Polletno%20porocilo%20mkl%202010

Polletno poroÄ?ilo 2010

Ljubljana, julij 2010

za obdobje januar - junij 2010

Polletno poročilo 2010 KAZALO VSEBINSKO POROČILO O IZVAJANJU DEJAVNOSTI MKL OD 1.1.2010 DO 30.6.2010 UVOD.................................................................................................................................... 5 1 KNJIŽNIČNA MREŽA IN PROSTOR ............................................................................. 7 1.1 Knjižnična mreža.................................................................................................... 7 1.2 Knjižnični prostor.................................................................................................... 7 2 DEJAVNOSTI KNJIŽNICE ............................................................................................. 8 2.1 Pridobivanje gradiva .............................................................................................. 8 2.2 Delo z uporabniki in dostopnost knjižničnih storitev ................................................ 9 2.2.1 Članstvo ......................................................................................................... 9 2.2.2 Obisk .............................................................................................................. 9 2.2.3 Izposoja.........................................................................................................10 2.2.4 Prireditve .......................................................................................................10 3 IZOBRAŽEVANJE ........................................................................................................11 3.1 Izobraževanje uporabnikov ...................................................................................11 3.2 Izobraževanje zaposlenih ......................................................................................11 4 DOMOZNANSKA DEJAVNOST ...................................................................................12 5 PROJEKTI ....................................................................................................................13 FINANČNO POROČILO ZA OBDOBJE 1.1.2010 DO 30.6.2010 POJASNILA K OBRAZCEM 6 Bilanca stanja na dan 30.6.2010 7 Izkaz prihodkov in odhodkov – določenih uporabnikov od 1. januarja do 30. junija 2010 8 Izkaz prihodkov in odhodkov določenih uporabnikov po načelu denarnega toka od 1. januarja do 30. junija 2010 9 Izkaz prihodkov in odhodkov določenih uporabnikov po vrstah dejavnosti od 1. januarja do 30. junija 2010

3

4

UVOD

V leto 2010 je Mestna knjižnica Ljubljana vstopila zelo smelo, opogumljena z rezultati preteklega leta, ko smo uresničili nekatere velike in bistvene projekte, vezane na združitev knjižnic pred dvema letoma. Tudi letošnji programski dokument obljublja nadaljnje poenotenje dejavnosti ter rast rezultatov na temeljnih področjih dela knjižnice – bogatenju knjižničnih zbirk in njihovi uporabi ter spodbujanju bralne kulture in neformalnega izobraževanja. V načrtih MKL ima strateško zelo pomembno vlogo razvijanje mreže naših knjižnic oziroma izboljševanje fizične dostopnosti knjige na različnih lokalnih nivojih mesta in okolice, zato se ob podpori ustanovitelja MOL zelo trudimo za modernizacijo stavb in pridobivanje novih lokacij za naše knjižnice. Doslej smo pripravili vse potrebno za novo krajevno enoto v Zadvoru in za temeljito adaptacijo Knjižnice Jožeta Mazovca.

V tem letu se bomo tudi zelo približali zaključku projekta enotnega informacijskega sistema, s katerim bomo poenotili poslovanje vseh tistih naših knjižnic, ki imajo dostop do širokopasovnega omrežja – doslej smo pridobili sredstva za nakup opreme, ki bo nabavljena jeseni. Ljubljana kot Svetovna prestolnica knjige nam je v tem letu velik izziv, na začetku zlasti z uspešnim začetkom projekta Knjiga za vsakogar, v katerem smo poleg vseh enot MKL združili tudi več kot pol slovenskih splošnih knjižnic v enotni akciji prodaje kvalitetnih knjig po zelo nizki ceni, pri čemer smo jih v MKL prodali daleč največ! Jeseni pa se bomo v SPK predstavili tudi z drugimi projekti, veliko obeta zlasti sodelovanje pri projektu Trubarjeva hiša literature.

Velik korak naprej je MKL naredila na področju upravljanja celotne zbirke svojega gradiva, saj je tik pred koncem priprava programskega dokumenta o nabavni politiki knjižnice, dokončali smo priprave na »projekt Repozitorij«, ki se bo jeseni začel izvajati in bomo tako dosegli izboljšano aktualnost gradiva v naših knjižnicah, zelo uspešno pa smo vzpostavili tudi domoznansko dejavnost, kar se kaže tako v vsebinskih poudarkih kot tudi v tehnološki inovativnosti (razstave o preteklosti ljubljanskih institucij ter digitalizacija in objave zgodb na portalu Kamra).

Kot dosežek je treba omeniti tudi sprejem Pravilnika o poslovanju MKL, ki smo ga pripravljali pol leta in v njem združili vse pozitivne izkušnje iz bivših knjižnic pri delu z uporabniki.

Storitve bodo odslej v največji možni meri poenotene, prav tako bo enoten nastop naših zaposlenih do bralcev in bo temeljil še bolj eksplicitno kot doslej na Etičnem kodeksu slovenskih knjižničarjev. Seveda bodo na drugi strani poenotena tudi naša pričakovanja bo bralcev.

Kazalniki uspešnosti, ki merijo našo osnovno dejavnost, kažejo zanimive poudarke. Število članov je v prvem polletju naraslo za 14,5 odstotka, ob tem pa je število novih članov kar za 35% manjše kot lani. Letos se novi uporabniki namreč vpišejo samo enkrat, ker so baze podatkov združene v eno. Število članov nam je tako naraslo na zavidljivih 30% prebivalstva, kar je izjemen uspeh!

Zanimivo je, da je kljub povečanemu številu članov izposoja v prvem polletju manjša skoraj za 9 odstotkov. Resnično zmanjšanje ni tako drastično, saj gre večinoma za posledico odločitve, da v MKL precej podaljšamo roke izposoje gradiva, kar je veliko ugodneje za bralce. Zato se je obrat izposoje zmanjšal. Kljub temu že nekaj let pričakujemo, da se bo izposoja v knjižnicah zaradi drugih možnosti branja in izobraževanja, zlasti interneta, postopoma pričela zmanjševati. Čeprav domnevamo, da se bodo podatki o izposojenem gradivu v drugem polletju vendarle izenačili z lanskimi, želimo biti pozorni na ta upad, ne nazadnje tudi z ustrezno nabavno politiko. V prvem polletju smo kupili za 17 odstotkov gradiva več kot lani v istem času! Ali bo nova nabavna politika uspešnejša od sedanje in bo

5

izposojo še nadalje povečevala, pa bomo lahko presodili šele po nekaj letih njenega izvajanja.

V prvem polletju 2010 smo imeli revizijo Računskega sodišča RS, ki je pregledovalo ravnanje s premoženjem (za leto 2008). Menim, da je bilo naše sodelovanje z revizorji zelo dobro in nam je prineslo zelo pomembne informacije in znanja na področju upravljanja s stavbami, knjižnično opremo in gradivom. Glede nato, da je bilo revidirano leto, v katerem je prišlo do združitve knjižnic in ustanovitve MKL, je bilo področje upravljanja s premoženjem še zelo na osnovni ravni, saj so bile po združitvi pred nami najprej druge, bolj urgentne naloge.

Pomembna ugotovitev revizije je bila, da so vrednosti, navedene v pogodbi o prenosu sredstev v upravljanje, sklenjeni z MOL, delno podvojene, zato smo morali na dan 1.1.2010 zmanjšati vrednosti nepremičnin in doknjižiti vrednost zemljišč. Poleg tega smo morali donirano opremo za stavbo KOŽ preknjižiti na dolgoročne rezervacije (glej finančno poročilo in pojasnila k finančnemu poročilu). Neposredna dobra posledica sodelovanja z RS je na naši strani odločitev o rokih popisa knjižničnega gradiva v vseh naših enotah, pri čemer smo že doslej izvedli popise v štirih knjižnicah. Posledica revizije je tudi naša pobuda drugim občinam, za katere izvajamo dejavnost po pogodbi, da želimo z njimi skleniti osnovne pogodbe o izvajanju dejavnosti ter pogodbe o upravljanju oz najemu prostorov, kjer delujejo njihove knjižnice. Tako bodo medsebojna razmerja veliko bolj transparentna. Če smo bili pri pridobivanju sredstev za nakup IKT zelo uspešni, pa ni tako pri sredstvih za plače ter investicijsko vzdrževanje, investicije in nakup opreme. Ker za leto 2010 nismo prejeli posebnih sredstev ustanovitelja za te namene, bomo do konca leta lahko porabili le presežek prihodkov nad odhodki iz preteklega leta, kar pa je mnogo premalo glede na potrebe po vzdrževanju in nakupu opreme, ki se kažejo v skoraj vseh naših knjižnicah. Zato smo ustanovitelja o teh potrebah obvestili in zaprosili za dodatna sredstva.

Iz našega programa investicij in investicijskega vzdrževanja za 2010 je razvidno, da so zlasti potrebe po investicijskem vzdrževanju enormno velike. Res je, da imamo v okviru MKL nekaj novih stavb in v zadnjih petnajstih letih tudi nekaj prenovljenih prostorov, vendar je v 22 knjižnicah, ki jih imamo v Ljubljani, precej takih, ki nujno potrebujejo resne posege za zagotovitev ustreznih pogojev za izvajanje dejavnosti. Veliko naših knjižnic je povsem premajhnih ali pa imajo v veliki meri iztrošeno in obrabljeno opremo in prostore, niso klimatizirane, ne tesnijo okna ipd. Za zagotovitev udobne rabe knjižnic, kar smo si zadali kot enega pomembnejših strateških ciljev, je nujno vse knjižnice, ki so neustrezne, v naslednjih letih obnoviti!

Letos jeseni poteče tudi garancijska doba za bibliobus, kar pomeni, da bodo odslej stroški njegovega vzdrževanja bistveno višji kot doslej. Nujno potrebujemo močnejše akumulatorje za normalno delo z uporabniki na bibliobusu (delovanje računalnikov, ogrevanje, klima), kajti obstoječi so prešibki in se vsakodnevno praznijo in kvarijo.

Nivo prihodkov od financerjev je na ravni pričakovanega, primanjkljaji so zlasti na področju plač in investicij. Lastni prihodki so na nivoju lanskih. V okviru lastnih prihodkov smo do konca junija pridobili 204.000 EUR od članarin in 247.000 EUR od zamudnin in plačil za storitve.

6

Kazalniki uspešnosti Kazalniki uspešnosti

1. polletje 2009

1. polletje 2010

%

83.964* 96.166 Število članov 14,53% 8.312* 5.341 Število novo vpisanih članov -35,74% 723.344 710.656 Število obiskov -1,75% 326.600 Virtualni obiski knjižnice – domača stran 2.534.172 2.316.152 Izposoja na dom -8,60% 590 Medknjižnična izposoja 3.979.827 3.843.480 Transakcije -3,43% 1.776 Prireditve in izobraževanja 38.888 45.500 Prirast izvodov gradiva 17,00% * podatek ni primerljiv, ker baza uporabnikov ni bila združena do 5. oktobra 2009 in so se uporabniki morali na novo vpisati v vsako od knjižnic v mreži MKL.

1

KNJIŽNIČNA MREŽA IN PROSTOR

1.1

Knjižnična mreža

Knjižnica Jožeta Mazovca V maju smo oddali dokument »Na vzhodu Ljubljane nekaj novega«, ki predstavlja idejni načrt za novo knjižnico (133, 5m2) v prostorih Zadružnega doma v Zadvoru.

Knjižnica Prežihov Voranc Občina Dobrova – Polhov Gradec nas je obvestila o izgradnji doma za starejše občane v Polhovem Gradcu, v katerem se bo nahajala tudi knjižnica, ki sedaj deluje kot amaterska knjižnica v neustreznih prostorih v polhograjski graščini 1.2

Knjižnični prostor

Knjižnica Jožeta Mazovca V Knjižnici Jožeta Mazovca smo konec junija izvedi selitev v prostore Bralnice in mediateke za odrasle v 1. nadstropju stavbe, gre za dodatnih 100 m2 prostora. Pričakujemo še nekaj potrebnega dodatnega pohištva in obnovo klimatskih naprav.

V februarju je delovna skupina pripravila dokument »Tudi mi rastemo«, idejni načrt za prenovo prostorov območne enote KJM. Za potrebe skladišča območne enote KJM smo v marcu v najem dobili dodaten prostor v izmeri 138,83 m2 v kletnih prostorih na Rojčevi 22, ki je v lasti Mestne občine Ljubljana.

V enoti Fužine v kratkem pričakujemo izselitev najemnikov sosednjih prostorov, zato smo ponovno oddali vlogo za dodelitev dodatnega prostora v stavbi na Preglovem trgu 15 za hrambo gradiva in v študijske namene.

Knjižnica Otona Župančiča V knjižnični mreži KOŽ smo v skladu s programom v prvem polletju letošnjega leta uspeli prenoviti vsebinsko in prostorsko zasnovo Knjižnice Nove Poljane.

Večjo prenovo je doživel mladinski oddelek, kjer smo skupaj z novo postavitvijo gradiva dokupili nekaj kosov pohištva in prestavili pulte za oddelčne informatorje.

V centralni enoti KOŽ smo poslikali stopnišča za uporabnike in poželi veliko pohval.

7

Knjižnica Prežihov Voranc Knjižnica Rudnik: v knjižnici smo v 1. polletju končali s preureditvijo prostora. V nekdanjem AV oddelku smo uredili računalniški kotiček, spremenili postavitev na mladinskem oddelku in omogočili delovanje Točke vseživljenjskega učenja v mansardnem delu knjižnice, za kar je bilo potrebno poskrbeti za priključitev v internetno omrežje in delovno površino za dva uporabnika Točke – za mentorja in uporabnika storitve.

Knjižnica Dobrova: knjižnica ima po novem ločeno časopisno čitalnico za odrasle, ki smo jo uredili z obstoječim pohištvom. Preurejen je tudi mladinski oddelek.

2

DEJAVNOSTI KNJIŽNICE

2.1

Pridobivanje gradiva

Prirast naslovov knjižničnega gradiva januar - junij 2010 s primerjavo 2009 2010

KNJIGE

ODRASLI MLADINA Skupaj

2009

Nakup Obv.iz. Darovi Skupaj Nakup Obv.iz. Darovi Skupaj 2299 727 2164 4867 2934 643 1981 5283 660 48 256 928 856 54 358 1249 2959 775 2420 5795 3790 697 2339 6532

ODRASLI MLADINA NEKNJIŽNO Skupaj

1040 203 1243

101 0 101

462 63 525

1557 266 1823

1000 243 1243

53 6 59

268 66 334

1302 310 1612

SERIJE

ODRASLI MLADINA Skupaj

407 22 429

365 7 372

118 2 120

807 27 834

324 8 332

425 11 436

82 2 84

723 17 740

SKUPAJ

ODRASLI MLADINA Skupaj

3746 885 4631

1193 55 1248

2744 321 3065

7231 1221 8452

4258 1107 5365

1121 71 1192

2331 426 2757

7308 1576 8884

Prirast izvodov knjižničnega gradiva januar - junij 2010 s primerjavo 2009

KNJIGE

2010 Nakup Obv.iz. Darovi Skupaj ODRASLI 20030 727 3008 23765 MLADINA 12026 48 358 12432 Skupaj 32056 775 3366 36197

2009 Nakup Obv.iz. Darovi Skupaj 17759 643 2483 20885 10189 54 421 10664 27948 697 2904 31549

ODRASLI MLADINA NEKNJIŽNO Skupaj

4125 1422 5547

101 0 101

703 92 795

4828 1514 6342

3388 1475 4863

53 6 59

337 111 448

3778 1592 5370

SERIJE

ODRASLI MLADINA Skupaj

1929 80 2009

365 7 372

573 7 580

2867 94 2961

1242 36 1278

425 11 436

251 4 255

1918 51 1969

SKUPAJ

ODRASLI MLADINA Skupaj

26084 13528 39612

1193 55 1248

4284 457 4741

31460 22389 14040 11700 45500 34089

1121 71 1192

3071 536 3607

26581 12307 38888

8

2.2

Delo z uporabniki in dostopnost knjižničnih storitev

2.2.1

Članstvo

Članstvo 2009 2010 SKUPAJ mladina odrasli mladina odrasli 2009 2010 aktivni NP* NP* 19.578 76.588 83.964* 96.166 novo vpisani NP* NP* 1.198 4.143 8.312* 5.341 * podatek ni primerljiv, ker baza uporabnikov ni bila združena do 5. oktobra 2009 in so se uporabniki morali na novo vpisati v vsako od knjižnic v mreži MKL. Aktivni člani 2010

Novo vpisani člani 2010

20%

22%

mladina

mladina

odrasli

odrasli

80%

2.2.2

78%

Obisk Obisk izposoja na dom

izposoja v knjižnici

mladina

2009 NP*

2010 101.334

2009 NP*

odrasli

NP*

445.041

NP*

2010 71 3.593

SKUPAJ 565.654 546.375 3.300

3.664

obisk prireditev

drugo internet

2009 NP*

2010 20.079

2009 NP*

NP*

50.742

NP*

27.424 70.821 123.368

2010 28.407

SKUPAJ

servisi 2009 NP*

2010 0

2009 NP

2010 149.891

56.814

NP*

85.221

3.598

4.575

NP

560.765

4.575

723.344

710.656

* za leto 2009 smo zbirali podatke še po območnih enotah in ne po kategorijah uporabnikov, zato je primerljiv le podatek o obisku zaradi izposoje gradiva na dom v celoti.

Obisk 2010

12%

Obisk 2010

1%

21% izposoja na dom

10% 1%

izposoja v knjižnici

mladina

obisk prireditev

odrasli

obisk interneta 76%

servisi 79%

9

Obisk spletnega mesta knjižnice Število obiskov - od tega izven prostorov knjižnice Število ogledov strani Število unikatnih obiskovalcev Povprečen čas obiska strani 2.2.3

326.600 163.699 802.493 153.877 00:02:06

Izposoja

Izposoja gradiva na dom knjige serijske p. neknjižno g.

SKUPAJ 2009 2010 2009 2010 2009 2010 2009 2010 mladina NP* 616.989 NP* 1.433 NP* 144.040 NP* 762.462 1.241.078 35.837 276.775 1.553.690 odrasli NP* NP* NP* NP* SKUPAJ 1.988.217 1.858.067 39.830 37.270 506.125 420.815 2.534.172 2.316.152 * za leto 2009 so podatki nastali kot zbirnik po enotah, ker baza še ni bila združena; primerljive so le skupne številke.

Izposoja gradiva na dom 2010

Izposoja gradiva na dom 2010

18%

33% 2% knige

mladina

serijske p.

odrasli

neknjižno g

67% 80%

2.2.4

Prireditve

Prireditve za odrasle Dogodek Literarni dogodki Razstave Strokovna in poljudna predavanja Potopisna predavanja Glasbene prireditve Filmske in video projekcije Gledališke predstave Delavnice Natečaji in tekmovanja SKUPAJ

10

Število prireditev 101 140 105 56 8 18 2 50 2 482

Prireditve za otroke Dogodek Literarni dogodki Razstave Pravljične, bralne ure Predstave Ustvarjalne delavnice Uganke, kvizi SKUPAJ

3

Število prireditev 8 75 450 34 41 78 686

IZOBRAŽEVANJE

3.1

Izobraževanje uporabnikov

Za odrasle: Dogodek Bibliopedagoško delo Računalniško opismenjevanje Tečaji Izobraževalne delavnice Strokovne konference in simpoziji Samostojno učenje SKUPAJ

Število izobraževanj 40 92 65 35 2 46 280

Za otroke: Dogodek Bibliopedagoško delo Računalniško opismenjevanje Tečaji Izobraževalne delavnice SKUPAJ

3.2

MKL

Število izobraževanj 278 21 10 19 328

Izobraževanje zaposlenih

knjižničarji št. ur št. udel.

2028 150

Izobraževanja prostovoljci št. ur št. udel.

20 16

SKUPAJ št. ur št. udel.

2048 166

11

4

DOMOZNANSKA DEJAVNOST

Projekti: -

-

-

-

V začetku februarja smo opravili fizično združitev domoznanskih zbirk območnih enot (OE). Zbirke smo pregledali, opravili pogovor z vodjo enote in (v večini OE) tudi s tistimi zaposlenimi, ki bodo kontaktne osebe za domoznanstvo še naprej. Gradivo knjižnic Vič, Moste in Šiška smo prepeljali v SLK v februarju, gradivo knjižnice Bežigrad smo prejeli v aprilu, del domoznanske zbirke KOŽ pa smo prejeli v maju. Gradiva iz knjižnic smo najprej sortirali, nato pa začeli s prelokacijo monografskih publikacij, ki se bliža zaključku.

Izvodi tako dobijo novo signaturo in nalepko s črtno kodo. Prav tako še vedno poteka selekcija in vnos serijskih publikacij.

Pripravljena je baza ponudnikov za neformalno pridobivanje domoznanskega gradiva na podlagi selekcije Ajpesovih seznamov in spletnega poizvedovanja. Baza ponudnikov predstavlja osnovo za nadaljnje komuniciranje z različnimi ponudniki: šolami, fakultetami, kulturnimi ustanovami, posamezniki, itd.

Izdelana je začetna domoznanska bibliografija, ki zajema 1500 enot gradiva, razvrščenih po UDK skupinah ter dodatek z naslovnim in predmetnim kazalom. Bibliografija je oblikovana kot html dokument (preko COBISS-ID omogoča povezavo z vzajemnim katalogom) in je v sedanji začetni fazi uporabnikom na voljo na računalnikih v knjižnici ter v tiskani obliki. Po zagonu domoznanskega portala bo postala eden od njegovih sestavnih delov in vanjo bomo sproti dodajali domoznansko gradivo iz dosedanje zaloge SLK in iz sprotne nabave.

SKL je nosilka projekta vzpostavitve domoznanske spletne podstrani (več pod 5 Projekti).

Za potrebe oddelka za pridobivanje gradiva smo pripravili osnovne kriterije za nabavo domoznanskega in humanističnega gradiva ter gradiva v slovanskih jezikih. V letu 2009 pripravljen elaborat o organizaciji domoznanske dejavnosti v SLK smo v februarju dopolnili in ponovno predstavili v skladu s predlogi sveta knjižnice in 7.5.2010 je bil elaborat potrjen s strani sveta knjižnice in strokovnega sveta.

Prireditve: V okviru domoznanstva izvajamo cikel štirih razstav na temo »Ljubljana med nostalgijo in sanjami«, posvečen ljubljanskim kulturnim točkam, ki se v tem času poleg bogate zgodovine ponašajo z načrti prenove. Razstave pripravljamo iz knjižnega fonda SLK. Zaradi velike količine gradiva razstave praviloma obsegajo tri razstavne prostore – pritlično vhodno preddverje, razstavne kapacitete v drugem nadstropju in v kletni etaži v predprostoru dvorane. Zaradi pestrosti pridobimo tudi nekaj muzejskih eksponatov ter dodamo avdiovizualno dimenzijo s predvajanjem ustreznih zvočnih in video posnetkov. Vizijo razvoja vsakokrat prikažemo z razstavo makete prenovljenega ali načrtovanega objekta. Otvoritev spremlja vsebinsko bogata zgibanka, ki je oblikovana skladno z vabili in plakati. Dodatno dimenzijo prikazanim vsebinam ponudimo z enournim predavanjem na vsakokratno temo.

-

-

12

17. februarja smo pripravili razstavo »Ljubljanska Opera«, ki jo je spremljal kratek kulturni program z basistom Zoranom Potočanom ter predavanje dr. Vlada Kotnika »Ljubljanska opera med bliščem in bedo meščanske socializacije«. Pri pripravi smo sodelovali s SNG Opera in balet Ljubljana, Slovenskim gledališkim muzejem, Muzejem in galerijami mesta Ljubljane, Narodnim muzejem Slovenije, NUK, RTV Slovenija, arhitekturnim birojem Atelier d.o.o. in dediči ge. Mije Jarčeve.

19. maja smo pripravili razstavo »Glavni kolodvor Ljubljana«, ki jo je spremljalo predavanje prof. Mladena Bogića »Pregled razvoja železniškega omrežja na Slovenskem«. Pri pripravi smo sodelovali z Železniškim muzejem Ljubljana, Boštjanom Burgerjem, Muzejem in galerijami mesta Ljubljana, Arhivom RS, MOL – oddelkom za urejanje prostora, Emoniko d.o.o., Tehniškim muzejem Slovenije.

K sodelovanju smo povabili dr. Ireno Avsenik Nabergoj, da bi oživili dejavno predstavljanje literarnih ustvarjalcev našega območja. Predavateljica je že uveljavljena strokovnjakinja za dela Ivana Cankarja, pripravila je dve poljudni predavanji 13.5. in 17.6., s katerimi je na svež način predstavila pisateljevo osebnost in literarna dela, ki jih je oživilo umetniško doživeto branje dramskega igralca Damjana Malalana.

Sodelovanje s službo za razvoj in območnost: Projekt Moja ulica: - pripravili smo natančen pregled gradiva in obširen razvid virov za historični prikaz Tavčarjeve ulice.

- sodelovanje pri pripravi zgodbe o ulici Pot na Hreše, skupno srečanje v marcu v knjižnici Zalog in intervju z informatorji, načrtovano skupno beleženje dogajanja v avgustu, ko sosedje te ulice pripravljajo skupne aktivnosti.

Brošura Spoznajmo bližino: - pripravljen je koncept vsebine za predstavitev SLK in napisano besedilo, - pomoč pri oblikovanju brošure.

Sodelovanje pri pripravi gradiva SLK za digitalizacijo: Letopis slovenske matice, 40 zvezkov serijske publikacije Sodelovanje pri postavljanju vsebin na regijski domoznanski portal Kamra za dva sklopa: ljubljanska operna hiša in glavni ljubljanski kolodvor. Oblikovanje vsebinskih sklopov, izdelava spremnega besedila po fizični postavitvi razstave, pridobivanje pogodbenih dogovorov z zunanjimi partnerji za objavo na spletu, skeniranje in oblikovanje.

Sodelovanje z zunanjimi ustanovami in posamezniki: ZBDS - sekcija za domoznanstvo in kulturno dediščino. MKL ima člana v izvršnem odboru, v SLK smo pripravili začetni sestanek in podroben ogled knjižnice, vsi nadaljnji sestanki IO se vršijo v prostorih SLK. Sodelovanje z institutom Roberta Musila v Celovcu pri raziskovanju rokopisne dediščine Ernestine Jelovšek – SLK hrani edini primerek enega od variant rokopisa, ki ga je Jelovškova napisala leta 1885 in verjetno podarila Antonu Aškercu. Institut je zainteresiran, da se Spomini na Prešerna ponovno objavijo. Za potrebe raziskave smo priskrbeli skenirano kopijo rokopisa.

Sodelovanje z različnimi ustanovami in posamezniki pri posebnem posredovanju domoznanskih virov za potrebe razstav, priprave člankov, monografij in raziskav.

5

PROJEKTI

Izgradnja Informacijskega sistema Mestne knjižnice Ljubljana Poročilo o izvajanju projekta: V letu 2010 se je Oddelek za informatiko MKL prijavil na razpis Ministrstva za kulturo JPRKOP-2010 za sofinanciranje nakupa IKT opreme za izgradnjo Informacijskega sistema Mestne knjižnice Ljubljana (v nadaljevanju: IS MKL). Na razpisu smo se prijavili za sofinanciranje : - nakupa Sistema za varnostno kopiranje in arhiviranje, - dodatnega sistema za neprekinjeno napajanje IS, - mrežne opreme za vzpostavitev enotnega omrežja IS MKL,

13

- licenčne opreme za vzpostavitev poštnega strežnika in požarnega zidu, - licenc za nadzor nad uporabniškimi računalniki, Na razpisu smo pridobili 55% sredstev za nakup zgoraj navedene opreme.

V letu 2010 je Oddelek za informatiko v sodelovanju z zunanjima izvajalcema, IZUMom in Arnesom, uspešno vzpostavil brezžični omrežji Eduroam in Libroam. Konec junija smo pričeli z oglaševanjem in uvajanjem zaposlenih in uporabnikov za uporabo novega brezžičnega omrežja.

Intranet Poročilo o izvajanju projekta: Mestna knjižnica Ljubljana zaradi svoje velikosti, razpršenosti enot in velikega števila zaposlenih potrebuje orodje, s katerim bomo vzpostavili kakovostno in hitro obveščanje ter dostopnost do informacij znotraj same organizacije. Od tega je namreč odvisno tudi delovanje in ugled neke organizacije navzven.

Prednosti intraneta so: -

vsi zaposleni so informirani na enak način (hitro in enostavno), omogočen je stalen dostop do informacij in dokumentov na enem mestu, možen je dostop iz drugih lokacij – delo od doma, podatki se ažurirajo centralno, delovni procesi in dokumentacija je dostopna na enem mestu, izmenjava izkušenj in mnenj, spremljanje servisnih zahtev (helpdesk).

Intranet je oblikovala delovna skupina, ki je določila vsebino in strukturo intraneta, koncept pa je bil predstavljen in sprejet na kolegiju MKL. V prvi polovici leta smo izvedli: -

oblikovanje vsebinske strukture intraneta (nov – mar), prenos vsebin iz interne strani Obrazci (nov – mar), predstavitev in potrditev koncepta na kolegiju MKL (april), dokončna postavitev intraneta kot podstrani spletne strani MKL (april), izobraževanje vnašalcev vsebin na intranet (april), predstavitev intraneta vsem zaposlenim (maj), testno delovanje intraneta (junij).

Intranet bo pričel delovati septembra 2010.

Vzpostavitev domoznanske spletne podstrani Poročilo o izvajanju projekta: Delovna skupina za pripravo domoznanskega portala je do konca februarja pripravila vsebinsko opredelitev in terminski načrt izdelave spletne podstrani, ki predvideva: -

14

do konca marca dodelavo vsebinskih sklopov, razvijanje grafične podobe do osnutka ter določitev imena, do konca junija tehnično obravnavo izdelanih vsebinskih sklopov, vključitev domoznanskega kataloga oz. bibliografije ter izdelavo testne inačice celotne podstrani,

- v juliju vnos vsebin in urejanje strani, - do konca oktobra testiranje in odpravljanje napak.

Do sedaj opravljeno delo: - Določeno je ime portala (LJUBI.DOM – ljubljanski domoznanski portal), na podlagi pripravljenih grafičnih osnutkov je izbran logotip domoznanske dejavnosti.

- Kot enega izmed pomembnih elementov je skupina dorekla obliko prikaza domoznanskega kataloga – v ta namen smo imeli marca poseben sestanek s snovalko elektronskega domoznanskega kataloga, na katerem se je delovna skupina odločila, da kataloga v tej obliki ni smiselno razvijati naprej, temveč bomo pripravili načrtovane podatke v obliki elektronske bibliografije. Koncem maja je bila pripravljena domoznanska bibliografija v obliki html dokumenta, tako da je ta vsebinski sklop zaključen in pripravljen za vnos na spletni portal.

Pripravljeni vsebinski sklopi portala so: - Domov in O nas (z razdelkoma Kaj je domoznanstvo in SLK- Center za domoznanstvo in specialne humanistične zbirke, besedilo je zaključeno).

- Prireditve (najave in poročila – v obliki vrtljivega displeja).

- Virtualne razstave - zemljevid Ljubljane, s klikom na določene obarvane točke se uporabnik poveže z vsebinami razstav, najprej štiri iz cikla Ljubljana med nostalgijo in sanjami, cikli nadaljnjih let bodo verjetno vključevali znamenite Ljubljančane (klik na bivališče), itd… zemljevid bo omogočal vključevanje vseh prireditev v mreži MKL, ki bodo imele domoznansko obeležje.

- Domoznanska bibilografija (zaključena).

- Digitalni spomin Ljubljane – iz preteklosti za prihodnost (vsakdo lahko naloži svoje fotografije, starejše od 1975, če želi, vpiše tudi nekaj podatkov.) Omogoča pregledovanje po vsebinskih sklopih. V fazi grafične dodelave.

- Teoretična izhodišča in publikacije (povezave na strokovne članke, PDF elaborat o organiziranosti domoznanstva v SLK, zgibanke, zborniki…).

Otvoritev domoznanskega portala je predvidena 20. 11. 2010, ob dnevu slovenskih splošnih knjižnic, hkrati s promocijo njegovih vsebin in uporabe.

Angleška verzija spletne strani www.mklj.si/eng Poročilo o izvajanju projekta: V letu 2010 se je pričela priprava angleške različice spletne predstavitve Mestne knjižnice Ljubljana. V sodelovanju z oddelkom za informatiko je bila na virtualni strežnik, ki gosti spletno stran knjižnice naložena nova inštalacija Joomle. Za vizualno podobo je bila uporabljena predloga »MKL_template«, ki je uporabljena že na slovenski različici spletne strani, seveda z manjšimi prilagoditvami.

Hkrati je potekala priprava vsebinskega koncepta. Vsebine, ki so bile pripravljene za angleške različice spletnih strani predhodnic Mestne knjižnice Ljubljana in ki so ustrezale zastavljenemu vsebinskemu konceptu, smo ustrezno prilagodili in uvrstili v strukturo spletne strani. Na osnovi slovenskih besedil o knjižnici in njenem delovanju smo izdelali skript, ki nam je služil kot predloga za pripravo besedil, namenjenih strokovnemu prevodu. Junija smo vsebine, ki so že bile ustrezno pripravljene, pričeli vnašati na spletno stran. Objava angleške spletne različice bo v začetku meseca julija 2010, čemur bo sledila promocija v digitalni in tiskani obliki, slednja predvsem v obliki zloženk in objav v mesečnikih prireditev Mestne knjižnice Ljubljana.

15

Regijski portal KAMRA in projekt Moja ulica Poročilo o izvajanju projekta: V letu 2010 se je vzpostavilo načrtno dodajanje vsebin na regijski domoznanski portal Kamra. Skupaj s Slovansko knjižnico, Centrom za domoznanstvo in specialne humanistične vede je v okviru cikla »Ljubljana med nostalgijo in sanjami«, nastala digitalna zbirka Opera, ki je tik pred objavo na portalu.

Koordinacija Kamre ostaja zelo pomembna naloga. Sklenjeni so bili dogovori z zunanjimi ustanovami, ki so partnerji pri nastajanju zgodb o Botaničnem vrtu, ki letos praznuje 200letnico obstoja. Kot posledica razstave v Knjižnici Otona Župančiča je nastalo sodelovanje z Gledališčem Glej. Priprave potekajo tudi z društvom Sokol, ki bo svojo bogato športno zgodovino predstavilo na Kamri in še fizično na razstavi v Knjižnici Bežigrad.

Na Kamri smo v vsebinskem sklopu Novice do sedaj objavljali dogodke in prireditve, ki nosijo pridih ljubljanske žive kulturne dediščine. Z obveščanjem o domoznanskih prireditvah v enotah Mestne knjižnice Ljubljana, se širi glas v vse regije Slovenije.

Projekt Moja ulica ustvarja nov cikel povezovanja med Mestno knjižnico Ljubljana kot osrednjo območno knjižnico in knjižnicami osrednjeslovenske regije, pa tudi sodelovanja z muzeji, arhivi, različnimi ustanovami, društvi in prebivalci, ki so življenjsko vpeti v izbrane ulice projekta.

Za projekt Moja ulica smo v MKL letos izbrali dve ljubljanski ulici, ki ju bomo predstavili vsako na svoj način. Tavčarjevo ulico, ki je v samem centru mesta Ljubljana, bomo raziskovali s pomočjo zunanjih partnerjev, s katerimi smo že imeli srečanja in sestanke. S projektom smo seznanili stanovalce ulice in zaposlene v trgovinah te ulice. Udeležili smo se uličnega dogajanja sredi aprila in posneli prve intervjuje, ki jih bomo objavili v digitalni zbirki.

Pri raziskovanju zgodovine ulice Pot na Hreše smo se sestali s prebivalci in nastal je načrt za vsebinsko predstavitev življenja ljudi te zaloške ulice. Dolgoletna in zanimiva tradicija ulice bo nastala v obliki dokumentarnega filma, za katerega so bili narejeni prvi osnutki scenarija.

Svetovna prestolnica knjige (SPK ) Poročilo o izvajanju projekta: V času trajanja projekta Ljubljana, svetovna prestolnica knjige 2010-2011 javnosti in različnim ciljnim skupinam uporabnikov MKL predstavlja še več prireditev in dogodkov, povezanih s promocijo knjige in branja v Ljubljani. MKL se je odzvala povabilu Oddelka za kulturo MOL in sodeluje pri dveh projektih, katerih nosilka je MOL. Spomladi 2010 smo pričeli s koordinacijo v mreži slovenskih splošnih knjižnic pri projektu Knjige za vsakogar: V okviru svetovne prestolnice knjige je pod okriljem MOL nastal projekt Knjige za vsakogar 23. 4. 20101 – 23. 4. 2011), ki združuje in povezuje založnike, knjigarne, knjižnice, bralce in seveda knjige po vsej Sloveniji. Gre za prodajo kvalitetne literature po nizki in dostopni ceni.

MKL v projektu aktivno in uspešno sodeluje, saj koordinira prodajo knjig v kar 116 slovenskih splošnih knjižnicah. Ker je prodaja knjig v knjižnicah novost je bil s strani MKL potreben premišljen pristop.

Najprej smo k sodelovanju povabili župane slovenskih občin in direktorje območnih knjižnic.

Projektu se je pridružilo 34 splošnih knjižnic z enotami, kar pomeni 116 prodajni enot, od tega jih kar 30 v mreži Mestne knjižnice Ljubljana. V vsaki izmed 34 knjižnic smo pridobili kontaktne osebe, ki so se v pričetku aprila v Knjižnici Otona Župančiča udeležile izobraževanja za vse sodelujoče pri projektu Knjige za vsakogar. Izobraževanja se je udeležilo preko 70 udeležencev. Kontaktna oseba ves čas projekta sodeluje z odgovornimi za projekt v MKL in skrbi nemoteno prodajo v svoji knjižnici. Z vsako izmed sodelujočih knjižnic je MKL sklenila pogodbo o sodelovanju.

16

V sodelovanju z MOL smo izpeljali naročilo primernih stojal namenjenih prodaji knjig.

Poskrbeli smo za promocijo in pripravili plakate in obvestila z osnovnimi informacijami o projektu ter naslovi knjig, ki bodo naprodaj. Prav tako o projektu obveščamo širšo javnost na spletnem portalu MKL: www.mklj.si.

Odzvali smo se tudi na prošnjo nekaterih medijev in posredovali informacije o poteku projekta v splošnih knjižnicah (Delo, Val 202 itd.).

Pri projektu sodelujemo s sedmimi založbami: Didakta, Cankarjeva založba, Založba Graffit, Društvo slovenskih pisateljev, Vodnikova založba, Slovenska matica, Kud F. Prešeren, Študentska založba. Založniki so nam posredovali vsebine svojih del, mi pa smo jim pripravili natančen seznam knjižnic in načrt za distribucijo knjig po Sloveniji. Z vsako založbo smo sklenili pogodbo o sodelovanju.

Ker se splošne knjižnice pri tem projektu prvič srečujemo s prodajo knjig in ker sistem Cobiss, ki ga knjižnice v Sloveniji uporabljamo, ne podpira tovrstne prodaje, je bila potrebna izdelava posebne aplikacije za prodajo knjig, ki jo je izdelalo podjetje Vasco. Skupaj z njimi smo zasnovali prodajni program, ga testirali in pripravili navodila za končne uporabnike (430 uporabnikov/ prodajalcev).

Na slovesnem večeru, ob pričetku leta: Ljubljana – svetovna prestolnica knjige, v petek, 24.

3. 2010, v Križankah, je MKL poskrbela za prodajo knjig iz projekta Knjige za vsakogar na dvorišču Križank.

Pri projektu predano sodelujejo številni zaposleni iz MKL. Število sodelujočih splošnih knjižnic Število prodajnih mest Število prodanih knjig na vseh prodajnih mestih (od 23. 4. do 30. 6. 2010) Število prodanih knjig v MKL (od 23. 4. do 30. 6. 2010)

33 105 13.017 6.595

Prav tako smo nadaljevali z aktivnostmi pri pripravi programskih vsebin v Trubarjevi hiši literature: MKL se je odzvala povabilu MOL in v sodelovanju z Muzejem in galerijami mesta Ljubljane (spominski del) in Oddelkom za kulturo MOL pripravila izhodišča programskih vsebin, ki se bodo izvajale v Trubarjevi hiši literature. V MKL smo pripravili okvirni nabor serijskih (30 naslovov) publikacij s področja literature in širšega področja humanizma za čitalniški del hiše. V pregled vsebinskih sklopov smo vključili skupno devet programskih sklopov: literarne dogodke, predstavitve knjig, branja, pogovore o umetnosti in družbi, predstavitve digitaliziranih zgodb, dejavnosti za otroke, kreativne delavnice, razstave, dogodke na prostem – ter gostovanja izbranih prireditev v okviru projekta Ljubljana, svetovna prestolnica knjige 2010-2011. Pri skupni pripravi izhodišč programa se je MKL osredotočila predvsem na iskanje možnosti sodelovanja z zunanjimi izvajalci: založbami, nevladnimi organizacijami in drugimi subjekti, povezanimi z literaturo, knjigo in ustvarjalnostjo. V mesecu juniju smo začeli z izvajanjem prvega projekta v sklopu dogodkov v hiši in promocijo kakovostnega branja – s programom Zgodbe iz cekarja na Stritarjevi ulici. THL bo odprta 2. septembra 2010.

MKL je z OE kot nosilkami v letu 2010 pričela izvajati tudi program lastnih projektov v okviru svetovne prestolnice knjige, in sicer gre za devet projektov, ki se že izvajajo ali jih bomo izvedli v letih 2010/2011.

V mesecu aprilu smo pričeli s projektom Knjižnica, moj azil, sklopom prireditev in ponudbe za vključevanje prebivalcev Azilnega doma v dogajanje v knjižnici.

Prav tako aprila smo izvedli spomladanski del promocije stripovske ustvarjalnosti v okviru projekta Strip: ob bok knjižnim klasikom. Pripravili smo pregledno razstavo legende hrvaškega stripa Julesa Radilovića, pogovor z avtorjem je vodil Max Modic. Dogodek je nastal v sodelovanju s Strip.art.nico Buch.

Na dan uradnega pričetka leta knjige v Ljubljani smo objavili javno povabilo k sodelovanju pri fotografskem natečaju Mesto–knjiga–ljudje.

17

Lanski projekt uvedbe e-bralnikov v letu 2010 širimo s ponudbe e-bralnikov v mreži knjižnic MKL in spodbujanjem branja slovenskih avtorjev v projektu Beri širše – beri Slovence!.

Junija smo na dveh območnih enotah MKL pričeli z uvajanjem pravljičnih ur s plesom v okviru projekta Plešem s knjigo.

V teku so aktivnosti glede enotedenskega projekta v zadnjem tednu avgusta 2010, Filmobus, potujoči literarni kino, ki ga bo izvedla Potujoča knjižnica. Že vse leto tečejo priprave za pripravo strokovnega posvetovanja z okroglo mizo Knjižnica, srce mesta: med tradicijo in prihodnostjo, ki ga bomo organizirali v mesecu novembru 2010.

Center vseživljenjskega učenja Ljubljanske urbane regije/ CVŽU LUR Poročilo o izvajanju projekta: MKL je konzorcijski partner v projektu CVŽU, ki ga je razpisalo MŠŠ v okviru Evropskih socialnih skladov za obdobje 2008-2013. Prijavitelj in nosilec projekta v LUR je CDI Univerzum. MKL koordinira mrežo in izvaja svetovanje za 8 Točk vseživljenjskega učenja v splošnih knjižnicah LUR: MKL (Knjižnica Jožeta Mazovca, Knjižnica Bežigrad, Knjižnica Otona Župančiča / Knjižnica Nove Poljane do 28.02.2010, Knjižnica Rudnik in Knjižnica Šiška), Cankarjeva knjižnica Vrhnika, Matična knjižnica Kamnik, Knjižnica Domžale in Knjižnica Litija.

V obdobju od 1. 1. 2010 do 30. 6. 2010 smo na vseh točkah vseživljenjskega učenja v mreži izvajali svetovalno in izobraževalno dejavnost. Za udeležence smo organizirali računalniške in jezikovne tečaje, ustvarjalne delavnice, potopisna predavanja, predavanja in delavnice s področja zdravja in osebne rasti.

Na podlagi analize delovanja točke vseživljenjskega učenja v Knjižnici Otona Župančiča /enota Nove Poljane so bile opravljene vse potrebne aktivnosti za prenos točke vseživljenjskega učenja v Knjižnico Rudnik. TVŽU smo na lokaciji odprli 11. marca z izvedbo programa, ki je vseboval tudi etnološko predstavitev istrske glasbe in kulinarične dediščine kot prvi dogodek v podporo vseživljenjskemu učenju na točki.

Ker je eden od ciljev projekta tudi vključevanje ranljivih skupin v procese vseživljenjskega učenja, smo posvetili oblikovanju vsebin zanje še dodatno pozornost. V Tednu vseživljenjskega učenja smo izvedli skupno akcijo točk na temo boja proti revščini in socialni izključenosti (predavanja, delavnice in razstave gradiva).

Starejšim udeležencem so prilagojeni tečaji za osnove računalništva (urejanje dokumentov, pisanje besedil, brskanje po internetu, elektronska pošta in digitalna fotografija) in tečaji tujih jezikov za začetnike, pa tudi nadaljevalni (angleščina, francoščina, španščina, italijanščina, nemščina).

Točka vseživljenjskega učenja

MKL Knjižnica Jožeta Mazovca MKL Knjižnica Bežigrad MKL KPV Knjižnica Rudnik (1.3. do 30.6.2010) MKL Knjižnica Šiška MKL KOŽ Enota Nove Poljane (1.1. do 28.2.2010) Cankarjeva knjižnica Vrhnika Matična knjižnica Kamnik Knjižnica Domžale Knjižnica Litija

18

1. 1. do 30. 6. 2010 število udeležencev število ur doseženo načrtovano doseženo načrtovano 602 120 184 144 442 120 132 144 191 80 71 96 368 7

120 40

125 24

144 48

468 742 324 112

120 120 120 120

138 258 174 85

144 144 144 144

Easy Poročilo o izvajanju projekta: Mestna knjižnica Ljubljana (MKL) se je konec leta 2008 vključila v mednarodni projekt EASY, ki ga je deset partnerskih organizacij iz petih držav (Nemčija, Finska, Bolgarija, Turčija in Slovenija) prijavilo v Program vseživljenjskega učenja.

Iz vsake od držav prihajata dve organizaciji: organizacija, namenjena izobraževanju izobraževalcev, ter nevladna ali nepridobitna organizacija, ponudnica neformalnega izobraževanja in priložnostnega učenja za različne ciljne skupine.

Mestna knjižnica Ljubljana je v drugi polovici leta 2009 začela testirati uporabnost pridobljenih kompetenc izobraževalcev prek različnih izobraževalnih dejavnosti za uporabnike.

Za promocijo projekta smo v aprilu 2010 pripravili DVD, na katerem so s kratkimi filmi predstavljeni primeri dobrih praks spodbujanja neformalnega izobraževanja in priložnostnega učenja.

Poskusno uvajanje modela in njegove učinke na kakovost izobraževalne ponudbe spremljajo valorizacijska srečanja, ki ju skupaj organizirata oba slovenska partnerja. Udeleženci valorizacijskih srečanj prihajajo iz različnih neprofitnih in nevladnih organizacij, ki se ukvarjajo z neformalnim izobraževanjem.

Partnerji v projektu smo se junija virtualno sestali na video konferenci.

Slovenski knjižnično-muzejski MEGA kviz, šolsko leto 2009/2010 Poročilo o izvajanju projekta: V tem šolskem letu je potekal 4. cikel Slovenskega knjižnično-muzejskega MEGA kviza, nacionalnega projekta, ki ga strokovno pripravlja in vodi MKL, Pionirska – center za mladinsko književnost in knjižničarstvo v sodelovanju s Pedagoško sekcijo pri Skupnosti muzejev Slovenije in drugimi sodelavci. Finančno ga podpira predvsem Javna agencija za knjigo RS. V 4. ciklu MEGA kviza so bili predstavljeni naslednji znameniti Slovenci: Baron Jurij Vega, Fran Erjavec, Valentin Vodnik, Alma M. Karlin, Giuseppe Tartini.

Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev v 4. ciklu tiskanega vprašalnika (potovalnega lista) nismo natisnili. Kviz je bilo mogoče reševati na spletni strani www.koz.si/megakviz, pa vendar tudi s tiskanim vprašalnikom, ki je dosegljiv v pdf obliki pri vsakem sklopu. Vsak mesec smo kviz lahko spremljali tudi na TV Slovenija v oddaji Enajsta šola – Oddaja za radovedneže. Na vsak sklop posebej je opozarjala tudi revija PIL. Kviz smo predstavili mentorjem na strokovni sredi 14. oktobra 2009. Reševanje je potekalo do 31. marca 2010; nato so mentorji pomagali reševalcem zbrati rešitve, predvsem pa žige, in jih poslali Pionirski. Večina slovenskih splošnih knjižnic je organizirala delno žrebanje med svojimi reševalci in jih tudi nagradila. Zaradi reševanja MEGA kviza prek spleta splošne knjižnice nimajo več takšne organizacijske vloge kot v prejšnjih letih, prav tako ne povezave s svojimi šolami.

V 4. ciklu Slovenskega knjižnično-muzejskega MEGA kviza smo zbrali 9.054 rešitev, od tega 5.793 rešitev neposredno prek spleta in 3.261 rešitev s tiskanimi vprašalniki. Med njimi je okrog 10 % MEGA rešitev, t. j. takšnih z vsemi rešenimi sklopi, ali pa je reševalcem uspelo zbrati vseh pet žigov. Zaključek kviza in MEGA žrebanje smo snemali v TV oddaji Enajsta šola – oddaja za radovedneže, ki je bila prvič na sporedu v četrtek, 20. maja ob 16.25.

19

Moja naj knjiga 2010 Poročilo o izvajanju projekta: Nacionalni projekt strokovno vodi Pionirska – center za mladinsko književnost in knjižničarstvo s pomočjo odbora za priznanje Moja najljubša knjiga, ki ga sestavljajo predstavniki iz splošnih in šolskih knjižnic, častni člani pa so predsednik Zveze bibliotekarskih društev Slovenije, predsednik Slovenske sekcije IBBY in predstavnik mladih bralcev.

V šolskem letu 2009/2010 je že trinajstič potekalo glasovanje za Mojo najljubšo knjigo po izboru mladih bralcev, in sicer četrtič prek spleta: www.naj-knjiga.si.

Sodelovalo je okrog 90 mentorjev, ki so spodbujali mlade k branju in sporočali njihove glasove. Glasovanje je potekalo v 49 splošnih knjižnicah in v šolskih knjižnicah na njihovem področju; sodelovali pa so tudi slovenski otroci izven Slovenije. Glasovalo je 22.306 mladih bralcev, od tega 784 slovenskih mladih bralcev izven Slovenije.

Glasujejo lahko vsi otroci, ki knjigo sami preberejo, pri čemer smejo glasovati za katero koli delo, ne glede na letnico njegove izdaje, glavna pozornost pa velja leposlovni knjigi. Knjiga, ki že peto leto dobi največ glasov mladih bralcev, prejme zlato priznanje, nato pa je izločena iz nadaljnjega glasovanja.

Moja najljubša slovenska knjiga po izboru mladih bralcev za leto 2010 je zbirka POZOR, PRAVLJICE! Primoža Suhodolčana z ilustracijami Uroša Hrovata. Zbirka izhaja pri založbi Karantanija.

Moja najljubša prevedena knjiga po izboru mladih bralcev za leto 2010 pa je zbirka SOMRAK SAGA Stephenie Meyer, ki sta jo prevedli Nina Medved in Urška Willewaldt.

Zbirka izhaja pri založbi Učila International.

Priznanja smo avtorjem in založbam podelili na slovesnosti ob 2. aprilu – mednarodnem dnevu knjig za otroke, ki je potekala v MKL, Knjižnici Otona Župančiča. Slovesnosti sta se udeležila tudi župan MOL Zoran Jankovič in minister za šolstvo in šport dr. Igor Lukšič, ki je tudi izročil priznanja nagrajencem.

Repozitorij Mestne knjižnice Ljubljana Poročilo o izvajanju projekta: MKL uvaja repozitorij kot enega od pomembnih elementov upravljanja s knjižnično zbirko: postopek izbora gradiva za repozitorij pomeni sistematično pregledovanje učinkovitosti knjižnične zbirke, pri čemer bo odslej na razpolago dodatna rešitev za gradivo, ki ga bralci ne uporabljajo že več let. Za takšno knjižnično gradivo uvajamo revizijski pregled, ki odloči, ali ima vsebina ali izdaja trajnejšo kulturno ali informativno vrednost in ga premestimo v repozitorij. Repozitorij je torej zbirka knjižničnega gradiva s trajno vrednostjo, ki ga zaradi neizposoje izločamo iz gradiva v prostem pristopu in pridobimo prostor za aktualnejše gradivo. Neaktivno gradivo trajne vrednosti pa v enem izvodu umaknemo v skladiščne prostore, vendar z enakovredno urejeno informacijo preko kataloga in s takojšnjo dostopnostjo v primeru potreb uporabnikov.

V prvi polovici 2010 je delovna skupina priprava elaborat in izvedla testiranje predvidenih postopkov, v drugi polovici pa je načrtovan začetek izvajanja selekcije gradiva za repozitorij kot permanentne dejavnosti upravljanja knjižnične zbirke. Pričakujemo izboljšanje obrata knjižnične zbirke, boljšo dostopnost aktualnega gradiva v vitalnih delih knjižnice, izboljšanje kvalitete in aktualnosti celotne knjižnične zbirke, pričakujemo tudi znižanje stroškov prostora za hranjenje gradiva. Repozitorij je prostorsko umeščen v Slovansko knjižnico.

20

Promocija servisa »Dostava gradiva na dom« Poročilo o izvajanju projekta: Promocija servisa »Dostava gradiva na dom«, ki je bila načrtovana za celotno leto 2010, poteka po načrtovanih fazah. Poimenovali smo jo »Knjiga na dom«.

Skupaj z dosedanjimi izvajalci dostave gradiva na dom smo pregledali in ocenili stanje ter začrtali nadaljnje smernice dejavnosti. Servis smo razširili na celotno Mestno knjižnico Ljubljana in poenotili delovanje. Za namene promocije smo pripravili vabilo in plakat s potrebnimi podatki, ki uporabnikom predstavljajo dejavnost. Informacije o namenu servisa ter osnovnimi podatki so na voljo tudi na spletni strani knjižnice. V Knjižnici Šiška je sedaj enotna »vstopna točka«, kjer zbiramo prijave članov, ki jim bomo dostavljali gradivo na dom.

Doslej smo tudi identificirali zainteresirano javnost oz. organizacije, ki delujejo na področju skrbi za starejše in invalide, in lahko pomenijo morebitne partnerje knjižnice pri promociji dostave gradiva na dom. Na omenjene ustanove se bomo po potrebi obrnili v nadaljnjih fazah projekta, ko bomo preverili način in uspešnost delovanja servisa. Za tiste uporabnike, ki so že bili vključeni v dejavnost, poteka servis v enakih okvirih kot doslej predvsem zaradi specifične narave dela, za nove uporabnike pa po poenotenem načinu delovanja. Uporabniki kažejo zanimanje za dostavo gradiva na dom.

Nacionalni projekt javnih del Poročilo o izvajanju projekta: Mestna knjižnica Ljubljana (MKL) je v okviru Nacionalnega projekta javnih del pridobila šest zaposlitev: štiri v MKL, eno v Knjižnici Velenje in eno v Mariborski knjižnici.

Koordinacijo Info točk servisa Borze dela (BD) izvaja Borza dela v MKL. Že od začetka uspešno deluje Info točka BD v Knjižnici Kolodvor, v aprilu 2010 pa smo odprli novo Info točko BD v Knjižnici Bežigrad. Odprtje nove točke so narekovale želje in potrebe uporabnikov servisa BD. V Knjižnici Otona Župančiča ( KOŽ) smo izvedli šest izobraževalnih delavnic na temo iskanja in zaposlovanja in tri predavanja na temo samozaposlovanja; eno delavnico smo izvedli v Info točki BD v Knjižnici Bežigrad in eno delavnico v Mariborski knjižnici Maribor. S tremi delavnicami smo gostovali v Knjižnici Sevnica. Na delavnicah, ki jih izvaja MKL – Borza dela, se uporabljajo tehnike neformalnega izobraževanja, pridobljene v projektu EASY. V Mariborski knjižnici Maribor je Info točka BD izvedla sedem delavnic in v Knjižnici Velenje tri delavnice.

Sodelujemo z ZRSZ pri projektu Zaposlitev kot prednost, ki je namenjen invalidom in težje zaposljivim iskalcem zaposlitve. V okviru mednarodnega izobraževalnega projekta Academia smo tujim zaposlitvenim svetovalcem iz Finske, Španije, Francije, Norveške, Irske in Švedske organizirali obisk MKL, skupaj s predstavitvijo servisov in posebej s projektom BD. Oddelek za mladostnike v Mestni knjižnici Ljubljana Poročilo o izvajanju projekta: V MKL se kaže potreba po novi organizaciji oddelkov za uporabnike. Starostne skupine so veliko bolj profilirane kot včasih in imajo specifične potrebe in zahteve: mladostniki, mladi odrasli, starostniki v tretjem življenjskem obdobju.

Glede na specifiko mladostnikov predlagamo nov oddelek: Oddelek za mladostnike (za starostno skupino med 13. in 19. letom). V novih in prenovljenih knjižnicah v mreži MKL bomo temu oddelku namenili še posebno pozornost kot most med otroštvom (oddelek za otroke) in odraslostjo (oddelek za odrasle).

21

V dokumentu iz maja 2010 »Da bodo še naprej obiskovali knjižnico: Oddelek za mladostnike v Mestni knjižnici Ljubljana« so podani ključni elementi za oblikovanje oddelka za mladostnike: opredelitev ciljne skupine, segmentiranje uporabnikov, prostor in oprema ter knjižnična dejavnost in posebne storitve (postavitev gradiva, promocija gradiva, promocija branja, informiranje, ustvarjalnost, prireditve). Za promocijo knjižnične dejavnosti in posebnih storitev bomo v letu 2011 oblikovali spletno podstran za mladostnike.

Nova postavitev mladinskega leposlovja v oddelku za otroke in mladino KOŽ Poročilo o izvajanju projekta: Z novo, uporabnikom prijaznejšo postavitvijo mladinskega gradiva po bralnih perspektivah, ki je v soglasju z najnovejšimi strokovnimi dognanji mladinske književnosti, bibliotekarstva in sorodnih ved, želimo »povečati možnost, da bodo mladi bralci našli knjige, ki jih čakajo v knjižnici,« doseči povečano izposojo gradiva, več vpisanih članov, še bolj oživiti mladinski oddelek, ob tem pa razvijati nove bibliopedagoške oblike dela z mladimi bralci in povečati pedagoško vlogo mladinskega knjižničarja.

Oddelek za otroke in mladino je bil zaprt za obiskovalce od ponedeljka, 11. januarja do vključno sobote, 23. januarja 2010. V tem času smo opravili naslednja dela: - inventuro vsega knjižničnega gradiva oddelka (72.292 izvodov), - s programom Cobiss3 premestili vse izvode leposlovja in velik del stroke iz starih postavitvenih skupin v nove (okrog 40.000 izvodov), - opremili na novo postavljene knjige z signaturnimi nalepkami, (okrog 40.000 izvodov), - zložili gradivo na police in ga abecedirali, - opremili posamezne izvode z ustreznimi znaki (piktogrami), - izločili poškodovano gradivo za odpis, - sodelovali z obrtniki pri novi knjižnični opremi, - sodelovali z oblikovalci znakov in napisov, - postavili nove police za slikanice, - prestavili informatorsko mesto na vidnejšo pozicijo blizu dvigala, - postavili nove regale za strokovno gradivo, - postavili mavrični leseni vlak za igroknjige.

V času zaprtosti je 15 prostovoljcev opravilo 1.010 ur.

Za otvoritev nove postavitve in njeno promocijo smo še: - z zunanjima sodelavkama pripravili zloženko o novi postavitvi za obiskovalce, - pripravili promocijske majice za otvoritev prenovljenega mlad. oddelka, - pripravili vse gradivo za animirani film "Knjiga te čaka. Poišči jo!" in ga posneli z zunanjima sodelavkama, - 2. aprila imeli premierno predvajanje filma, - 14. aprila izvedli Strokovno sredo o novi postavitvi, na kateri je predavalo šest strokovnjakov in pripravili tudi publikacijo »Knjiga te čaka. Poišči jo!«, - začeli smo že s pripravami za evalvacijo, ki jo bomo izvedli do konca leta in izdali v posebni strokovni publikaciji.

Kavarna KOŽ (''Pravična kavarna'' ) Poročilo o izvajanju projekta: Po treh letih bivanja na Kersnikovi 2 smo letos spomladi začeli s pripravami za oddajo prostorov kavarne novemu najemniku. Ogreli smo se za društvo, ki je želelo v naših prostorih ponuditi storitve prve pravične kavarne v Sloveniji.

22

Zapriseženi cenilec je opravil cenitven postopek in določil višino mesečne najemnine.

Omenjeno društvo se je med tem odločilo, da odstopi od namere.

V tem času smo pripravili tudi besedili za javno zbiranje ponudb in osnutek najemne pogodbe. To smo posredovali županu v presojo. Na osnovi teh besedil se bo župan odločil, če gremo lahko v objavo in iščemo najemnika za kavarno.

Izbrani najemnik bo imel (glede na določila pogodbe) dva meseca časa, da vzpostavi poslovanje kavarne.

Vsebinska prenova Novih Poljan Poročilo o izvajanju projekta: Knjižnica Nove Poljane je najmlajša enota Knjižnice Otona Župančiča, ki izvaja knjižnične storitve šele od oktobra leta 2006. Ker nismo bili zadovoljni z obiskom in številom izposojenih knjig, smo se odločili za prenovo zasnove knjižnične zbirke in spremembo notranje ureditve.

Odziv uporabnikov na spremembe je bil zelo pozitiven. Statistični podatki so pokazali, da so si člani knjižnice od januarja do maja letos izposodili 11. 200 enot knjižničnega gradiva, v enakem razdobju lani pa le 3.300 enot. Knjižnico je obiskalo 3,5 krat več članov kot v enakem razdobju lani.

Bralni krog Poročilo o izvajanju projekta: V šolskem letu 2009/2010 nismo več izvajali knjižnih čajank - skupnega projekta knjigarn Mladinske knjige in splošnih knjižnic, ki je osem let potekal v trinajstih slovenskih krajih. Toda zaradi pričakovanj zvestih obiskovalcev knjižnih čajank v Ljubljani smo nadaljevali s podobno lokalno prireditvijo. Poimenovali smo jo Bralni krog in jo izvajali prav tako od oktobra do maja, vsak tretji četrtek v mesecu, ob 10. uri dopoldne, v Knjižnici Otona Župančiča na Kersnikovi 2, v dvorani v 3. nadstropju.

Sicer pa je prireditev ostala podobna knjižnim čajankam: namenjena je predvsem starejšim (ljudem v tretjem življenjskem obdobju); z njo želimo spodbujati branje med starejšimi, jih tudi procesno vključevati v branje otrokom; pritegniti jih želimo v knjižnico in povabiti k drugim njenim dejavnostim.

Na vsakem Bralnem krogu v tem šolskem letu se je zbralo od 20 do 25 starejših, torej na vseh osmih srečanjih skupaj okrog 200 obiskovalcev. Na vsaki prireditvi smo predstavili devet novosti: tri otroške, tri mladinske in tri knjige za odrasle, torej skozi vso sezono okrog 70 naslovov. Trudili smo se, da bi bilo vsako srečanje malce tematsko obarvano (npr. značilnost mladinskih knjig v sodobnem času, priredbe, prednovoletne praznične zgodbe, vampirske zgodbe, predstavitev del iz zbirke Knjige za vsakogar, predstavitev bralnika – z gostjo, sodelavko iz Službe za pridobivanje in bibliografsko obdelavo knjižničnega gradiva).

Udeleženci so zadovoljni, ker dobijo zaokroženo strokovno informacijo o knjigah, uživajo v literaturi in prijetnem druženju.

V Ljubljani, 16.07.2010

mag. Jelka Gazvoda direktorica

23