kakšne so nje11

gove pristojnosti in kako je vsakokratni odgovor na to vprašanje vplival na idejna zavezništva med Erazmom in Luthrom. V prvem delu predavanja bo v ospredju zgodovina idej, ponazorjena skozi Erazmovo razumevanje dogmatičnosti rimokatoliške cerkve, v drugem pa bomo skušali ugotoviti, zakaj je na Štajerskem in na Kranjskem prevladal protestantizem v lutrovski obliki oz. zakaj so se na Koroškem udomačile Zwinglijeve ideje. Skratka, skušali bomo ugotoviti, v kolikšni meri je prekrščevalstvo mogoče povezati s štiftarstvom in predluteranskimi zavzemanji za »izvorno krščansko«.

Umetniki in kupci – dr. Lev Menaše

4. december ob 18.30 Knjižnica Otona Župančiča, 3. nadstropje Nizozemska 17. stoletja je bila dežela, kjer so vsi kupovali dvoje, tulipanove čebulice in slike. Kako se je končala zgodba o tulipanih, vemo; zgodba o slikah se je končala bolje, a ne nujno za tiste, ki so jih ustvarjali. Hiperinflacija kupcev je povzročila hiperinflacijo umetnikov; ti so povzročili hiperinflacijo slik, cen njihovih del pa to ni ravno dvignilo.

Problem so reševali vsak po svoje. Najbolj preprost odgovor je bila specializacija: ta je delal samo ža12

nrske slike, oni samo tihožitja, tretji samo krajine in tako naprej. Izjeme so seveda obstajale, vendar so bile redke; večina umetnikov se je končno specializirala še ožje – ta je zaslovel, ker je znal še posebej briljantno naslikati limonine olupke, in oni, ker je do popolnosti obvladal saten. V takšnih ozkih nišah so se umetniki končno počutili varne in najbolj uspešni med njimi so za svoja dela zahtevali vsote, o kakršnih je tudi Rembrandt lahko samo sanjal. Lev Menaše se je rodil leta 1950 v Ljubljani. Umetnostno zgodovino je študiral na FF v Ljubljani, kjer je doktoriral leta 1983 in od leta 1985 predaval občo zgodovino umetnosti novega veka.

Nizozemska arhitektura – Aleksander S. Ostan

Rembrandt van Rijn

4. december ob 20.00 Knjižnica Otona Župančiča, 3. nadstropje Po osamosvojitvi Nizozemske izpod španske nadoblasti je v njeni zlati dobi na širšem prostoru vključno s flamskimi mesti nastala specifična arhitektura cvetočih trgovskih mest. V arhitekturi Amsterdama, Den Haaga, Rotterdama in tudi flamskih Bruslja, Antwerpna, Bruggea in Genta je nastala arhitektura mest, ki še danes odraža blišč in prestiž te zlate dobe poznosrednjeveške trgovine. Nizozemsko podeželsko krajino na drugi strani zaznamujejo pristne, srednjeveške vasice z znamenitimi mlini na veter, ki so danes del svetovne dediščine Unesca.

Velik del nizozemske krajine je tudi zaznamovan z impresivnimi nasipi, rečnimi kanali, ki so v stoletjih iztrgali morju skoraj polovico ozemlja današnje Nizozemske. Danes sta nizozemska moderna arhitektura in design evropski fenomen inovativnih smernic in trajnostnih, okolju 13

prijaznih idej, ki v duhu novega vseeno spoštujeta tradicijo stare arhitekturne dediščine. Aleksander S. Ostan je arhitekt in urbanist, predavatelj in publicist, fotograf in raziskovalec, ki deluje v širokem polju kulture bivanja. Predava na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani, snuje, projektira, razstavlja ter objavlja v domači in tuji strokovni literaturi.

Pieter Bruegel (1525–1569) – dr. Sarival Sosič

5. december ob 17.00 Knjižnica Otona Župančiča, 3. nadstropje Holandski in flamski slikar je bil v času življenja zelo cenjen umetnik, občudovan od sodobnikov. Toda o njem je ohranjeno zelo malo podatkov. Potoval je po Italiji in Franciji, zelo so ga pritegnile Alpe, zlasti pa morje, ladje in pomorstvo. Sprva je živel v Antwerpnu in le zelo kratek čas v Amsterdamu. Preselil se je še v Bruselj, kjer so nastala njegova najboljša dela. Bil je miren in je malo govoril, toda v družbi je rad plašil ljudi s pripovedmi o duhovih in rad je govoril šale. Imel je dva sina, oba slikarja: Pieter II (rojen 1564), imenovan peklenski zaradi pogostih podob ognja v ozadju, je kopiral očetove slike, in Jan (1568-1625), imenovan cvetlični. Največja zbir-

14

ka njegovih del je na Dunaju, saj so kar 14 njegovih del kupili Habsburžani. V njegovih delih je polno kritičnosti do časa in prostora, prisotne so raznolike in pestre ideje, filozofske misli in politične aluzije. Njegovo slikarstvo je nabito s simboliko in ekspresivnim likovnih jezikom. Veliko se je ukvarjal tudi z risbo, miniaturo in bakrorezi (grafika). Zapustil je okoli 40 slikarskih del.

Nizozemska, polifonija in franko-flamska šola – dr. Mitja Reichenberg

Cornelis Saftleven

5. december ob 18.30 Knjižnica Otona Župančiča Glasbeno obdobje prve polovice 15. stoletja bi lahko imenovali tudi burgundska šola, saj so Nizozemske dežele do leta 1477 pripadale Burgundiji. Stil te šole je globoko zarezal v glasbeni razvoj Francije in Italije, kasneje tudi Nemčije in celotne Evrope, saj gre za zgodnjerenesančni slog, ki je postal temelj ne le renesanse (npr. Jacobus Gallus Carniolus), temveč tudi kasnejšega baroka (Johann Sebastian Bach) in rokokoja. Nizozemska vokalna polifonija je postala glasbeni modus vivendi, vse pa je pripeljalo do razvoja vokalnega večglasja, ki vlada na neki način v strogih kontrapunktičnih merilih še danes. Spoznali bomo nekaj pomembnih predstavnikov tega časa, med katerimi so Guillaume Dufay, Jakob Obrecht, Orlando di Lasso, Heinrich Isaac, Pierre de la Rue, Johannes Ockeghem in Josquin des Prés, spregovorili pa tudi o glasbenih oblikah, kot so motet, chanson, maša, kanon in rondo. Seveda ob glasbenih primerih in premislekih.

15

Pogovor Nizozemska in evropski prostor – dr. Anita Srebnik in Ksenija Horvat

5. december ob 20.00 Knjižnica Otona Župančiča, 3. nadstropje Ksenija Horvat, slovenska novinarka in televizijska voditeljica, je diplomirala iz primerjalne književnosti in sociologije na Filozofski fakulteti v Ljubljani in delovala v vrsti uglednih slovenskih medijev, kot so radio Študent, Val 202, BBC in na Televiziji Slovenija, kjer je bila nekaj časa tudi urednica informativnega programa. Z dr. Anito Srebnik, lektorico za nizozemski jezik in kulturo na Filozofski fakulteti v Ljubljani, bo tekla beseda o specifičnosti nizozemskega jezika in njegovega poučevanja, o tem zakaj sta nizozemski jezik in književnost tako privlačna za Slovence, prav tako pa tudi nizozemska kultura in mentaliteta, ki ju zaznamujeta kultura dialoga in konsenza. Podali se bomo tudi v zgodovino, predvsem v 17. stoletje, ko je bila Nizozemska pomorska in trgovska svetovna velesila, zapuščino tega »zlatega obdobja« pa lahko vidimo in občutimo še danes.

16

Koncert DELITIÆ MVSICÆ – Nova Schola Labacensis

5. december ob 19.00 Knjižnica Prežihov Voranc Koncertni nastop glasbene skupine Nova Schola Labacensis bo predstavil renesančno in baročno ubrane napeve nizozemske »zlate dobe« ter skladbe za lutnjo Joachima van den Hoveja iz njegove slovite zbirke DELITIÆ MVSICÆ (Utrecht, 1612) v dialogu s sočasnim evropskim glasbenim izročilom, ki se dotika naših krajev, tj. z villanellami lutnjista Giacoma Gorzanisa iz Trsta, povezanega z domačo plemiško rodbino Khislov, in tevtonskega sodobnika Giovannija Girolama Kapsbergerja. Ansambel Nova Schola Labacensis je pod umetniškim vodstvom lutnjista in filozofa Borisa Šinigoja doslej uspešno nastopil na mednarodnih festivalih SEVIQC, NYMBUS, Klassik auf Hum, Musical Evenings in St Donat, Carniola locopolitana, Serate musicali Piranesi, JEFF, Noči v Stari Ljubljani, koncertnih ciklih Novi Orfej, Sozvočja sveta, Allegro ter drugod. Tadeja Pance (sopran), Urška Kastelic (sopran), Blažka Gaberc (kljunaste flavte), Tomaž Šinigoj (baročna violina, viola d'amore), Miha Šinigoj (viola da gamba), Marko Angelski (teorba), Vasja Štukelj (okvirni boben, pavke, tamburin), Boris Šinigoj (umetniško vodstvo, renesančna lutnja in baročna kitara).

Johannes Vermeer

17

Potopisna predavanja Nizozemska, dežela tulipanov – Tina Grčar

4. december ob 19.30 Knjižnica Šiška Nizozemska je dežela, ki je polovice sploh ne bi bilo, če je ne bi njeni prebivalci sami iztrgali morju.

Sloviti mlini so pomagali ohraniti zemljo, na kateri spomladi zacveti na tisoče raznobarvnih tulipanov in drugega cvetja, ki ga izvozijo največ na svetu.

Najgosteje naseljena država sveta je kljub temu ena največjih proizvajalk hrane v Evropi. S kolesom se bomo potepali ob kanalih, po poljih in pašnikih in v lepih sončnih dneh klepetali s prijaznimi ljudmi. In zakaj Holandija oziroma Nizozemska, če pa pravijo da so Dutch?

Moerman Albert

18

Filmske projekcije (jezik nizozemščina, angleški podnapisi)

Dokumentarni filmi: Holland: land of water

2. december ob 16.00 Knjižnica Otona Župančiča, 3. nadstropje Nizozemci so se skozi stoletja spopadali z morjem in Atlantiku iztrgali skoraj polovico svojega narodnega ozemlja. Njihov boj z morjem je večen in je postal del naroda. Umetne rečne poti so jim omogočale transport, s kanali so izsuševali močvirja in z megalomanski nasipi in jezovi iztrgali morju precejšen del svojega ozemlja. Dokumentarni film je posvečen temu stoletnemu boju z morjem in voljo ljudi za preživetje in življenjski prostor, ki so ga iztrgali surovi naravi. Netherlands Ministry of Foreign Affairs, 18 min.

Impressions of Holland, The Netherlands in HD

3. december ob 17.30 Knjižnica Šiška Prvi dokumentarni film je kolaž 160 kratkih filmskih odlomkov, ki prikazujejo lepoto nizozemske krajine, njenih mest, umetnosti, arhitekture, turistične znamenitosti itd. Impresssions of Holland: Netherlands Ministry of Foreign Affairs, ca 60 min. Ogledali si bomo še en dokumentarni film o kulturnih in naravnih znamenitostih Nizozemske. The Netherlands in HD: Netherlands Ministry of Foreign Affairs, 66 min.

19

Two Centuries of Architecture in the Netherlands

3. december ob 18.00 Knjižnica Prežihov Voranc 4. december ob 18.15 Knjižnica Šiška Dokumentarni film prikazuje razvoj in preporod nizozemske tradicionalne arhitekture v zadnjih 200 letih od funkcionalističnega obdobja na začetku 20. stoletja do modernističnih trendov, ki jih je povzročila rast prebivalstva po koncu druge svetovne vojne in razvoja moderne arhitekture. Netherlands Ministry of Foreign Affairs, 18 min.

Dutch Design

3. december ob 18.20 Knjižnica Prežihov Voranc 4. december ob 18.35 Knjižnica Šiška Nizozemsko oblikovanje in inovativnost ima v tej deželi stoletno tradicijo vse od pozne renesanse in izačetka industrijske dobe. Danes je nizozemski design prepoznaven tako v industrijskem oblikovanju, modi, arhitekturi, itd. in je v vrhu svetovnih oblikovalskih smernic. Netherlands Ministry of Foreign Affairs, 18 min.

The Hell of ‘63

6. december ob 14.00 Knjižnica Otona Župančiča, 3. nadstropje Drsanje je nizozemski narodni šport. Dokumentarni film prikazuje dogodke tradicionalne drsalne 200 kilometrov dolge tekme, ki se vsako leto odvija na severu Nizozemske. V ostri zimi leta 1963 je za tisoče sodelujočih drsalcev zaradi ekstremnih vremenski razmer in mraza ta športni dogodek postal boj za golo preživetje in samo najbolj vzdržljivi so končali tekmovanje ter dokazali, da je meja človeške volje neizmerna. Steven de Jong, 2009, 105 min.

20

Rembrandt van Rijn

21

Rembrandt – 400 years

6. december ob 16.00 Knjižnica Otona Župančiča, 3. nadstropje Film odstira tančice na likovnih delih enega izmed največjih svetovnih slikarjev, Rembrandta van Rijna.

Opisuje tudi njegovo osebno življenje, mladost, šolanje, razgibano ljubezensko življenje, zrela leta in njegov dom ter okolje, v katerem so nastajale njegove slikarske mojstrovine. Skozi eno izmed njegovih najslavnejših del, sliko Nočna straža, bomo odkrivali skrivnost njegove superiorne in neprimerljive slikarske tehnike. Capital Interactive, 2005, 90 min.

Dutch Painters of the Golden age

6. december ob 17.30 Knjižnica Otona Župančiča, 3. nadstropje Nizozemsko slikarstvo 17. stoletja zaseda posebno mesto v zgodovini likovne umetnosti. To je zlato obdobje Nizozemske in slikarskih mojstrov, kot so bili Rembrandt van Rijn, Johannes Vermeer, Frans Hals, Jan Steen in drugi. Film prikaže tudi družbeno življenje dobe mlade republike, pot do samostojnosti Nizozemske in njen gospodarski vzpon, ki ji omogoči kolonialno ekspanzijo. Netherlands Ministry of Foreign Affairs, 20 min.

22

Rijksmuseum: The Masterpieces

6. december ob 18.00 Knjižnica Otona Župančiča, 3. nadstropje V slavnem amsterdamskem muzeju Rijksmuseum je med decembrom 2003 in poletjem leta 2008 potekala obsežna in temeljita prenova. V tem obdobju je bila obsežna zbirka najdragocenejših del 17. stoletja zbrana skupaj in predstavljena kot razstava Rijksmuseum: the Masterpieces. Film prikazuje postopke prenove samega muzeja in najdragocenejša dela mojstrov zlate dobe nizozemskega slikarstva.

Netherlands Ministry of Foreign Affairs, 10 min.

Vincent Van Gogh – Van Gogh Museum

Frans Hals

6. december ob 18.00 Knjižnica Šiška Dokumentarni film prikazuje življenje slavnega umetnika od njegovega otroštva, ki ga preživi v Brabantu, do njegovega slikarskega vzpona v pariškem obdobju ter slikarskega vrhunca, ki ga doživi v slikoviti francoski Provansi. Skozi opise likovnih ekspertov spoznamo vsa njegova ključna slikarska dela in tudi osebna pisma, ki odkrivajo njegov intimni svet ter okolje Belgije Nizozemske in Francije, kjer je živel in ustvarjal. Van Gogh Museum, Amsterdam, 130 min.

23

Dutch art in the Stedelijk Museum

6. december ob 18.15 Knjižnica Otona Župančiča, 3. nadstropje Dokumentarni film nas skozi posebno razstavo seznanja z nizozemsko moderno umetnostjo, ki je bila na ogled v muzeju Stedelijk med decembrom 2000 in januarjem 2001. Razstavo je podprla Nizozemska kraljica Beatrix, ki nas vodi skozi razstavo nizozemske moderne umetnosti skupaj z direktorjem muzeja Rudijem Fuchsom. Sama razstava predstavlja 370 likovnih del 130 slikarjev. Netherlands Ministry of Foreign Affairs, 15 min.

Dutch light: looking as a new experiance

6. december ob 18.30 Knjižnica Otona Župančiča, 3. nadstropje Obstaja mit o posebni svetlobi Nizozemske, ki je vplivala na razvoj njene umetnosti, še posebno njenega slikarstva, ki slavi te posebne naravne svetlobe in kontraste podeželja ter tudi njenih mest.

To svetlobo so slavili številni slikarji, na primer Johannes Vermeer, Philips Koninck in Jan van Goyen, čeprav niso pripadali istemu zgodovinskemu ob24

dobju. Nemški umetnik Joseph Beuys zagovarja hipotezo, da je ob izsušitvi nekdaj poplavnih območij Zuyder Zeeja v petdesetih letih prejšnjega stoletja ta svetloba izgubila nekdanji šarm in posebne odseve. Kljub temu je v mnogočem kontradiktorni mit o posebni svetlobi nizozemske krajine preživel.

Ministry of Foreign Affairs, 91 min.

Igrani filmi: Finn

Aelbert Cuyp

4. december ob 19.00 Trubarjeva hiša literature Devetletni Finn živi z očetom na nizozemskem podeželju in si želi, da bi se posvetil glasbi, medtem ko si njegov oče želi, da bi kot vsi njegovi vrstniki igral nogomet. V zapuščeni hiši blizu doma Finn sreča starca, ki čarobno igra violino, kar mladega fanta popolnoma očara. Medtem ko oče misli, da njegov sin preživlja svoj prosti čas ob nogometu v družbi vrstnikov, se Finn prepusti učenju violine in starcu, ki popolnoma razume dečkovo željo po glasbi. Ali je to samo ljubezen do glasbe ali kaj drugega? Režija: Franzs Weis, 2013, 86 min. Igrajo: Mels van der Hoeven, Daan Scurmans, Jan Decleir itd.

25

Soof

5. december ob 20.00 Trubarjeva hiša literature Soof se približuje štiridesetemu letu in ima vse, kar je nekdaj predstavljalo njene sanje: družino, zdrave otroke, uspešno podjetje in čudovitega moža Kasperja. Ko sreča koreografa Jima se začne spraševati, če je to res vse, kar si je v življenju želela in če je Kasper res moški, ob katerem bi preživela vse svoje življenje. Bolj kot si prizadeva ohraniti, kar ima doma varnega, bolj izgublja tla pod nogami. Režija: Antoinette Beumer, 2013, 95 min. Igrajo: Lies Visschedijk, Fedja van Huet, Daniel Karaty.

Jan Steen

26

Razstave Praznovanje Miklavža na Nizozemskem – dr. Tina Košak

2.–6. december Knjižnica Otona Župančiča 9.–31. december Knjižnica Šiška Žanrske upodobitve slavnosti in praznovanj so bile pogosta tema v nizozemskem slikarstvu 17. stoletja.

Posebej prepoznavne so upodobitve veselih dogodkov izpod čopiča leidenskega slikarja Jana Steena (1626–1679), med katerimi zavzema posebno mesto Praznovanje Miklavževega v amsterdamskem Rijksmuseumu. Z njim nas slikar popelje v značilni nizozemski interjer, v katerem se odvija družinsko slavje, posamezni motivi pa razkrivajo različne običaje obeleževanja praznovanja Miklavža. Priložnostna panojska razstava, ki jo bodo pripravili študentje umetnostne zgodovine Filozofske fakultete Univerze v Mariboru (Annemarie Eker, Sara Nuška Golob Grabner, Žana Plejić, Saša Preložnik Šimac, Rebeka Tašič, Nika Vreča, Klara Zadravec, Pija Žula) pod mentorstvom doc. dr. Tine Košak in v sodelovanju z ZRC SAZU, Umetnostnozgodovinskim inštitutom Franceta Steleta, bo razkrila različne pomenske nivoje Steenove umetnine in osvetlila značilnosti prazničnega obdarovanja za Miklavževo v holandski Zlati dobi.

H2Olland – Živeti z vodo

2.–6. december Knjižnica Prežihov Voranc Povedati zgodovino Nizozemske pomeni povedati zgodovino poplavljanj, izsuševanj in njenega večnega boja z morjem. Razstava prikazuje ta boj z morjem in gradnjo nasipov od zgodnjega srednjega veka do najmodernejšega projekta Delta Works, ki ščiti morju iztrgana območja. Iz tega njihovega večnega boja izhaja tudi znameniti rek »Bog je ustvaril svet, Nizozemci pa Nizozemsko«. Razstavo je pripravilo veleposlaništvo kraljevine Nizozemske v sodelovanju z Muzejem in galerijami mesta Ljubljane.

27

Izobraževalne delavnica Osnove nizozemskega jezika – Polona Reya

3., 4., 5. december od 15.30 do 17.00 Knjižnica Otona Župančiča, 3. nadstropje Na delavnici se bodo udeleženci seznanili z osnovami nizozemskega jezika in njegovimi osnovnimi komunikacijskimi veščinami, kot so pozdravljanje in seznanjanje z neznanimi osebami, itd. Spoznali bodo osnovne principe tega jezika se seznanili tudi z razširjenostjo tega svetovnega jezika, ki ga govori kar 28 milijonov govorcev po vsem svetu. V sodelovanju z FF oddelkom za germanistiko, nederlandistiko in skandivanistiko.

28

Program za otroke Nizozemci ustvarjajo za otroke

3. december ob 17.00 Knjižnica Fužine 3. december ob 17.00 Knjižnica Jarše 4. december ob 17.00 Knjižnica Zalog 5. december ob 17.00 Knjižnica Polje Pravljice so najboljši pomočnik pri vstopu otroka v kompleksen svet različnih svetov in kultur. V tem tednu se bomo posvetili cenjenim nizozemskim ustvarjalcem in s pripovedovanjem oživljali njihove pravljične junake. Lotili se bomo tudi bogate bere knjig o vsakdanjih otroških navadah in razvadah.

Bette Westera: Minicopre – Ida Mlakar Črnič

Johannes Vermeer

3. december ob 17.00 Knjižnica Otona Župančiča Minicopre so majhne coprnice, ki živijo v gozdu, ves čas nekaj coprajo in spreminjajo, a jim to prav nič ne pomaga proti dolgčasu. V gozdu pa živijo tudi majceni palcškrati, ki nič ne spreminjajo, a se tudi nikoli ne dolgočasijo. Le kako jim to uspe, se sprašujejo minicopre, in jih gredo vprašat.

29

Bobrovo popotovanje na Nizozemsko – Nastja Dernulc

3. december ob 17.00 Knjižnica Savsko naselje 5. december ob 17.00 Knjižnica dr. France Škerl Z Weightmanovim bobrom bomo odpotovali proti severu ter na fotografijah odkrivali slikovito nizozemsko pokrajino in njene znamenitosti. Prebrali bomo zgodbici nizozemskih avtorjev. Druženje bomo zaključili z ustvarjanjem mlinov na veter.

Dežela tisočerih tulipanov – Lavra Tinta

4. december ob 17.00 Knjižnica Bežigrad Spoznali bomo državo, ki je ena najbolj naseljenih in najnižje ležečih držav na svetu. Znana je po mostovih, mlinih na veter, coklah, tulipanih in visoki stopnji družbene strpnosti. Že veš, o kateri državi govorimo?

Spoznajmo Nizozemsko – Janja Pančur

4. december ob 17.00 Knjižnica Črnuče Ste vedeli, da so Nizozemci eden najvišjih narodov in da je njihova nacionalna barva oranžna? Naučili se bomo še veliko več zanimivih dejstev in značilnosti o Nizozemski ter spoznali dva avtorja knjig za otroke.

V njunih pravljicah se bomo spraševali o mislih in zvezdnih utrinkih ter nekaj besed namenili tudi glavnemu nizozemskemu pristanišču Rotterdam, ki ga v knjigi obišče severni medvedek. Druženje bomo zaključili pisano – z izdelovanjem origami tulipanov.

Take Nizozemske – Maša Uran

4. december ob 17.00 Knjižnica Šiška O pogrešanju, veliki želji, domišljiji in brezpogojni ljubezni skozi pasje oči in ušesa ter še nekaj malega o Nizozemski, njenih zapisovalcih in ilustratorjih zgodbic. Vabljeni otroci od 4. leta dalje.

30

Stavorenska gospa – Darja Mohar Pestotnik

5. december ob 17.00 Knjižnica Šentvid Pred davnimi, davnimi leti je bil Stavoren na Nizozemskem cvetoče mesto. V njegovem pristanišču je pristajalo veliko prav do vrha natovorjenih ladij in v njegovih hišah je živelo veliko bogatih ljudi. Najbogatejša med njimi je bila mlada, lepa in prevzetna vdova ... Vabljeni otroci od 4. leta dalje.

S pravljicami na Nizozemsko – Špela Jeglič

5. december ob 17.00 Knjižnica Glinškova ploščad Na Nizozemsko se ne bomo odpravili z avtomobilom, ampak nas bodo v deželo, ravno kot palačinka, popeljale kar pravljice. V tej zanimivi državi domujejo tulipani, visoki ljudje, kolesa in mlini. Srečali se bomo z napetimi in očarljivimi zgodbami, prepletenimi z nizozemskimi običaji in kulturo. Za konec bomo postali skoraj pravi Nizozemci, saj se bomo skupaj naučili otroško pesmico v njihovem jeziku.

Frans Hals

31

Izobraževalne delavnice Žanrske slike – Narodna galerija Slovenije

4. december ob 17.00 Knjižnica Prežihov Voranc Na galerijskih slikah, reprodukcijah starih nizozemskih renesančnih in baročnih mojstrov, bomo opazovali vplive in značilnosti nizozemske umetnosti.

Pri nizozemskih umetnikih so bili priljubljeni žanrski prizori, ki kažejo ljudi pri vsakdanjih opravilih. Po njihovem zgledu bomo predstavili svoj žanrski motiv in ga na temno podlago prenesli s svetlimi pasteli ter se tako naučili še ustvarjanja učinka svetlo-temno. Delavnica je namenjena družinam z otroki od 5 do 12 let.

Spoznajmo Nizozemsko deželo in ljudi – Hai Ottenheim

Adriaen van Ostade

32

5. december ob 11.30 Knjižnica Jožeta Mazovca Osnovnošolcem bo Nizozemec, ki živi v Sloveniji, Hai Ottenheim, predstavil nizozemski jezik in kulturo dežele rož in mlinov na veter ... Učencem bo z veseljem odgovarjal na njihova vprašanja o tej deželi, njeni zgodovini in današnji stvarnosti.

Ustanoviteljica javnega zavoda Mestna knjižnica Ljubljana je Mestna občina Ljubljana.

Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo

Unescovo kreativno mesto od 2015

SVET med nami – WORLD among us Teden nizozemske kulture izdala zanjo pripravil pregled besedila oblikovala tisk naklada

Mestna knjižnica Ljubljana mag. Teja Zorko Mare Lakovič Tatjana Pristolič Ingrid Verdnik Pal Collegium Graphicum, d. o. o.

2000 izvodov Ljubljana, november 2019

Kersnikova 2, 1000 Ljubljana www.mklj.si

34