Issuu on Google+

številka 1 ‐ april 2010  izziirraannoo  S ossttoojjnnoo  U O nizirano Orrga rggaan ni mo čeennjjee   Saaammostojno Uččenje

1


številka 1 ‐ april 2010 

O Orrrgggaaannniiizzziiirrraaannnooo  SSaaammmooossstttooojjjnnnooo  U Učččeeennnjjjeee  

   OSU  je  brezplačno  elektronsko  glasilo  Središča  za  samostojno  učenje  v  Knjižnici  Otona  Župančiča,  enoti  Mestne  Knjižnice  Ljubljana.  Izhaja  praviloma  tri  krat  v  letu, v mesecih april, avgust in december.  Izdajatelj Mestna knjižnica Ljubljana   Središče za samostojno učenje   Kersnikova 2   1000 Ljubljana  01/600 13 22  ssu@mklj.si  www.mklj.si  Avtorske pravice  © Vse pravice pridržane.   Prepovedano je reproduciranje in prepis celotne vsebine  ali  posameznih  delov  v  katerikoli  obliki  oziroma  na  katerikoli  način  brez  predhodnega  pisnega  soglasja  izdajatelja.   Dovoljeno  pa  je  za  potrebe  bralca  spletno  glasilo  natisniti  ali  shraniti  na  svoj  računalnik  ter  posredovati  po  elektronski  pošti  morebitnim  zainteresiranim  bralcem.   Uredila  Lektoriranje  Oblikovanje  Naslovnica  Fotografije  Letnik  Številka  Dostopno na spletnem naslovu  Delovanje SSU sofinancira  Nosilec projekta OSU 

Melita Filo Simona Šinko  Melita Filo Rebeka Rodošek ©

Arhiv MKL II, 2010 1, april www.mklj.si Ministrstvo za šolstvo in šport RS  Andragoški center RS 

   2


številka 1 ‐ april 2010 

O Orrrgggaaannniiizzziiirrraaannnooo  SSaaammmooossstttooojjjnnnooo  U Učččeeennnjjjeee      K KA AZ ZA ALLO O  

UVODNIK ................................................................................................................................... 4 »Smisel življenja je živeti« ...................................................................................................... 4 Vabilo k sodelovanju ................................................................................................................ 5 IZ TEORIJE … ............................................................................................................................ 6 Prosti čas in knjižnica ............................................................................................................... 6 … V PRAKASO .......................................................................................................................... 8 SSU NOVIČKAR .................................................................................................................... 8 »Stojalo znanja« ................................................................................................................. 8 TVU 2010 ............................................................................................................................ 8 Udeleženec meseca/leta .................................................................................................... 8 Uganka meseca .................................................................................................................. 9 Delavnice v poletnem času .............................................................................................. 9  Učite se kjerkoli in kadarkoli – EASY ................................................................................... 10 V SREDIŠČU: Udeleženci samostojnega učenja v prostem času ......................................... 13 Maja Gostinčar – Prostovoljka na Onkološkem inštitutu .......................................... 13 Anton Korelec ‐ Jaz in moj prosti čas ............................................................................ 15 Jožica Arnšek ‐ Kaj, če bi vam »hobi« rešil življenje, vam ponudil zaslužek, ko se  ukvarjate z njim pa bi vas razveseljeval ....................................................................... 17 REPORTAŽA ........................................................................................................................ 19 Slovenščina za tujce in tujke .......................................................................................... 19 IZ PRVE ROKE: Utrinki iz delavnic slovenskega jezika ...................................................... 21 SSU V ŠTEVILKAH ............................................................................................................. 22 Na obisku pri nas ............................................................................................................ 22 RAZISKOVALEC ................................................................................................................. 23

   

3


številka 1 ‐ april 2010 

O Orrrgggaaannniiizzziiirrraaannnooo  SSaaammmooossstttooojjjnnnooo  U Učččeeennnjjjeee     

U UV VO OD DN NIIK K   »»SSm miisseell  žžiivvlljjeennjjaa  jjee  žžiivveettii««       Leto  dni  je  naokrog  in  naš  in  vaš  časopis  vstopa v svoje drugo leto. Prvega je uspešno  preživel  in  vaši  pozitivni  odzivi  (ni  ji  bilo  malo  ☺)  ga  motivirajo,  da  bo  še  naprej  širil  kulturo  samostojnega  učenja  med  vse  vas,  zveste  bralce,  in  tudi  tiste,  ki  nas  po  naključju prelistate.    

Leto dni nazaj sem se spraševala kaj naj kot  popotnico napišem novemu časopisu. To se  vse do danes ni spremenilo. Še vedno sem v  dilemi ali naj vam napišem, kaj vse se mi je  zgodilo v času od prejšnje številke, ali pa naj  razpravljam  o  političnih  odločitvah,  družabnem življenju Slovencev, vam morda  zaupam kaj novega sem se naučila,  kje  sem  bila …    

Tokrat sem se odločila, da bom z vami delila  POMLAD.  Zdaj  ko  je  spomladanska  utrujenost že šla mimo in se je telo navadilo  na spremembo ure, me navdihuje pomlad.    

Pomlad je čudovita. Vse se prebuja. Travniki  ozelenijo in se razcvetijo, ptičje petje postaja  večglasno,  saj  se  vračajo  dopustnice  z  juga,  sončni  žarki  pa  kar  vabijo,  da  se  jim  pridružimo v naravi.    

Vsak  dan  je  nekoliko  daljši,  pa  še  zmeraj  prekratek,  da  bi  lahko  počela  vse,  kar  si  moje  srce  poželi.  Spomladi  vedno  razmišljam,  kako  lepo  bi  bilo,  če  bi  bila  cvetka  na  širni  livadi  ali  ptič  na  cvetoči 

češnji.  Iz  moje  perspektive  sta  tako  svobodna  in  neobremenjena  s  časom  in  obveznostmi.  Mi  pa  hitimo,  bežimo  …  kot,  da  bi  želeli  prehiteti  čas.  Ob  vsem  tem  pa  pogosto  pozabljamo  nase  in  na  svoj  prosti  čas. Ko sem že pri prostem času, pomlad je  čudovita tudi z vidika preživljanja prostega  časa.  Pomlad  nas  kar  vabi,  da  se  ji  pridružimo.  Po  bolj  leni  zimi,  je  spomladi  čas  za  mnoge  aktivnosti.  Sprehod  po  prebujajoči  se  naravi,  obisk  hribov,  branje  knjige  na sončku,  tek,  kolesarjenje, piknik  s  prijatelji,  fotografiranje,  igranje  tenisa,  vrtičkarstvo … za vsakega se kaj najde.    

Pomlad  je  polna  upanja.  Mračni  zimski  obrazi  se  spremenijo  v  nasmejane  in  razigrane.  Skozi  oči  pomladi,  je  vse  videti  prijaznejše,  toplejše,  barvitejše  …  Še  spomladanske  dežne kaplje so  bolj  prijazne  od tistih poznojesenskih.   

Jaz  se  že  veselim  novih  poti,  izkušenj  in  spoznanj,  ki  jih  bo  prinesla  ta  pomlad.  Upam, da tudi vas navdihuje in da je v vas  prebudila  želje  po  nečem  novem,  morda  tudi neznanem. Bodite aktivni. Počnite tisto,  kar  vas  veseli.  Živite.  Smisel  življenja  je  živeti!     

Spomladanski pozdrav, Melita Filo  □□   melita.filo@mklj.si

4


številka 1 ‐ april 2010 

O Orrrgggaaannniiizzziiirrraaannnooo  SSaaammmooossstttooojjjnnnooo  U Učččeeennnjjjeee  

V Vaabbiilloo  kk  ssooddeelloovvaannjjuu      

     

Drage bralke in bralci, udeleženke in udeleženci samostojnega učenja,   

se ukvarjate s kakšnim zanimivim hobijem in bi ga želeli predstaviti drugim? Imate kakšna  posebna znanja? Bi radi predstavili svojo umetniško udejstvovanje? Pišete poezijo ali prozo?  Poznate koga čigar ustvarjalno delo ni opaženo, pa bi rad bil viden?   

Vabimo vas, da se nam pridružite in s svojimi prispevki sooblikujete naš in vaš spletni časopis  OSU.   

Svoje prispevke lahko pošljete na elektronski naslov melita.filo@mklj.si     

Veselimo se vašega sodelovanja. 

5


številka 1 ‐ april 2010 

O Orrrgggaaannniiizzziiirrraaannnooo  SSaaammmooossstttooojjjnnnooo  U Učččeeennnjjjeee      IIZ Z  T TEEO OR RIIJJEE  … …   PPrroossttii  ččaass  iinn  kknnjjiižžnniiccaa     Čas je naš spremljevalec na vsakem koraku.  V  preteklosti,  v  sedanjosti,  v  prihodnosti.  Ne  moremo  se  mu  izogniti,  ne  moremo  ga  prikrojiti,  ga  nadvladati  …  Vsakdo  izmed  nas ga dojema skozi svoje oči, doživljamo ga  zelo individualistično. V današnjem času, ko  smo  okupirani  s  številnimi  obveznostmi  je  od  vseh  časov  zagotovo  najbolj  zaželen  prosti  čas.  V  nadaljevanju  bomo  spoznali  nekaj  teoretičnih  opredelitev  in  značilnosti  prostega  časa  in  jih  aplicirali  na  primer  knjižnice,  kot  prostora  kvalitetnega  preživljanja prostega časa. 

2.

3.

4.

 

Fenomen prostega časa ne moremo pripisati  samo  obdobju  v  katerem  živimo,  saj  se  je  prosti  čas,  spreminjajoč  svoj  smisel  in  funkcijo,  pojavljal  kot  vsebina  življenjske  resničnosti pri posameznih družbenih slojih  in  različnih  stopnjah  družbenega  razvoja  (Kristančič  et.al,  2007).  Prosti  čas,  kot  množični  pojav,  je  produkt  industrijske  družbe, za katero je značilno ločevanje med  delovnim  in  bivalnim  okoljem,  med  produkcijo,  reprodukcijo  in  potrošnjo  (Černigoj  ‐  Sadar,  1996).  Razvoj  industrializacije  je  povzročil  ločevanje  ekonomskih in neekonomskih vlog človeka,  s  čimer  so  se  začrtale  meje  med  posameznimi  področji  življenja,  kot  so  plačano  delo,  družina  in  prosti  čas.  Značilnosti  odnosov  med  različnimi  področji  življenja  ponazarja  Parkerjev  model  življenjskega  prostora.  Parker  opredeli  življenjski  prostor  kot  celoto  aktivnosti  oziroma  načinov  porabe  časa,  ki  ga imajo ljudje na razpolago. Avtor loči pet  skupin, v katere uvršča naslednje aktivnosti  (po Černigoj ‐ Sadar, 1991):  1. delo,  delovni  čas,  »prodani  čas«  ‐  čas v katerem si pridobimo sredstva    

5.

za življenje (preživljanje);  delovne  obveznosti  –  čas,  ki  je  povezan  z  delom  (čas,  porabljen  za  prevoz na delo in priprave na delo);  eksistenčni  čas  –  čas  namenjen  zadovoljevanju  fizioloških  potreb  (spanje,  hranjenje,  osebna  higiena),  meja  med  zadovoljitvijo  »eksistenčnih«  potreb  in  prostočasnimi aktivnostmi ni jasna;  »polprosti  čas«  ‐  nedelovne  obveznosti,  aktivnosti,  ki  spadajo  v  prosti  čas,  hkrati  pa  predstavljajo  tudi različne oblike obveznosti (skrb  za živali, družinsko praznovanje …);  prosti  čas  –  neobvezni  čas,  čas  brez  dolžnosti, osvobojeni čas. 

 

Prosti  čas  bi  lahko  opredelili  kot  čas,  v  katerem  je  možna  svobodna  izbira  aktivnosti.  Rečemo  lahko,  da  je  prosti  čas  tisti  čas,  ki  ni  zapolnjen  z  obveznostmi  s  področja  dela,  šole,  družine  in  drugimi  družbenimi obveznostmi (Derganc, 2004).   

Prosti  čas  je  čas,  ko  posameznik  na  osnovi  osebne  izbire  hoče  sam  sebe  izraziti  in  se  razvijati, če  ima  za to  možnosti in sredstva.  Pojavlja  se  v  treh  osnovnih  oblikah  (Kristančič et. al., 2007):  počitek – oddih  razvedrilo – zabava  razvijanje  osebnosti  –  učenje  za  življenje.  Te  oblike  so  med  seboj  tesno  povezane,  se  med seboj prepletajo in se dopolnjujejo.   

Dejavnosti prostega časa so vse dejavnosti, s  katerimi  se  ukvarjamo  ljudje  v  prostem  času. Lešnik (po Derganc, 2004) je oblikoval  naslednjo  razdelitev  prostočasnih  dejavnosti:   

6


številka 1 ‐ april 2010 

O Orrrgggaaannniiizzziiirrraaannnooo  SSaaammmooossstttooojjjnnnooo  U Učččeeennnjjjeee     informativne – tiste, ki zadovoljujejo  potrebo po novih izkušnjah in novih  spoznanjih  (poslušanje  radia,  gledanje TV, branje časopisov, knjig,  opazovanje  ljudi,  kino,  gledališče,  ogled razstave …);  ustvarjalne  –  tiste,  ki  zadovoljujejo  težnjo  po  ustvarjanju  (risanje,  slikanje,  oblikovanje,  šivanje  in  pletenje,  fotografiranje,  tehnične  dejavnosti,  pisanje,  reševanje  križank, igranje instrumenta …);  telesno‐vzgojne  –  tiste,  ki  zadovoljujejo  težnje  po  gibanju  in  uveljavljanju  telesnih  zmogljivosti  (kolesarjenje,  tek,  pohodi,  izleti,  smučanje, plavanje …);  družabne  –  tiste,  ki  zadovoljujejo  težnje po stikih z ljudmi in sprostitvi  (družabne  igre,  društva,  sprehodi  s  prijatelji,  prepevanje,  igre  z  živalmi,  ples …);  filozofične  –  tiste,  ki  zadovoljujejo  težnjo  po  razmišljanju  o  svetu  in  ljudeh  (razmišljanje  o  prihodnosti,  o  ljudeh, o svetu …);  neopredeljene  –  so  vse  tiste  dejavnosti, ki  jih  ne  uvrščamo  v  eno  od  prej  naštetih  skupin  (npr.  vožnja  z  motornimi  vozili,  osamljeno  sprehajanje, spanje podnevi …).   

Prosti čas omogoča oblikovanje osebnosti in  značaja, pozitivno vpliva na zdravje, telesni  in psihični razvoj, na ustvarjalnost osebnosti  in  bogatenje  vsebin  življenja.  Je  eden  od  nepogrešljivih pogojev za razvoj:  telesnih,  intelektualnih,  delovnih,  tehnično‐tehnoloških,  moralnih,  socialnih  kakovosti  v  procesu  oblikovanja  osebnosti  (Kristančič et. al., 2007).    

  Bistveni dejavniki, ki prostočasne dejavnosti  ločijo  od  neprostočasnih  so:  uživanje,  možnost  svobodne  izbire,  sproščenost,  notranja motivacija (Derganc, 2004).    

Čeprav  imamo  občutek,  da  je  čas  vedno  korak  pred  nami  in  da  nas  ves  čas  obvladuje,  je  pomembno,  da  se  naučimo  ravnati  s  časom.  Zavestno  upravljanje  s  časom  pomeni  zavestno  upravljati  s  samim  seboj. Ravnanje s časom pomeni postaviti si  urnik  in  mu  slediti  s  ciljem,  da  bi  se  lahko  organizirali  in  si  postavili  prioritete  med  aktivnostmi. Pri tem ne smemo pozabiti, da  je  ena  izmed  prioritet  tudi  aktivno  in  koristno  preživljanje  prostega  časa.  Posameznikove  možnosti  preživljanja  prostega  časa  so  povezane  z  možnostmi,  ki  jih ponuja okolje v katerem živi. Knjižnica s  svojo  kulturno,  izobraževalno  in  socialno  funkcijo  pomembno  vpliva  na  kakovostno  preživljanje  prostega  časa.  Ponuja  številne  (brezplačne)  prostočasne  aktivnosti  namenjene počitku,  razvedrilu  in  razvijanju  osebnosti. V knjižnici lahko preživljamo svoj  polprosti  in  prosti  čas,  nekateri  pa  tukaj  preživljamo tudi svoj delovni čas.     

□  Melita Filo □     Viri:  ‐

Černigoj ‐ Sadar, N. (1996). Prosti  čas. V: I. Svetlik (ur.). Kakovost  življenja v Sloveniji. Ljubljana: FDV.  Černigoj ‐ Sadar, N. (1991). Moški in  ženske v prostem času. Ljubljana:  Znanstveno in publicistično središče.  Derganc, S. (2004). Prosti čas mladih.  Ljubljana: Društvo mladinski ceh  (Žepna akademija).  Kristančič, A. et. al. (2007). Svoboda  izbire – Moj prosti čas. Ljubljana: A.  A. Inserco d. o. o. svetovalna družba. 

7


številka 1 ‐ april 2010 

O Orrrgggaaannniiizzziiirrraaannnooo  SSaaammmooossstttooojjjnnnooo  U Učččeeennnjjjeee     

… …  V V  PPR RA AK KA ASSO O   SSSSU U  N NO OV VIIČ ČK KA AR R   »Stojalo znanja«   

Tisti,  ki  ste  redni  obiskovalci  Središča  za  samostojno  učenje,  ste  zagotovo  že  opazili  poličke,  ki  so  založene  z  različnimi  zgibankami.  Na  »stojalu  znanja«  za  vas  zbiramo  različne  informacije  o  možnostih  vseživljenjskega  učenja.  Če  bi  radi  osvojili  kakšno novo znanje in ne veste kje začeti, se  razglejte  po  poličkah  ali  pa  se  obrnite  na  svetovalke  in  informatorke  in  skupaj  bomo  našli odgovore na vaša vprašanja.   

Prireditve so brezplačne (izjemoma se lahko  plača  simbolični  prispevek  na  delavnicah,  kjer  je  veliko  materialnih  stroškov)  in  tako  dostopne  vsem.  Koledar  dogodkov  in  več  informacij  o  projektu  najdete  na  spletni  strani http://tvu.acs.si               

Udeleženec meseca/leta   

Med  aktivnimi  udeleženi  samostojnega  učenja  tudi  v  letošnjem  letu  vsak  mesec  izberemo  najbolj  aktivnega,  ki  si  prisluži  naziv udeleženec meseca.   

V  mesecu  januarju  si  je  naziv  Udeleženec  meseca  prislužil  Luka  Radumilo,  v  mesecu  februarju  Jožef  Kreže  in  v  mesecu  marcu  Jožica  Arnšek.  Udeleženci  meseca  prejmejo  simbolično nagrado.   

»Stojalo znanja« 

Za koledarsko leto 2009 je naziv udeleženca  leta, tistega, ki se je v tekočem koledarskem  letu  v  Središču  samostojno  učil  največ  ur,  prejela Jožica Arnšek.    

   

TVU 2010   

Od  17.  do  23.  maja  bo  potekal  že  petnajsti,  jubilejni  teden  vseživljenjskega  učenja.  V  razširjenem terminu, od 1. maja do 30. junija  2010,  se  bo  pod  sloganom  Slovenija,  učeča  se  dežela,  zvrstilo  veliko  prireditev,  na  katerih  lahko  odkrijete  svoja  nova  zanimanja  ali  potešite  radovednost  in  se  naučite mnogih zanimivih reči.    

 

Tudi vi lahko postanete ime meseca. Podajte  se na lov za urami!   

8


številka 1 ‐ april 2010 

O Orrrgggaaannniiizzziiirrraaannnooo  SSaaammmooossstttooojjjnnnooo  U Učččeeennnjjjeee    

Uganka meseca   

Od decembra do marca je bil žreb naklonjen  naslednjim  reševalcem  mesečne  uganke,  ki  so si prislužili knjižno nagrado:  • Anja Papež (v decembru),  • Olga Kokol (v januarju),  • Meta Kozole (v februarju) in  • Branko Bosančič (v marcu).   

Nagrajencem  še  enkrat  čestitamo,  vse  ki  vam  sreča  tokrat  ni  bila  naklonjena,  pa  vabimo k nadaljnjemu sodelovanju!   

Delavnice v poletnem času   

Komaj  smo  dobro  vstopili  v  pomlad,  že  se  nam  približuje  poletje.  V  mesecu  maju  se  lahko  še  zadnjič  pred  poletjem  udeležite  delavnic  angleškega  jezika  Step  by  step  (English  for  beginners),  delavnic  Slovenščina  za  tujce  in  tujke  in  začetnih  delavnic računalništva Prvi digi koraki. 

Spomladanski prvi digi koraki 

         

  V  počitniških  mesecih  junij,  julij  in  avgust  bomo  za  vas  pripravili  delavnice  digitalne  fotografije.  Naučili  se  boste,  kako  prenesti  fotografije  na  računalnik,  kako  jih  na  računalniku  organizirati  in  jih  preprosto  obdelati.  V  mesecu  avgustu  pa  bomo  organizirali  še  tridnevno  računalniško  delavnico Poletni prvi digi koraki.   

Tako  kot  doslej,  še  vedno  velja,  da  lahko  razpored  vseh  delavnic  spremljajte  na  plakatih  v  Knjižnici  Otona  Župančiča,  v  Mesečniku  Mestne  knjižnice  Ljubljana  in  v  koledarju  dogodkov  na  spletnih  straneh  Podrobnejše  MKL  (www.mklj.si).  informacije  o  delavnicah  so  vam  na  voljo  v  prvem nadstropju, v Središču za samostojno  učenje,  po  telefonu  01  600  13  22  ali  po  elektronski pošti ssu@mklj.si.    

Število  udeležencev  na  vseh  delavnicah  je  omejeno,  zato  je  potrebna  predhodna  prijava.  

   

□  Melita Filo □          

   

9


številka 1 ‐ april 2010 

O Orrrgggaaannniiizzziiirrraaannnooo  SSaaammmooossstttooojjjnnnooo  U Učččeeennnjjjeee      U Uččiittee  ssee  kkjjeerrkkoollii  iinn  kkaaddaarrkkoollii  ––  EEA ASSY Y       Za  učinkovito  učenje  potrebujemo  varen,  prijazen, prijeten prostor. Idealno pa je, če je  ob  nas  še  nekdo,  ki  nas  spodbuja,  nam  pomaga,  če  kaj  ne  gre,  nam  da  kakšen  namig,  primerno  gradivo  …  Takšne  pogoje  za  učenje  se  trudi  svojim  uporabnikom  in  naključnim  obiskovalcem  zagotoviti  knjižnica.    

Svoje  člane  knjižnica  spremlja  tako  pri  formalnem,  neformalnem  kot  tudi  priložnostnem  učenju  v  vseh  življenjskih  obdobjih.  S  pravljicami  v  otroštvu,  obveznim branjem v osnovni in srednji šoli,  strokovno  literaturo  pri  študiju  in  kasneje  pri  poklicnem  delu,  z  literaturo  za  kakovostno tretje življenjsko obdobje ipd. Z  najrazličnejšimi  gradivi  (družabne  igre,  filmi,  glasbeni  CD  …)  in  dejavnostmi  (razstave,  predavanja,  izobraževanja  …)  jih  spremlja pri v njihovem zasebnem življenju,  poklicnem  delu  in  preživljanje  prostega  časa.  

  EASY  (angl.)  =  lahek,  udoben,  brezskrben,  sproščen, lagoden, kar naredimo brez težav   

Kdo sodeluje?  V  projektu  z  združenimi  močmi  dela  deset  raznolikih  organizacij  iz  petih  držav  –  Nemčije,  Finske,  Turčije,  Bolgarije  in  Slovenije.  Iz  vsake  od  držav  prihajata  dve  organizaciji:  organizacija  namenjena  izobraževanju  izobraževalcev  ter  nevladna  organizacija,  ponudnica  neformalnega  izobraževanja  in  priložnostnega  učenja  za  različne  ciljne  skupine.  Skupina  slednjih  je  resnično  raznolika:  v  njej  smo  Finsko  nacionalno  združenje  reševalcev  (SPEK),  Turško  združenje  za  probleme  žensk  (KSAD),  Nacionalni  politehnični  muzej  iz  Bolgarije, dnevni center za otroke in starejše  Mobile e.V. iz Nemčije ter Mestna knjižnica  Ljubljana.    

 

Neformalno  izobraževanje  in  priložnostno  učenje  sta  področji,  kjer  ljudje  pridobijo  največ  znanj.  Pri  slednjem  gre  za  spontano,  nestrukturirano  učenje,  ki  se  posamezniku  »dogodi«  ob  drugih  dejavnostih  kot  so  ogled  razstave,  obisk  knjižnice,  pregledovanje,  brskanje  po  spletnih  straneh  ipd.  V mednarodnem projektu EASY (Easy  to join education – Inclusion for all!) smo se  spraševali  prav  o  spodbujanju  tovrstnega  učenja:  Kako  lahko  pri  svojem  delu  ‐  v  knjižnicah,  muzejih,  pri  oskrbi  starejših,  pri  delu  v  najrazličnejših  nevladnih  organizacijah – kot strokovnjaki podpiramo,  spodbujamo  učenje  svojih  uporabnikov,  članov,  naključnih  obiskovalcev?  Kako  jim  »narediti«  učenje  enostavnejše  lažje,  udobnejše, sproščeno …?      

 

Srečanje partnerjev 

  Izobraževanje izobraževalcev  Sodelujoče  izobraževalne  organizacije  so  oblikovale  model  izobraževanja  izobraževalcev,  ki  delujejo  v  netradicionalnih  izobraževalnih  okoljih  (npr.  v  muzejih,  knjižnicah,  društvih,  dnevnih  centrih,  domovi  za  ostarele  itd.).  Zaposleni  iz  sodelujočih  nevladnih  organizacij smo se pripravljenih      

10


številka 1 ‐ april 2010 

O Orrrgggaaannniiizzziiirrraaannnooo  SSaaammmooossstttooojjjnnnooo  U Učččeeennnjjjeee     izobraževanj,  katerih  namen  je  bil  razviti  kompetence  potrebne  za  razvijanje  in  izboljšanje  kakovosti  neformalnega  izobraževanja  ter  kompetence  potrebne  za  spodbujanje  in  podporo  priložnostnemu  učenju obiskovalcev, udeležencev ali članov  organizacij,  kjer  delujemo,  udeležili.  Slovenska izobraževalna organizacija Glotta  Nova  je  tako  v  aprilu  2009  organizirala  izobraževanje  za  skupino  zaposlenih  v  Mestni knjižnici Ljubljana. Program je trajal  4  dni  –  tri  dni  smo  se  učili  skupaj  v  obliki  delavnic,  ki  jih  je  vodila  Karmen  Šemrl,  en  dan  pa  samostojno,  ob  pomoči  gradiv  v  skupni  e‐učilnici.  Na  izobraževanju  smo  se  spraševali  o  naši  ciljni  skupini,  o  značilnostih  in  razlikah  neformalnega  in  priložnostnega  učenja,  »pilili«  svoje  komunikacijske  in  didaktične  veščine  ter  trenirali  spretnost  javnega  nastopanja,  zbirali  in  ustvarjali  ideje  za  priložnostno  učenje  naših  uporabnikov  …  Poskusno  uvajanje  modela  in  njegove  učinke  na  kakovost  izobraževalne  ponudbe  pri  vseh  partnerjih  v  projektu  spremljajo  in  evalvirajo  zunanji  strokovnjaki,  sami  izobraževalci  in  končni  uporabniki  (npr.  obiskovalci knjižnice). Na podlagi povratnih  informacij  bodo  ustvarjalci  modela  oblikovali  morebitne  izboljšave  in  dopolnitve.   

  preko  dejavnosti  Centra  za  vseživljenjsko  učenje (Borza znanja, Borza dela, Središče za  samostojno učenje, Središče za mlade, Točke  vseživljenjskega  učenja)  in  preko  informacijskega  opismenjevanja  uporabnikov  knjižnice.  V  obdobju  od  maja  2009  do  marca  2010  smo  izpeljali  pet  neformalnih  in  deset  priložnostnih  izobraževalnih/učnih  dogodkov.  V  okviru  neformalnih  izobraževalnih  dogodkov  smo  organizirali  začetni  tečaj  računalništva,  Borza  dela  je  organizirala  delavnico  o  zaposlitvenem  razgovoru,  v  Središču  za  mlade  smo  izvedli  ustvarjalno  delavnico  pletenja  košar  iz  odpadnih  električnih  žic,  predstavili  mentorsko  in  svetovalno  delo  v  Središču  za  samostojno  učenje  in  ob  slovenskem  kulturnem  prazniku  pripravili  Mini Igrarium, delavnico učenja ob različnih  družabnih  igrah  (Gospodar  prstanov,   Naseljenci otoka Catan, Spletke …).    

Mini Igrarium 

 

 

 

Izobraževanje izobraževalcev 

  Dogodki  Mestna knjižnica Ljubljana je testirala model   

Pletenje košar iz odpadnih žic 

 

   

Priložnostno učenje, ki se v knjižnici dogaja  vedno in povsod, smo opazovali v zelo    

11


številka 1 ‐ april 2010 

O Orrrgggaaannniiizzziiirrraaannnooo  SSaaammmooossstttooojjjnnnooo  U Učččeeennnjjjeee     raznolikih  situacijah  –  postavitev  fotografske  razstave  v  knjižnici  nam  je  kot  učno  izkušnjo  predstavila  članica  Borze  znanja  Tadeja  Horvat;  razstavo  kot  priložnost  za  učenje  smo  opazovali  tudi  iz  zornega  kota  obiskovalcev  razstave;  poudarili  smo  tudi  učenje  ob  opazovanju  predstavitve  na  Infogaleriji  in  ob  obisku  Festivala  za  tretje  življenjsko  obdobje.  V  spletni glasilu OSU smo pripravili križanko  in  na  spletni  strani  knjižnice  kviz  o  računalništvu.  Obiskovalci  knjižnice  so  se  lahko  učili  tudi  ob  božičnem  koncertu  a  cappella  glasbe  študentskega  pevskega  zbora  Bee  Geesus  ter  ob  predstavitvi  najboljših  filmov  na  panojih  v  Mediateki.  Delo  smo  zasnovali  v  dveh  smereh  –  izboljšave že vpeljanih dejavnosti v oblikah,  metodah, krajih (npr. delavnice za iskalce za  zaposlitve, začetni  tečaj  računalništva) ter  v  drugi,  vpeljavi  novih  učnih  aktivnosti  in  prostorov  učenja  (npr.  dvigalo  kot  učni  prostor, učenje ob spletnem kvizu).   

  S  predstavitvijo  primerov  spodbujanja  neformalnega  in  priložnostnega  učenja  bomo  sodelovali  pri  pripravi  zgoščenke  s  primeri dobrih praks, ki bo poleg priročnika  z  opisi  uporabe  posameznih  izobraževalnih  metod,  v  okviru  projekta  pripravljena  za  druge nevladnim organizacijam.    

 

Mentorstvo pri samostojnem učenju   

Sodelovanje  v  takšnih  projektih  je  odlična  priložnost  za  to,  da  se  organizacije  sprašujemo o svoji ciljni publiki, o tem, kdo,  kdaj,  kje  in  kako  se  pri  nas  uči  ter  kako  njegovo  učenje  izboljšati,  olajšati.  Je  pa  priložnost tudi za vsakega izobraževalca, da  pretehta svoje cilje, želje in naravnanosti do  učenja  in  izobraževanja.  Raznolikost  v  kulturi,  načinih  dela,  jezikih,  izkušnjah  in  ciljih  med  sodelujočimi  partnerji  je  odlična  priložnost,  da  se  sodelujoči  učimo  drug  od  drugega in tako pomagamo k uresničevanju  ideje o vseživljenjskem učenju za vse.    

Projekt  je  v  okviru  Vseživljenjskega  učenja,  program  Grundtvig,  financiran  iz  sredstev  Evropske unije. 

Predstavitev najboljših filmov   

 

Več na:  http://www.mklj.si/index.php/projekti/me dnarodni‐projekti            Koncert Bee Geesus 

 

 

 

□  Simona Šinko □  

12


številka 1 ‐ april 2010 

O Orrrgggaaannniiizzziiirrraaannnooo  SSaaammmooossstttooojjjnnnooo  U Učččeeennnjjjeee   V V  SSR REED DIIŠŠČ m  ččaassuu   ČU U::  U Uddeelleežžeennccii  ssaam moossttoojjnneeggaa  uuččeennjjaa  vv  pprroosstteem  

Maja  Gostinčar  –  Prostovoljka  na  Onkološkem inštitutu   

Maja  se  je  odločila,  da  svoj  prosti  čas  izkoristi  tudi  za  to,  da  pomaga  sočloveku.  Izbrala  si  je  poslanstvo  prostovoljke.  Del  svojega prostega časa podarja bolnikom na  Onkološkem  inštitutu.  V  spodaj  zapisanem  pogovoru  mi  je  zaupala  svojo  zgodbo.   

Verjetno  vas  zanima  zakaj  sem  se  odločila  za tovrstno prostovoljno delo, saj se vsak za  to  ne  odloči.  Odločila  sem  se  predvsem  in  zato,  ker  je  bilo  v  družini  tega  obolenja  ogromno.  Vsi  sorodniki,  vključno  z  mojim  možem  in  bratom,  so  umrli  za  to  boleznijo,  in glede na to, da je že od nekdaj v meni čut  »pomagati«,  sem  se  odločila  za  Onkološki  inštitut,  da  pomagam  prav  ljudem  s  to  boleznijo. 

  zmogla,  lahko  še  vedno  pomagam  kje  drugje.   

Kako se spomnite začetkov?  Na onkologiji delam že 4 leta. Od začetka je  bilo  kar  zelo  hudo,  tako,  da  sem  prve  3,  4  mesece  že  skoraj  obupala,  da  ne  bom  zmogla.  Na  začetku  sem  se  težko  navadila,  nisem  mogla  razumeti  teh  grozljivih  prizorov, pa čeprav sem imela to tudi doma.  Potem sem se malo zmenila sama s sabo, pa  je  šlo.  Zdaj  sem  se  že  zelo  utrdila  in  kakor  pravi  Prešeren:  »podplat  je  koža  čez  in  čez  postala«.  Včasih  me  še  premakne,  posebno,  ko vidim mater z dojenčkom v roki ... to me  zelo gane, mi gre kar na jok.      

»Ti ljudje, ti dajo  toliko enega  samospoštovanja in  vere v življenje, da kar  ne moreš razumeti, da  je to možno, prav ti  ljudje.« 

 

Kako  pa  ste  začeli  delati  kot  prostovoljka  na Onkološkem inštitutu?  Na  vsak  način  sem  poleg  svoje  slikarije  želela  še  nekaj  početi.  Ko  je  moj  najmlajši  brat  umiral  za  to  boleznijo,  sem  šla  po  pomoč na društvo Hospic in rekla sem si, da  bi  se  pravzaprav  tudi  jaz  priključila  k  njim  in pomagala tem ljudem. Že od nekdaj je to  bilo v meni, pomagati nekomu. Takrat so mi  povedali,  da  sem  v  taki  situaciji,  da  mi  odsvetujejo  tako  delo  in  tudi  izobraževanje  in da bo najbolje, da bom doma maksimalno  pomagala,  da  pa  naj  pokličem,  če  bom  potrebovala  kakšno  strokovno  pomoč  …  in  da mogoče čez nekaj časa, ko bom prebolela  vse, da se takrat oglasim. Nekega dne me je  moja soseda, ki dela na Filantropiji vprašala,  če  že  delam  pri  Hospicu,  če  ne,  da  bi  se  lahko  pridružila  prostovoljcem  na  onkologiji.  V  bistvu  me  je  ona  »zvlekla«  sem, rekla je, da naj poskusim, če pa ne bom     

   

Kaj vam pomeni prostovoljno delo?  Moram  vam  povedati,  da  me  tisti  dan,  ko  delam  6  ur,  napolni  z  energijo,  optimizmom.  Ti  ljudje,  ti  dajo  toliko  enega  samospoštovanja  in  vere  v  življenje,  da  kar  ne  moreš  razumeti,  da  je  to  možno,  prav  ti  ljudje. … Držijo se za vsako bilko upanja. Mi  pa  jih  spodbujamo.  Pri  tej  bolezni  je  zelo  pomemben  način  življenja  in  pa  dojemanje  življenja.    

Kakšne so vaše naloge?  Naša naloga  je predvsem bolnika  poslušati,  ga  spodbujati,  mu  dati  toplo  besedo,  stisk  roke  …  spraševati  ne  smemo  nič,  to  je  prepovedano. Tisti, ki želi kaj povedat, ti bo  sam povedal in tisti, ki želi tvojo podporo, ti  bo to pokazal. 

13


številka 1 ‐ april 2010 

O Orrrgggaaannniiizzziiirrraaannnooo  SSaaammmooossstttooojjjnnnooo  U Učččeeennnjjjeee     Imate tudi usposabljanja?  Prostovoljci imamo usposabljanja, brez tega  ne gre. Usposabljanje predstavljajo pogovori  in razgovori s psihologi in psihiatri, imamo  strokovno  podporo,  potem  znanje  prve  pomoči,  potrebno  je  znati  pomagati,  ker  so  medicinske  sestre  obupno  obremenjene.  Ljudi  je  ogromno,  čakajo  na  ambulante,  terapije,  na  diagnoze,  kontrole  …  ugotovili  so,  da  se  je  v  zadnjih  letih  ta  bolezen  povečala  za  30  odstotkov.  Vsak,  ki  poskuša  tukaj delati, ima uvajalno dobo treh mescev,  medtem ima možnost ugotoviti ali je to zanj  ali  ne.  V  tem  času  ima  mentorja,  koordinatorka  prostovoljcev  pa  ga  po  tem  obdobju  pošlje  še  na  usposabljanje,  ki  ga  opravijo  vsi,  ki  želijo  biti  prostovoljci.  Na  Onkološkem  inštitutu  pa  pripravijo  tudi  različna  strokovna  predavanja.  Dvakrat  na  mesec  imamo  še  supervizijo.  Supervizija  je  strokovna  podpora,  ki  jo  rabimo.  Na  superviziji vedno razčistimo situacije, da jih  ne nosimo s sabo, saj tako ne bi mogli delati.  Supervizije so obvezne, jih pa tudi psihologi  izvajajo prostovoljno.  

  trgovskem  svetu,  kjer  sem  včasih  delala,  to  sem izkoristila in svoji nadrejeni predlagala,  da  lahko  priskrbim  sponzorstvo.  Nadrejena  se  je  strinjala  in  z  zdravnico,  ki  se  na  Onkološkem  inštitutu  ukvarja  prav  s  prehrano  teh  bolnikov,  sva  šli  v  nabavo.  Mercator nam vsak mesec daruje 250 evrov,  s  katerimi  kupimo  100%  sokove,  take  miniaturne  piškote  in  ene  energijske  ploščice  …  in  te  stvari  mi  potem  malo  razdelimo okrog. S tem ko nekaj ponudiš, je  tudi lažji pristop do človeka.   

Komu vse pa pomagate?  Pomagamo  in  bolnikom  in  svojcem.  Vedno  moraš  malo  presoditi,  kdo  je  bolj  potreben  pomoči.  Včasih  svojci  veliko  bolj  rabijo  pomoč  kot  pa  bolnik.  Obojim  je  treba  dati  psihično podporo, jim dati vedeti, da bolnik  ni  sam,  da  je  nekdo,  ki  ga  razume,  ki  ga  podpira,  bodri.  Ko  komu  stisnemo  roko  nam pogosto rečjo, da smo pravi angeli.   

  »Ko komu stisnemo  roko nam pogosto  rečjo, da smo pravi  angeli.« 

 

     

Maja na računalniški delavnici 

 

 

Kako pa pristopite?  Vedno  imamo  kaj  za  ponuditi.  Časopisna  podjetja nam podarijo revije. Ker ti ljudje po  navadi pridejo tešči, bodisi zaradi preiskav,  bodisi ker ne morejo jesti, sem ugotovila, da  bi mogli dat kaj v usta, saj čakajo skoraj cele  dneve. Imela sem nekaj povezav v    

Koliko pa vas je in kakšnih starosti ste?  Prostovoljcev  nas  je  zdaj  že  kar  veliko,  vedno  več  nas  je.  Večinoma  smo  starejši,  upokojenci,  ene  20  odstotkov  je  mladih,  mlajših. Na turnus nas je 5‐6, eden je vedno  prisoten  za  pultom  v  avli,  ki  ga  imamo  prostovoljci,  ostali  pa  smo  leteči,  s  seboj  imamo  prenosne  telefone  in  si  sporočamo,  kje  je  potrebna  pomoč.  Vnaprej  si  tudi  razdelimo,  kje  je  kdo,  na  katerem  oddelku.  Moram reči, da ste vi mladi zelo inovativni,  spomnijo  se  različnih  delavnic,  pa  kakšni  nastopi, pridejo tudi glasbeniki … zmeraj se  kaj dogaja. 

14


številka 1 ‐ april 2010 

O Orrrgggaaannniiizzziiirrraaannnooo  SSaaammmooossstttooojjjnnnooo  U Učččeeennnjjjeee     V prostem času tudi slikate.  V prostem času drugače tudi slikam, ampak  zdaj tako že skoraj vsak drug slika. 

  čas, prosti čas, zapolniti na tisoč in en način,  namesto,  da  se  smilimo  samemu  sebi,  da  nergamo, kritiziramo in podobno. 

 

 

Kdaj pa najraje posežete po čopiču?  Slikam  ponavadi  zvečer,  ko  je  mir,  čez  dan  to ne utegnem. Ob slikariji se čisto izklopim,  če  imam  kaj  za  razmišljati  ne  slikam.  Slikarija je za relaksacijo. Najraje slikam, ko  pridem  z  onkologije.  Po  poti  si  najprej  kupim  en  burek,  ker  tam  ponavadi  nič  ne  jemo,  potem  se  za  kakšno  urico  uležem,  da  se  malo  spočijem,  ker  sem  bila  ves  dan  na  nogah, potem pa sedem za platno  in takrat  mi »penzl res laufa«, malo gledam v platno,  da  si  malo  prezračim  možgane  in  tisto  kar  se  mi  je  čez  dan  zgodilo,  takrat  mi  slikanje  res  gre  najbolje.  Onkologija  je  ene  vrste  motivacija za slikarstvo. 

Za  mene  je  namen  ta,  da  dojamemo,  da  življenje  ni  samo  pusta  zgodba,  katere  scenarij  nam  piše  usoda,  ampak,  da  lahko  tudi  sami  aktivno  sodelujemo  pri  izrabi  svojega časa, pri soustvarjanju vsega kar nas  obdaja  in  se  dogaja  v  nas  samih.  Da  dojamemo,  da  imamo  tudi  sami  velik  vpliv  na  svoje  življenje  in  da  to,  kako  kvalitetno  izrabimo  svoj  čas,  prosti  čas,  ni  odvisno  od  tega koliko denarja imamo, kako pomembni  smo ipd. 

       

»Ljudje na onkologiji so  me naučili spoštovanja in  poguma.«     

Kaj  vas  je  naučila  izkušnja  prostovoljstva  na Onkološkem inštitutu?  Ljudje  na  onkologiji  so  me  naučili  spoštovanja  in  poguma.  Če  tega  nimaš,  ugotoviš,  da  je  življenje,  ki  ga  živimo,  prazno.   

Koga  bi  povabili,  da  se  pridruži  prostovoljcem?  Človeka,  ki  ima  občutek  za  sočloveka,  občutek, da želi nekomu nekaj pomagati. Za  sočloveka biti človek. Brez tega ne gre.   

□   Melita Filo □   

Anton  Korelec  ‐  Jaz  in  moj  prosti  čas   

Namen  tega  članka  naj  bi  bil,  da  bi  vsak  predstavil  svoj  način,  kako  izkoristi  svoj  prosti  čas,  da  bi  lahko  z  izmenjavo  informacij, čim več nas dojelo, da se da naš   

 

Kvaliteta izrabe časa je za mene, odvisna od  naše pripravljenosti, koliko smo pripravljeni  vložiti sebe, v igro življenja, ki jo igramo vsi.  Od  najbolj  »neumnega«  Janeza,  do  najbolj  »pametne« Micke, igramo to igro vsi, včasih  bolje, včasih slabše.   

Če  pa  hočemo  vložiti  sebe,  je  pa  za  mene  pomembno  naslednje  vprašanje:  »Koliko  poznamo  sebe?«  Pa  tudi  to  vprašanje  ni  toliko  pomembno,  kot  vprašanje,  ki  sledi  iz  njega:  »Koliko  si  priznamo  to,  kar  spoznamo  o  sebi  in  koliko  to  lahko  sprejmemo  sami  pri  sebi  in  koliko  smo  pripravljeni  v  svoje  življenje  vpeljati  spremembe,  ki  nam  naredijo  življenje,  lahkotnejše,  preprostejše,  ki  nas  osvobodijo  vsega  kar  nas  omejuje  (jeza,  zavist,  kritika  …)?« Za vse je potreben čas. Kruh je dober,  ampak  preden  nas  razvname  s  svojim  okusom, ga je treba pregnesti. In zato sta tu  življenje in čas, da nas pregneteta do najbolj  omamnega  okusa,  ki  smo  ga  sposobni  sprejeti pri sebi in ga podariti tudi drugim.   

Moje  raziskovanje  življenja  me  je  pripeljalo  do  naslednjega  zaključka.  Človek,  ki  se  stalno  pritožuje,  išče  izgovore  za  svojo  »nesrečo«,  zelo  malo  pozna  sebe, zelo  malo  pozna in si prizna, česa vsega je zmožen, v +   ali ‐. In takemu človeku časa vedno   

15


številka 1 ‐ april 2010 

O Orrrgggaaannniiizzziiirrraaannnooo  SSaaammmooossstttooojjjnnnooo  U Učččeeennnjjjeee     zmanjkuje,  mu  je  dolgčas,  njegovi  stavki  se  navadno  začnejo,  »ko  bi  imel,  bi  si  tudi  jaz  lahko  privoščil  kvalitetno  izrabo  svojega  časa«  in  še  in  še  podobnih  »cukerčkov«.  In  seveda: »Nimam časa!«   

In  kakšno  raziskavo  sem  izvedel,  da  zdaj  vse  to  vem?  Čisto  preprosto,  iz  lastne  izkušnje.  Bistveno  pa  to,  da  sem  začel  drugače  razmišljati,  poslušati  tudi  druge,  prej hotel za vsako ceno doseči svoj prav. Pa  sem  bil  res  tako  trd,  trmoglav.  Ne!  Odraščanje  je  bilo  takšno,  da  so  bili  medčloveški  odnosi  dobesedno  na  »psu«,  eno  samo  lajanje,  nerganje,  brez  pohvale,  sočutja  in  tako  dalje,  do  zlate  medalje,  še  malo za »hec«.     

»... odnos do samega sebe  vpliva na vse ...«     

  resnici je vse skupaj ena sama histerija, ki pa  smo  si  jo  zakuhali  sami,  ker  se  samo  odzivamo  na  življenjske  situacije  in  zanemarjamo  svoje  sanje  in  premalo  verjamemo,  da  so  lahko  uresničljive.  Vsi  hočemo  tisoč in  eno  bogastvo,  a  si v  resnici  želimo  biti  samo  srečni,  da  ljubimo  in  smo  ljubljeni.  Za  srečo  je  včasih  dovolj  že  nasmeh. Je smeh v vašem življenju?   

Mene je odrešil stavek: »Tudi odnosov se da  naučiti!«  Vsega  se  da  naučiti.  In  bistven  stavek  za  mene  je,  da  je  ves  čas,  ki  nam  je  namenjen,  eno  samo  učenje.  Samo  odločiti  se  je  treba  kaj  hočemo  početi  v  svojem  življenju.  Tudi  nabiranje  regrata  se  začne  z  učenjem. Veste kaj je to regrat? Nekdo vam  mora  pokazati.  Se  pravi  je  zelo  pomembno  sodelovanje,  izmenjava  izkušenj,  da  lahko  svoj  čas  izrabim  kvalitetno,  tudi  prosti  čas,  da imamo ljubeč odnos do sebe in s tem tudi  do drugih.   

 

Bistveno  spoznanje  pri  tem  mojem  raziskovanju  je,  da  odnos  do  samega  sebe  vpliva  na  vse,  na  kvaliteto  odnosov,  na  kvaliteto doživljanja časa, ki nam ga nameni  življenje, na kvaliteto izražanja samega sebe,  kot soustvarjalca »magičnosti življenja«.   

Za  mene  je  tudi  bistven  namen,  ki  si  ga  zadaš:  »Živim,  da  uživam  življenje!«  Lahko  kdo misli, da so se mi skisali možgani, ker si  sploh  upam  to  spregovoriti,  ob  današnji  situaciji,  ki  nam  jo  narekuje  »divji  tempo  življenja!«     

»Živim, da uživam  življenje!«       

Da vas potolažim ‐ življenje nima nič s tem.  Sami smo podivjani, brez glave, in kar je še  bolj moteče, brez srca, največkrat do samega  sebe in iz tega izhaja vsa naša bolečina. V      

In  ta  naša  knjižnica  je  čudovit  prostor  kjer  lahko začnemo razmišljati o svojih sanjah in  se  začeti  učiti,  kako  jih  uresničiti  in  ob  tem  vzljubiti sebe in druge. Prostor, kjer se lahko  naučimo  osvoboditi  sodbe  in  kritike,  naučimo  dajati  tudi  pohvale  in  spoznavati  kvalitete v sebi in v drugih.     

»Ni pomembno, kaj počnemo.  Pomembno je, kaj hočemo  početi.«     

Za  konec  bi  še  dodal:  Ni  pomembno,  kaj  počnemo. Pomembno je, kaj hočemo početi.  In potem se lotimo brez izgovorov. Ko smo  resnično  pripravljeni  uresničiti  svoje  sanje,  se,  verjemite,  čas  vedno  najde.  Ko  želimo  izraziti  svojo  kvaliteto,  se  čas  vedno  najde.  Ko se želimo učiti, se sanje vedno uresničijo.  Včasih  je  najprej  marsikaj  treba  spremeniti  pri sebi. Saj poznate tisto: »Najprej pospravi  pred svojim pragom!«. Izgubljeni smo   

16


številka 1 ‐ april 2010 

O Orrrgggaaannniiizzziiirrraaannnooo  SSaaammmooossstttooojjjnnnooo  U Učččeeennnjjjeee     takrat,  ko  drugim  solimo  pamet,  kako  naj  pospravijo  pri  sebi.  To  je  samo  pamet.  Modrost  pa  najdeš,  ko  pospraviš  svoj  prag.  Modrost pa je uživanje življenja. Da bi trdil,  da je do nje lahka pot, bi lagal samemu sebi.  Ko  pa  si  govorim,  da  z  lahkoto  spoznavam  modrost  življenja,  je  pa  tudi  vse  OK,  zakaj  pa ne, važna je moja odločitev kaj hočem in  kako, in da potem zaupam, da zmorem.     »Odločite se da svoj čas,  prosti čas, namenite učenju  uživanja življenja.«    In  tu  je  knjižnica,  kotiček  za  samostojno  življenje,  kjer  lahko  naredim  svoje  prve  nebogljene  korake,  pri  učenju  uživanja  življenja. Odločite se da svoj čas, prosti čas,  namenite  učenju  uživanja  življenja.  Sliši  se  okusno,  lahkotno.  Vendar  vse  je  pot,  ki  nas  najprej pregnete, da smo na koncu nje, sploh  sposobni uživati svoje sanje. Vse ostalo je za  mene izguba časa.   

Še enkrat, sliši se vabljivo.   

Vendar  so  tudi  ovire  na  tej  poti  in  največja  ovira  smo  mi,  sami  sebi.  Začnite  izrabo  prostega  časa  ali  pa  časa  nasploh  s  tem,  da  spremenite  najprej  odnos  do  sebe,  da  se  spoznate in si priznate + in – pri sebi. Moja  izkušnja  je,  da  si  tako  prihranim  marsikatero  sekundo,  minuto,  uro  pri  uresničevanju  svojih  sanj,  pri  večanju  zaupanja vase in v svoje sposobnosti.   

In  na  koncu.  Kaj  jaz  vse  počnem  v  svojem  prostem  času,  kako  nasploh  bolj  ali  manj  kvalitetno izrabim svoj čas. Vzemimo si čas,  dogovorimo  se  in  si  izmenjajmo  izkušnje,  kajti,  ko  spregovorimo  naglas,  se  resnična  pot  lahko  šele  začne,  kajti  vse  kar  samo  kuhamo  v  sebi,  se  slej  ko  prej  razkuha,  prismodi in še kako drugače zgodi. Vem, da  nam  gredo  v  knjižnici  Otona  Župančiča  na  roke tudi s prostorom, kjer lahko začnemo    

  svoj ustvarjalni pohod, proti svojim sanjam,   modrost pa imamo v knjigah, ki so na voljo  v  sami  knjižnici  in  modrost  njenih  zaposlenih in kar je še potrebno. Naša dobra  volja,  da  drug  drugega  spodbujamo  na  tej  poti svojih sanj.   

Srečno vsem!    

□   Anton Korelec □  

Jožica  Arnšek  ‐  Kaj,  če  bi  vam  »hobi«  rešil  življenje,  vam  ponudil  zaslužek,  ko  se  ukvarjate  z njim pa bi vas razveseljeval?   

Vse  to  se  dogaja  meni.  Prav  zares.  Pa  začnimo vse lepo po vrsti. Ko sem se rodila  je  bil  penicilin  šele  v  povojih,  ker  pa  razne  prehladne  bolezni  niso  nič  novega,  je  bilo  moje  življenje  takrat  zaradi  težke  oblike  prehlada zelo ogroženo, zdravnik mi ni znal  več pomagati, čakali so kdaj bom umrla, pa  seveda nisem. Ko je oče prišel nekega dne iz  službe,  je  našel  mojo  mamo  vso  v  solzah,  ker  ji  je  teta  malo  prej  rekla,  »veš,  ko  bo  prišlo pa do srca, je pa ne bo več«, njena hči  je  že  umrla,  prav  tako  so  umrli  tudi  vsi  drugi  majhni  otroci  z  istimi  znaki  bolezni.  Preobrat se je zgodil v noči po tem, ko me je  oče  ob  pomoči  mame »knajpal«,  jaz  pa sem  ju  za  nagrado  zjutraj  pozdravila  z  jokom,  čeprav  se  že  nekaj  dni  pred  tem  nisem  več  oglašala,  le  komaj  slišno  sem  stokala,  prav  tako nisem ne jedla, niti pila nisem več. Aha,  kaj  pa  je  to »knajpanje«?  To je  zdravljenje z  vodo.  Takrat  sem  bila  nekaj  mesecev  star  dojenček,  ki  sta  ga  v  toplem  prostoru  namakala  v  ledeno  mrzlo  vodo  (vodi  sta  dodajala sneg) in takoj potem zavila v topla  oblačila.  Ko  me  je  mama  pripeljala  k  zdravniku na kontrolo, se ni mogel načuditi,  da sem še živa. Edina sem preživela.   

Seveda  je  ta  zgodba  dala  meni  poleg  življenja še veliko več. Še zelo majhna sem   

17


številka 1 ‐ april 2010 

O Orrrgggaaannniiizzziiirrraaannnooo  SSaaammmooossstttooojjjnnnooo  U Učččeeennnjjjeee     začela  spoznavati  zdravilna  zelišča,  začimbe,  kako  si  pomagati  s  telovadbo,  zdravljenjem  z  vodo,  najprej  seveda  v  domači  hiši.  Kasneje  pa  mi  to  ni  bilo  več  dovolj – posegla sem po različnih knjigah in  izobraževanjih v obliki delavnic, trenutno se  izobražujem  v  atlas‐profilaxu  in  še  veliko  drugega,  bi  lahko  naštela.  Delam  različne  tinkture,  kreme  in  še  marsikaj,  kar  seveda  deluje, zato imam tudi stalne stranke.     

»... vsa zanimanja sem spremenila v  hobije.« 

  novo  učenje  španščine,  italijanščine  in  nemščine.  Pa  tudi  računalništva  nisem  zaobšla,  ker  so  včasih  bili  računalniški  programi  zelo  dragi,  sem  sama  programirala  za  računovodstva,  sedaj  sem  se  pa  še  »spravila«  na  internetne  strani,  digitalno  fotografijo,  desetprstno  slepo  tipkanje.  Že  od  nekdaj  se  ukvarjam  z  različnimi  ročnimi  deli,  veliko  stvari  me  še  zanima, tako da bom morala še dolgo živeti,  če  bom  hotela  vse  uresničiti.  Verjemite  mi,  da  v  vsem  tem  uživam  kot  še  nikoli,  ker  delam  in  se  učim  tisto,  kar  zares  želim.  Kaj  pa  zaslužek?  Treba  se  je  naučiti  vse  to  prodati,  kajti,  če  nekaj  delaš  s  srcem,  delaš  dobro  in  tudi  lahko  prodaš  dobro,  ker  je  to  resnično dobra stvar. Še ne dolgo tega sem v  svet  spravila  zgoščenko,  ki  je  posledica  delavnic »ABC finančne pismenosti«, kjer so  stroški  dela  kot  so  plača,  avtorski  honorar,  regres  za  letni  dopust,  pogodbeno  delo  pripravljeni  tako,  da  lahko  z  vnosom  bruto  zneska  dobite  neto  znesek  in  pridobite  še  podatek  koliko  je  skupen  strošek  delodajalca.  To  je  bil  moj  odziv  iz  delavnic,  kako vedeti koliko je moja neto plača, če so  mi ponudili 1000 € bruto.    

Jožica na delavnici španščine 

 

 

»... nimam več problemov,  ampak imam samo še  priložnosti in izzive ...« 

 

Poklicno  sem  se  ukvarjala  s  financami,  z  davki  in  računovodstvom.  Sedaj,  ko  je  pa  čas  tretje  kariere  ali  ko  se  srečaš  z  Abrahamom,  je  prav,  da  razmišljaš,  kaj  pa  sedaj?  Lahko  bi  spala  do  11.  ure  in  umirala  od  dolgočasja,  gledala  vse  ponovitve  nadaljevank,  ampak  moja  odločitev  je  čisto  drugačna ‐ vsa zanimanja sem spremenila v  hobije. Naučila sem se delegirati delo in tudi  reči  ne,  zato  imam  sedaj  dovolj  časa  za  vse  tisto,  česar  ob  obveznostih  včasih  nisem  mogla.  Tako  sem  se  posvetila  študiju  tujih  jezikov  ‐  od  tega,  da  sem  obnovila  znanje  angleščine in francoščine, pa tudi čisto na      

   

Za  konec  pa  naj  kot  NLP‐jevka  povem  še  tole;  nimam  več  problemov,  ampak  imam  samo  še  priložnosti  in  izzive,  kar  je  zame  ekološko beri sprejemljivo, je lahko tudi za vas,  če  ni  tako,  je  prav  da  to  poveste  a  ne  kot  napad  temveč kot  iskren predlog, kaj  lahko  izboljšamo.   

Okužimo  ta  svet  z  nasmehom  in  ljubeznijo  in prijazno pozdravljeni.    

□  Jožica Arnšek □

18


številka 1 ‐ april 2010 

O Orrrgggaaannniiizzziiirrraaannnooo  SSaaammmooossstttooojjjnnnooo  U Učččeeennnjjjeee      R REEPPO OR RT TA AŽ ŽA A    

Slovenščina za tujce in tujke   

V Središču za samostojno učenje MKL, smo  po  novoletnih  praznikih  začeli  izvajati  delavnice  Slovenščina  za  tujce  in  tujke.  S  svežo  motivacijo  sem  pričela  voditi  delavnice in z vsako izvedeno se mi je želja  po  posredovanju  znanja  še  povečala.  Delavnice  se  že  od  20.  januarja  odvijajo  dvakrat  mesečno.  Število  prisotnih  se  giblje  od  sedem  do  devet  udeležencev  in  udeleženk  na  delavnico.  Nekateri  hodijo  redno,  drugi  občasno,  vsi  pa  so  večinoma  zadovoljni. Udeleženci in udeleženke znanje  slovenskega  jezika  potrebujejo  predvsem  zaradi  njihovega  delovnega  mesta,  saj  so  večinoma zaposleni v Sloveniji, prihajajo pa  iz  različnih  koncev  Evrope  in  sveta:  Bosna  in  Hercegovina,  Italija,  Makedonija,  Ukrajina, Iran, Egipt. 

  Ko  uporabljam  poleg  še  srbohrvaški  in  angleški  jezik,  postane  lahko  zmeda  popolna,  a  ključna  je  koncentracija.  Vse  primere,  ki  jih  težko  razložim,  poskušam  podati  z  obilico  aktualnosti  in  humorja.  Napake  jemljemo  kot  izziv  ter  nanje  gledamo  skozi  očala  humorja.  Tako  se  med  učenjem  sprostimo,  kar  je  redkost  v  današnjem  času,  ki  zahteva  stoodstotno  produktivnost  z  veliko  količino  stresnih  situacij.  Z  zabavno  predstavitvijo  slovnice  skušam  doseči  visok  rezultat,  saj  se  uporabni  primeri  udeleženkam  in  udeležencem  vtisnejo  v  spomin  in  jih  tako  lahko  sami  uporabijo  v  vsakdanjem  življenju.   

 

Ko  sem  pričela  z  delavnicami,  sem  ugotovila,  kako  je  slovenščina  za  tujke  in  tujce  težka.  Večina  jezikov  ne  pozna  dvojine,  nekateri  nimajo  srednjega  spola,  nekateri  ne  poznajo  toliko  sklonov.  Slovenščina  seveda  ima  pravila,  ampak  mnogokrat  jih  enostavno  ni.  Sami  pomislimo,  če  res  znamo  sklanjati  besede  kot  so  otrok,  oči,  mati,  hči,  tla  …  Znamo  pravilno  vikati?  Znamo  sklanjati  osebek  ženskega spola v prvem zaimku dvojine?   

   

 

 

Delavnice  smo  pričeli  z  osnovami  slovenščine  (abeceda,  osnove  komunikacije,  osnovne  besede),  nato  smo  nadaljevali  z  uporabo dvojine, množine, osebnih zaimkov  in  prešli  na  uporabo  sklonov,  ki  predstavljajo  najtežavnejši  izziv  udeleženkam  in  udeležencem.  Na  vsaki  delavnici  poskrbim  za  poslušanje  različnih  radijskih  obvestil,  pogovorov,  dialogov,  ki  jih  tudi  ponovimo  ali  zapišemo.  Učimo  pa  se  pisati  tudi  razglednice,  pritožbe,  prošnje  ter  preverjamo  ali  znamo  vprašati  za  različne  informacije  na  cesti,  v  trgovini,  v  lekarni …     

19


številka 1 ‐ april 2010 

O Orrrgggaaannniiizzziiirrraaannnooo  SSaaammmooossstttooojjjnnnooo  U Učččeeennnjjjeee     Glavno  dejstvo,  ki  skupino  popestri  pa  je  v  vseh  pogledih  multikulturnost.  Slednja  zagotavlja pluralnost vrednot, stališč in tudi  svetovnih nazorov. Poleg učenja se zraven    

  učimo  sobivanja  različnih  kultur,  medsebojnega  spoštovanja,  kljub  različnim  pogledom na svet.   

Veliko  zaslug  za  uspešno  izvedbo  gre  seveda kolegicam v Središču, ki mi stojijo ob  strani  tako  z  organizacijsko,  kot  s  čustveno  oporo.  Pod  slednje  spada  tudi  čokolada,  ki  me  preseneti  v  omari  ali  predalu.  Zahvaliti  pa  se  želim  tudi  izjemni  skupini  udeležencev in udeleženk na delavnicah, ki  kljub  temu,  da so  v tuji  državi  in  da  selitev  predstavlja  pomemben  prelom  v  življenju  ljudi,  ohranjajo  dobro  voljo,  težave  premagujejo z veliko motivacije in mi vsako  delavnico  v  okviru  učenja  slovenščine,  spremenijo v prijetno druženje.  

 

   

       

  □ Tadeja Žele □    

20


številka 1 ‐ april 2010 

O Orrrgggaaannniiizzziiirrraaannnooo  SSaaammmooossstttooojjjnnnooo  U Učččeeennnjjjeee      IIZ Z  PPR RV VEE  R RO OK KEE::  U Uttrriinnkkii  iizz  ddeellaavvnniicc  sslloovveennsskkeeggaa  jjeezziikkaa     Iz  prve  roke  tokrat  izkušnje  udeležencev,  ki  obiskujejo  delavnice  slovenskega  jezika.  Ker  se  slovenščine  šele  učijo,  jim  slovnične in jezikovne napake spreglejte.    Rada  bi  se  zahvalila  za  te  delavnice  na  katerih  se  lahko  učim  slovenskega  jezika.  Zelo  lepo,  da  ste  pripravljeni  to  izvajati.  Način na katerega Tadeja razloži slovnico in  težke  besede  je  odličen,  vedno  uporabi  zanimive primere, ki nikoli ne dopustijo, da  bi  to  pozabila.  Tadeji  želim  vse  dobro  in  tudi celi podporni ekipi, ki sodeluje z njo. 

  Žal  mi  je,  da  sem  prišla  na  delavnice  šele  tako  pozno.  Nisem  imela  veliko  časa  za  samostojno  učenje,  ampak  so  pa  delavnice  zelo  zanimive  in  zelo  lepe.  Želim  si  več  ustnega  govorjena.  Upam,  da  se bom lahko  več  časa  učila  slovenščino  tudi  z  računalnikom.   

□  Nataliia, Ukrajina □   Delavnica  je  super.  Rad  prihajam  nanje  in  vsi smo dobro razpoloženi. V kratkem času  smo  se  mnogo  naučili,  posebno  iz  gramatike, ki je zelo težka. Predavateljica se  res trudi, da pojasni vse kot se le da. Želim  si edino še več dela s časi. Vseeno pa upam,  da se bomo še mnogo naučila do konca. 

 

□  Eman, Egipt □   Delavnica  slovenskega  jezika  v  vsakem  primeru  mi  pomaga  pri  učenju.  Ko  pridem  je  atmosfera  vedno  sproščena.  Vidi  se,  da  ima  predavateljica  veliko  dela,  da  pripravi  material za delavnice. Prihajamo iz različnih  krajev,  tako  da  ima  predavateljica  veliko  dela  z  različnimi  jeziki,  ampak  to  počne  z  veliko potrpežljivosti.  Upam,  da  se  bom  še  naprej  učil  na  teh  delavnicah.  

 

□  Željko, Bosna in Hercegovina □  

 

□   Zlatko, Bosna in Hercegovina □    

 

V  delavnici  za  slovenski  jezik  se  imamo  lepo.  Vsi  zelo  smo  se  potrudili,  čeprav  so  sklanjatve  za  nas  največja  nočna  mora,  vendar  s  Tadejino  potrpežljivostjo  jih  lahko  spremenimo v lepe sanje.               

 

□  Edmonda, Italija □      

   21


številka 1 ‐ april 2010 

O Orrrgggaaannniiizzziiirrraaannnooo  SSaaammmooossstttooojjjnnnooo  U Učččeeennnjjjeee      SSSSU U  V V  ŠŠT TEEV VIILLK KA AH H     Središče  za  samostojno  učenje  je  v  prvih  štirih  mesecih  leta  2010  imelo  151  udeležencev,  ki  so  se  aktivno  samostojno  učili.  Od  teh  je  67  udeležencev  Središče  obiskalo  prvič,  skupaj  so  ga obiskali 1631‐krat in se učili 3532 ur.   

Na obisku pri nas   

  Ogledi  Središča  za    skupine:        21. 01. 2010     11. 03. 2010     26. 03. 2010     31. 03. 2010     15. 04. 2010     15. 04. 2010     28. 04. 2010 

samostojno  učenje  v  MKL,  Knjižnici  Otona  Župančiča  za  zaključene 

Zaposlitveni kotiček, Zavod RS za zaposlovanje  Zaposlitveni kotiček, Zavod RS za zaposlovanje  Zavod Papilot  Zaposlitveni kotiček, Zavod RS za zaposlovanje  Zavod Papilot  Zaposlitveni kotiček, Zavod RS za zaposlovanje  Zavod Papilot 

               

22


številka 1 ‐ april 2010 

O Orrrgggaaannniiizzziiirrraaannnooo  SSaaammmooossstttooojjjnnnooo  U Učččeeennnjjjeee    

R RA AZ ZIISSK KO OV VA ALLEEC C    

V  tokratnem  raziskovalcu  vam  ponujamo  reševanje  križanke.  Na  voljo  vam  je  14  namigov,  ki  so  razvrščeni  po  zaporednih  številkah.  Rešitve  vpišite  v  križanko  in  v  odebeljenem  stolpcu  se  vam  bo  izpisala rešitev tokratnega Raziskovalca.   

Vsi namigi se nanašajo na dejavnost, ki ljudi povezuje med seboj, so značilnosti te dejavnosti in so ciljni  problemi pri katerih ta dejavnost nesebično sodeluje s svojo pomočjo. Katera je ta dejavnost? Raziskujte in  rešitev bo na dlani.   

NAMIGI:  1. nesebična dejavnost drugim ljudem ko so v stiski;  2. sopomenka veselja, sreče;  3. motnja v delovanju organizma, nasprotje zdravja;  4. smetenje, izpusti plinov, odplak v naravo;  5. pomoč drugi osebi z nasveti;  6. ljudje brez službe;  7. ljudje z malo materialnih dobrin;  8. ljudje, ki so se upokojili;  9. odraščajoča mladina;  10. pridobivanje novega znanja;  11. odnos,  ki  se  razvije  med  ljudmi  po  daljšem  času  druženja  in  ga  odlikujejo  zaupanje,  pomoč,  razumevanje;  12. izbruh vulkana, potres ali vremenska ujma so naravne _________;  13. stanje prijetne vznemirjenosti, ki se izraža v smehu, živahnosti in radosti;  14. ljudje brez doma.   

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14  

Pravilno rešitev Raziskovalca pošljite po elektronski pošti na naslov ssu@mklj.si do 5. 8. 2010, ne pozabite  pripisati svojega imena in priimka. Srečno.   

Rešitev  raziskovalca  iz  prejšnje  številke:  Oda  Radosti.  Med  prispelimi  pravilnimi  rešitvami  je  bil  žreb  naklonjen Pavli Plavc, ki prejme knjižno nagrado. Čestitamo.   

Tadeja Žele □□ 

23


OSU številka 1, letnik 2, 2010