Page 1

MKL - Slovanska knjižnica se letos z veseljem ponaša s tem, da je nadgradila in oplemenitila svoj bibliografski fond z zbirko, ki jo je knjižnici poklonil prof. dr. Martin Žnideršič. Gre za t. i. Prešerniano, obsežno in raznoliko zbirko knjižnih, revijalnih, časopisnih in drugih enot, ki se posredno ali neposredno navezujejo na življenje in delo našega največjega pesnika dr. Franceta Prešerna. Prof. Martin Žnideršič, doktor znanosti iz področja založništva, pisatelj strokovnih člankov, novinar, urednik, predavatelj, je v Sloveniji in ponekod po svetu znan tudi kot zavzet bibliofil oziroma zbiralec knjig. Nedavno je Mestni knjižnici Ljubljana poklonil svojo bogato zbirko miniaturnih knjig. Zbirka šteje približno 3000 knjižnih enot iz 57 držav in je ena največjih tovrstnih zbirk v Srednji Evropi. Kmalu za tem je Mestni knjižnici poklonil še popolno zbirko miniaturnih knjig vojvodinskega likovnega umetnika Károlyja Andruška. K tema dvema zbirkama se je zdaj pridružila še njegova Prešerniana. Dr. Žnideršič je svojo Prešerniano zasnoval že zelo zgodaj, v času, ko je zaključeval svoje šolanje na gimnaziji. S pregovorno zbiralsko vnemo je zbirko nato razvijal, bogatil in dopolnjeval vse do današnjih dni. Žnideršičeva Prešerniana šteje danes nad štiristo raznovrstnih enot, katerih najosnovnejši popis obsega štiriindvajset listov formata A4. Temeljni del zbirke zavzemajo

seveda objave Prešernovih pesmi v časopisih, revijah, samostojnih knjigah, antologijah. Denimo objava pesmi Judovsko deklè v Illyrisches Blatt leta 1845, Zdravljice v Kmetijskih in rokodelskih novicah leta 1848 ali knjiga Pesmi Franceta Preširna, s pésnikovo podobo, z njegovim životopisom in estetično-kritičnim uvodom, ki sta jo leta 1866 izdala J. Jurčič in J. Stritar. Še posebej dobro ohranjen je v usnje vezan izvod z naslovom Prešérnove poezije, ki ga je leta 1902 založil Lavoslav Schwentner, uredil pa Anton Aškerc. Skoraj enako prikupen je drugi natisk iz leta 1913 z zlato obrezo. Med izstopajočimi knjižnimi izdajami, kjer Prešernovi pesniški govorici prisluhnejo in sledijo tudi žlahtne poteze likovne umetnosti, naj omenimo serijo treh knjižic Ilustrirana dela Franceta Prešerna, ki jih je leta 1940 in 1941 izdala Bibliofilska založba v Ljubljani z naslovom Strúnam, Deklétam in Pod ôknam. Še prej, leta 1937, pa je ista založba zasnovala prav poseben natis Sonetnega venca, z izvirnimi lesorezi Mihe Maleša. Opremljena je bila s tridesetimi linorezi, prvi je bil koloriran. Umetelno oblikovano besedilo sonetov je stavila Knihtiskárna »Politika« v Pragi. Uvodno besedo je spisal znani predvojni arheolog, etnolog, umetnostni zgodovinar in literarni kritik dr. Rajko Ložar. Ta bibliofilska numerirana izdaja je štela 180 izvodov; primerek iz zbirke dr. Znideršiča, z lastnoročnima podpisoma umetnika, nosi rimsko številko LXI. (Leta 1959 je založba Lipa iz Kopra pripravila podobno ugledno izdajo Sonetnega venca z Maleševimi ilustracijami. Uvodno besedo je takrat pripravil

umetnostni zgodovinar in konservator dr. Francè Stelè, prvotni črnobeli svet linorezov pa je Maleš za to izdajo poživil s poudarjenim fauvističnim koloritom.) Med drugimi pomembnimi izdajami naj omenimo še Prešernove Poezije in pisma, ki jih je uredil Anton Slodnjak, ter njegovo biografsko študijo Prešernovo življenje. Ugledno izdajo je priskrbela založba Mladinska knjiga leta 1964. Pri tej nakladi je bilo sto v usnje vezanih izvodov oštevilčenih ter opremljenih z avtogramom prof. dr. Antona Slodnjaka. Knjiga iz Žnideršičeve zbirke ima številko štiriinosemdeset. (Kot zanimivost povejmo, da se v zbirki nahaja tudi izvod številka ena, z ustreznim avtogramom, ki pa je ostal v polah oz. nevezan.) Drugi večji sklop Prešerniane zavzemajo prevodi Prešernovih pesmi v tuje jezike: albanščino, angleščino, bengalščino, bosanščino, češčino, francoščino, hrvaščino, italijanščino, kitajščino, madžarščino, makedonščino, nemščino, poljščino, slovaščino, srbščino, ruščino, ukrajinščino in celo v esperanto. Prešernova poezija v tujih jezikih se pojavlja tako v antologijah kot v samostojnih izdajah. Slednje so včasih tudi dvojezične. Nekateri izvodi prinašajo posebne bibliofilske zanimivosti: Krštenje na Savici, prevod srbskega pesnika Trifuna Đukića, ki je izšel v Beogradu leta 1930, ima na naslovni strani zapisano posvetilo prevajalca »g. Otonu Župančiču, pesniku sa najvećim poštovanjem, T. Đukić,


Beograd 15. IV. 1930«. Ukrajinska izdaja Prešernovih pesnitev z naslovom Poezii, izšla je v Kijevu leta 1977 pri založbi Dnipro, prinaša posvetilo Vila Grigor'eviča, avtorja spremne besede, Božidarju Borku, znanemu slovenskemu novinarju, publicistu, prevajalcu in uredniku. Knjigi je priloženo tudi pisemce iz leta 1978, kjer Borko poklanja to izdajo dr. Žnideršiču. Zanimivejša je tudi knjiga Preschern, Gedichte, ki je leta 1936 izšla pri Akademski založbi v Ljubljani. Tiskana ja na ročno izdelanem papirju in ročno vezana v ovčji pergament. Na prvem listu je podpisana radiranka Božidarja Jakca na japonskem papirju s pesnikovo podobo. Prepesnitev v nemščino je opravila Lili Novy. Natisnili so dvesto izvodov; primerek iz Žnideršičeve zbirke ima št. stodevetinštirideset.

Schwentnerjevi založbi, ali sodobnejša drama Evalda Flisarja Iztrohnjeno srce iz leta 1995, s katero je njen avtor namerno preobrnil prispodobo slovite Prešernove balade, po kateri se je pri naslovu zgledoval Slodnjakov roman Neiztrohnjeno srce iz leta 1981. Prešernovo podobo nam prikazujeta tudi scenarij za celovečerni film Branka Šoemna in Matjaža Kmecla Neznosnost sreče (realizirano na RTV Slovenija leta 2005) in snemalna knjiga nadaljevanke o Prešernovem življenju izpod peresa Francija Slaka (pet epizod na RTV Sloveniji v letih 1999 in 2000).

Pri skupini prevodov velja omeniti tudi Prešernove nemške sonete, ki jih je poslovenil Alojz Gradnik in v samozaložbi izdal novembra leta 1946 v tristotih izvodih. Žnideršičeva Prešerniana hrani izvirni tipkopis popravljenega izvoda iz leta 1953.

Za konec naj še posebej izpostavimo dve tiskovini: zvezek Prešeren, glasnik naše borbe in naše svobode, s podnaslovom Gradivo za slavnostne mitinge ob proglasitvi obletnice Prešernove smrti za kulturni praznik slovenskega naroda. Razmnoženina je izšla pri Propagandnem oddelku glavnega štaba NOV in PO Slovenije februarja 1945. Gre za redek primerek, ki ga v Sloveniji hranijo zgolj štiri knjižnice. Morda še redkejši pa je primerek vabila na prvo slavnostno akademijo v proslavo Prešernovega dne, ki je bila 8. februarja 1945 v Domu ljudske prosvete v Črnomlju. Vabilo prinaša besedilo odloka o proglasitvi dneva Prešernove smrti za kulturni praznik slovenskega naroda z dne 1. februarja 1945. Na vabilu je ročno dopisana vrsta in številka sedeža.

V tretjem sklopu Žnideršičeve Prešerniane, kjer so zbrane monografije in študije o Prešernovem življenju in delu, se na prvem mestu pojavi redki zvezek Heinricha Penna Der slovenische Dichter France Prešérn, Biographische Skizze, ki je leta 1867 izšel v Grazu. Sledijo knjižne in revijalne izdaje domačih in tujih strokovnjakov: Frana Celestina, Frana Levca, Avgusta Žigona, Ivana Prijatelja, Umberta Urbanija, Jožeta Kastelca, Josipa Vidmarja, Janka Kosa, Antona Slodnjaka, Franceta Vurnika in drugih. Prešernov človeški in pesniški lik pa nam poskušajo približati spominska, romaneskna in dramska dela četrtega sklopa Prešerniane: drama Visoka pesem Ilke Vaštetove iz leta 1953 ter njen Roman o Prešernu iz leta 1962, memoarsko besedilo Spomini na Prešerna Ernestine Jelovškove, ki je leta 1903 izšlo pri

Predstavitev zbirke prof. dr. Martina Žnideršiča

Žnideršičeva Prešerniana vsebuje tudi pesnikove uglasbene pesmi ter različne pesnikove upodobitve. Našli bomo tudi vabila na prireditve, skripte za televizijske oddaje, programe prireditev, kataloge, plakete, ekslibrise, dopisnice, voščilnice, znamke idr., celo izvirnik Prešernove karikature znanega arhitekta in ilustratorja Boruta Pečarja. Ta risba velikega formata je bila objavljena v časopisu Delo 24. januarja 1970.

Vabljeni na ogled!

15. marca 2016 ob 17. uri v kletni dvorani MKL – Slovanske knjižnice, na Einspielerjevi ulici 1 v Ljubljani

Pre%c5%a1erniana  

https://www.mklj.si/images/Ljubljanske_zgodbe/Nase_izdaje/Pre%C5%A1erniana.pdf

Pre%c5%a1erniana  

https://www.mklj.si/images/Ljubljanske_zgodbe/Nase_izdaje/Pre%C5%A1erniana.pdf

Advertisement