VARIACIJA NA POHUJŠANJE – GESLO – LJUBIM ROKO Job Fridl Jarc 1. PRIZOR Županova pisarna Svetnik /vstopi, poljubi županu roko/: Ljubim roko! Županu /mu je nerodno/: Je že v redu. Svetnik /sede, si oddahne/: Še dobro, da so se volitve tako dobro iztekle. Župan: Prav res. Svetnik: Sicer pa. Ali je kdo slučajno dvomil? /mu pomežikne/. Župan: Jaz ne /mu pomežikne nazaj/. Najbolje, da se kar najhitreje lotimo prenove stadiona, saj je že v zelo slabem stanju. Svetnik: Tako kot moj račun. Župan: Tudi za to poskrbimo. /Se glasno zasmeje/. Sreča spremlja pogumne. Sicer pa poznam zanesljivo računovodkinjo. /Se znova zasmeje/. Svetnik: Bolje, da je. Župan: Gospa tajnica. /Tajnica prihiti, župan stopi proti njej in jo zgrabi za zadnjico. Ona se jezno obrne in nehote zaleti v njegov obraz, da jo skoraj poljubi./ Župan /zavzdihne/: To mi deli, miška. /Tajnica ga odrine, župan sede za pisalno mizo/: No, pokličite zdaj gospo. /Se zadere/: Pokličite jo že vendar. Župan DELA! Računovodkinja /vstopi, zgrabi županovo roko in jo poljubi/: Ljubim roko. Župan /pokima, nato predstavi računovodkinjo Svetniku/: Gospa Novak. O njej sem vam govoril. Župan /računovodkinji/: Ali je vse tako, kot smo se dogovorili? Računovodkinja: Vse. Računi so odprti na gospo Vero. Samo še tu podpišite. Župan /se podpiše, nato ji izroči papir/: Takole. Računovodkinja: Najlepša hvala. /Odide./ Svetnik: Pametno, da si prenesel račun na svojo ženo. /Odhaja/: Lep dan še naprej.
2. PRIZOR Gostilna Svetnik /očitno pozna natakarico/: Oho, Tanči. Kako gre? Natakarica: Pa gre. Kaj boš?