Page 1

Domoznanska razstava MKL - Slovanske knjižnice v Ljubljani maj-junij 2015 (J. Golli , G. Hudoli n, T. Zorko)

Uporabljeno gradivo je iz knjižnične zbirke Slovanske knjižnice, družinskega arhiva knjižničarja Milana Novaka in Knjižnice Bežigrad. Taborniške fotografije je prispeval gospod Samo Poljanšek iz taborniškega društva Savski odred. Spletno razstavo pripravil: mag. Gašper Hudolin Sodobne fotografije naselja: mag. Teja Zorko in Matjaž Bizjak, Mestna knjižnica Ljubljana, Slovanska knjižnica.


Savske stolpnice in bloki ob Linhartovi cesti. Foto: Matja탑 Bizjak, Slovanska knji탑nica, 2015.


Spomini na Savsko naselje

Samski dom okoli 1960.

Otroka, vrt in barake za samskim domom, v ozadju druge hiše, ob Topniški ulici, okoli 1964.

Trije bratje Novak. Zimsko veselje okoli 1964.

Avtor fotografij: Mirko Novak


Razvoj Savskega naselja Del Bežigrada in območje Savske kolonije leta 1953. Vir: V. Bohinec, Fr. Planina, J. Sottler, M. Černe : Ljubljana. Turistično-prometni zemljevid,. Hrani SLK.

Savsko naselje z ulicami leta 1975. Vir: Ljubljana : načrt mesta / plan of the town / plan de la ville / la pianta della citta / Stadtplan. Ljubljana : Turistično društvo, 1975. Hrani SLK.


Pogled z druge strani. Zadaj poslovnostanovanjski kompleks Situla, zgrajen po naÄ?rtih arhitekturnega biroja Bevk Perović arhitekti. (http://www.situla.eu) Foto: M. Bizjak, SLK, 2015.

Vir: Docomomo Slovenia 100. Arhitektov bilten, 2010, str. 49. Hrani SLK.


 Delavska kolonija, kompleks stanovanjskih zgradb ob Vilharjevi, za železniško

postajo, namenjenih zaposlenim v ljubljanski carinarnici.  Sestavljen je iz petih stanovanjskih enot – treh enonadstropnih in dveh

trinadstropnih, zbranih okoli notranjega zelenega dvorišča. Stavbo carinarnice na drugi strani ceste je 1945 porušila bomba.  Carinarniška kolonija je zgodnje delo arhitekta Iva Spinčiča. V praksi je

preizkusil načela stanovanjske gradnje, ki jih je prinesel z Dunaja. Delavska kolonija s poudarjenimi zunanjimi elementi (venci, stolpi) je bila zgrajena že 1929 in je danes del Savskega naselja ter zavarovana kot kulturna dediščina.

Vir: Bilten Dragocena urbanistična dediščina – Savsko naselje. MOL in Urbanistični inštitut RS, 2013.


Na dokončanju in ureditvi Savske kolonije je delal tudi Šlambergerjev ata s svojo brigado najstarejših Moščanov, ki so tudi pripomogli k temu, da je rajon Moste vse leto prednjačil in parkrat priboril prehodno zastavico. Vir: Ljubljana na prostovoljnem delu , 1947.

Hrani SLK.


Savska kolonija

Današnja podoba starega dela naselja. Foto: T. Zorko (levo), M. Bizjak (desno), SLK, 2015.


 Kakor drugod po Ljubljani so v povojnem času tudi Savsko kolonijo pomagali

graditi številni prostovoljci.  Prva petletka (1947 – 52) je potekala v znamenju političnega in gospodarskega

preobrata. Pomembna procesa tega časa sta bila nagla urbanizacija in izgradnja socialistične družbe. Vsi so delali za obnovo, elektrifikacijo in industrializacijo domovine.  Obnova je pomenila čim več urbanističnih in gradbenih projektov v čim

krajšem času. Gradnja se je najprej usmerila v industrijske in vojaške objekte, nato pa še v stanovanjske.  Savska kolonija oziroma poznejše Savsko naselje je bilo največje

organizirano gradbišče v Ljubljani po osvoboditvi. Raslo je od prvih povojnih let v trikotniku med Linhartovo, Šmartinsko in Topniško, pozneje (1968, 1969) pa so ga še dograjevali do Črtomirove ulice. Znotraj naselja je speljana Savska cesta.


 Prvotno jedro naselja so bile enonadstropne stanovanjske hiše (načrt B. Kobe) z

več stanovanji in z zidanimi drvarnicami na dvorišču. Te hiše so postavili med Endliherjevo ulico, Ulico Majke Jugovića in Ulico Luize Pesjakove. Na zunaj spominjajo na prve delavske stanovanjske hiše.  V petdesetih letih so naselje intenzivno dograjevali predvsem z dolgimi tipskimi prostostoječimi bloki, ki so postavljeni v smeri SV – JZ po obodu in v notranjosti naselja. Naselje so postopoma gradili številni investitorji in podjetja: JLA, Zavod za stanovanjsko gradnjo, Megrad, Gradis, Obnova, Tehnika in SGP Grosuplje po načrtih različnih arhitektov (D. Bohinec, I. Arnautović, M. Mihelič, S. Kristl, S. Rohrman, M. Kos, Omersa, Cirman in drugi).  Leta 1958 je bil izrisan zazidalni načrt in načrt zunanje ureditve za Savsko naselje.  Leta 1957 je Savska kolonija kot prva v Ljubljani dobila preskrbovalni center, v katerem bodo mlekarna, mesarija, pekarna, trgovina z zelenjavo in trgovina z manufakturnim in galanterijskim blagom.


Prvotna podoba Savskega naselja, 7. 8. 1948. Vir: Cvirn Guček, S.: 50 let OŠ Savsko naselje. Ljubljana, 2008.

Otroci pri delu septembra 1959. Vir: Cvirn Guček, S.: 50 let OŠ Savsko naselje. Ljubljana, 2008. Hrani SLK.

»Še letos [t. j. 1956] bodo dograjeni novi stanovanjski bloki v Savski koloniji. Prve stanovanjske bloke te kolonije, ki je med največjimi po vojni zgrajenimi v Ljubljani, so začeli graditi že prva leta po vojni. Do konca 1956 bo dograjenih 6 blokov, tako da bo kolonija imela 16 blokov, v katerih bo 600 novih moderno urejenih dvosobnih stanovanj. Savska kolonija bo dobila tudi svojo trgovsko hišo, ki bo imela mlekarno, mesarijo, pekarno, trgovino s povrtninami ter trgovino z manufakturnim in galanterijskim blagom.« Vir: Rodna gruda, revija za Slovence po svetu, 1956. Hrani SLK.


Arh. Boris Kobe: Tloris 1 : 300 stanovanjske hiナ。e, Savska kolonija, Ljubljana, 1946. Vir: Arhitekt, revija za arhitekturo, urbanizem in oblikovanje izdelkov, 1951, ナ。t. 1, str. 8. Hrani SLK.

Desno zgoraj in spodaj: Veト行tanovanjske hiナ。e v Savskem naselju. Foto: M. Bizjak, SLK, 2015.


 Soseska je razdeljena na stanovanjske in javne stavbe, prometno mrežo ter

rekreacijske in zelene površine. Narejena je za 5.000 prebivalcev, kar še zmeraj omogoča osebne stike med prebivalci in zmerno oddaljenost od vseh delov soseske. Razdeljena je na četrti od tristo do tisoč prebivalcev, vsaka četrt pa je razdeljena na sosedstva, katerih središče je igrišče, center celotne soseske pa sestavljajo vzgojno-varstvena ustanova, objekti osnovne preskrbe in večje igrišče.

E. Ravnikar, M. Dobravec, J. Lap: Model stanovanjske soseske za 5.000 ljudi. Vir: B. Mihelič, Razvoj Ljubljane po drugi svetovni vojni 1945 – 1973 (II). Sinteza, št. 58 – 60, 1982, str. 106.


 Stanovanjske zgradbe so različnih tipov. V jedru ob glavni cesti (Linhartova,

Topniška) so stanovanjske stolpnice in so mišljene kot nosilke mestne note, v naslednjem pasu so nižji bloki in vrstne hiše, v zadnjem pa enodružinske hiše. Takšna zasnova je pri nas nato služila kot osnova za načrtovanje stanovanjskih sosesk v Ljubljani (kot n. pr. BS 6, ŠS 6).  Na zahodni strani Topniške, severno od carinarniške kolonije, so ob koncu 60. let zgradili nov del naselja z bloki, postavljenimi v obliki črke U, vrtcem in šolo.  V devetdesetih letih je bilo Savsko naselje povezano z novo sosesko Župančičeva jama ter preko nje z novim mestnim parkom. Savsko naselje danes velja za eno kakovostnejših stanovanjskih sosesk v bližini mestnega središča in je ena najbolj zazelenjenih mestnih četrti v Ljubljani.

Lit.: B. Mihelič, Urbanistični razvoj Ljubljane, 1983, str. 56 – 57. Nikšič, M. in drugi: Dragocena urbanistična dediščina – Savsko naselje. Urbanistični inštitut Slovenije in MOL, 2013. Hrani SLK.


Foto: M. Bizjak, SLK, 2015.


 Skupina stanovanjskih stolpnic v Savskem naselju, postavljenih v soseščini

tipične blokovne zazidave.  Urbanistično postavitev sta zasnovala Božidar Gvardijančič in Milan Mihelič,

investitor je bil Zavod za stanovanjsko izgradnjo OLO Ljubljana, gradilo je podjetje GIP Gradis med 1958 in 1962. Statik je bil Franc Adamič.  Železobetonski skelet s središčnim komunikacijskim jedrom, fasadna polnila so

iz industrijsko izdelanih betonskih plošč. Stanovanja so opremljena z vzidanimi serijsko izdelanimi kuhinjami in vzidanimi omarami v sklopu skeletne konstrukcije. Površina vsake stolpnice meri 6.290 m².  Vsaka stolpnica ima dve kletni etaži, pritličje, štirinajst nadstropij. Gradnja

spada v t. i. napredno klasično gradnjo, ki pomeni postopno prehajanje k montažni gradnji. Eno nadstropje sestavljajo štiri stanovanja, ki so razporejena okrog središčnega stopnišča.  Gospodinjsko-sanitarni vozel je inštalacijski blok, postavljen na sredino

stanovanja. Nanj so vezani kuhinja, kopalnica in sanitarije. Okrog tega pa so nanizani in s krožno potjo povezani še drugi prostori.


 Stolpnica je bila v začetku šestdesetih let najpomembnejša tipološka

novost pri nas. Gre za ekonomičen način gradnje z visoko izrabo mestnih tal pri razmeroma skromni zazidalni površini. Stolpnica, ki je švedska iznajdba, je nova oblika kolektivne stanovanjske stavbe in nov element pri oblikovanju mestnega prostora.  Prve stolpnice v Ljubljani so bile realizirane po načrtih Ilije Arnautovića in

Milana Miheliča skoraj istočasno med leti 1957 in 1961 na Roški cesti in v Savskem naselju.

Vir: Mercina, A.: Arhitekt Ilija Arnautović, socializem v slovenski arhitekturi. Ljubljana, 2006.


Božidar Gvardijančič: Zazidalni načrt Savskega naselja, Ljubljana, 1958. Vir: B. Mihelič: Razvoj Ljubljane po drugi svetovni vojni 1945 – 1973 (II). Sinteza : revija za likovno kulturo, št. 58 – 60, 1982, str. 106.


Maketa savskih stolpnic in nekaterih blokov v Savskem naselju. Vsaka stolpnica ima razgledno teraso in poudarjeno strojnico dvigala. Oblikovanju le-te so načrtovalci posvetili veliko pozornosti. Teraso so oblikovali zaradi navdušenosti nad življenjem visoko nad tlemi in vzorov moderne pri teh prvih primerih stanovanjskih stolpnic v Ljubljani. Na južni strani stolpnic v Savskem naselju, v smeri proti centru Ljubljane, v stolpnicah na Roški pa v smeri proti grajskemu hribu se še eno nadstropje višje od terase nahaja razgledna ploščad. Vir: Mercina, A.: Arhitekt Ilija Arnautović, socializem v slovenski arhitekturi. Ljubljana, 2006, str. 34.


Vir: Koselj, N., Arhitektura 60-ih let v Sloveniji. Arhitektov bilten : ab ; Ljubljana, 1995, posebna izdaja, str. 81. Hrani SLK.


Vir: Arhitektov bilten, št. 68/69, 1984: Aktualni problemi razvoja stanovanjske gradnje v Sloveniji. Hrani SLK.


Izgradnja Savskega naselja (med Topniško in Vilharjevo cesto.) Vir: P. Gőstl: Srečanja s stavbarji, Didakta, 1996. Hrani SLK.

Tako bomo prišli najhitreje do stanovanj. » V zadnjem času so že mnoga podjetja odkupila stanovanja, ki jih gradi Mestni ljudski odbor. To je vsekakor najhitrejša pot do novih stanovanj, kajti tako zbrana sredstva vlože takoj v gradnjo novih stanovanj. Na sliki: Pred nedavnim je bilo prodanih 98 stanovanj, gradbena podjetja pa že grade tri nove bloke v Savski koloniji.« Vir: Ljubljanski dnevnik, 15. 8. 1955.


Vir: Rodna gruda : revija za Slovence po svetu, april 1972. Hrani SLK. .


Zbor občanov, 1965, št. 8. Hrani Knjižnica Bežigrad.

Ljubljana – velemesto. Posnetek iz Savskega naselja. Avtor: I. Breskvar. Vir: Rodna gruda : revija za Slovence po svetu, april 1964. Hrani SLK.


Stanovanjski bloki na ÄŒrtomirovi ulici

Foto: T. Zorko, SLK, 2015. Lit.: A. Mercina, Arhitekt Ilija Arnautović, socializem v slovenski arhitekturi, Ljubljana, 2006, str. 60.


Vir: A. Mercina, Arhitekt Ilija Arnautović, socializem v slovenski arhitekturi, Ljubljana, 2006, str. 60.

Stanovanjski bloki na ÄŒrtomirovi ulici Levo in desno spodaj: M. Bizjak, SLK; 2015.


Nove stanovanjske zgradbe v Savskem naselju

Savski kamen 1 in 2 (zgoraj in desno spodaj) ter stanovanjski blok na Knobleharjevi ulici (nekoč Majke Jugovićev).

Vira: Ljubljana : glasilo MOL, 2006 in 2011; slika levo spodaj Sara Jalšovec.


Novejši del Savskega naselja , stanovanjsko-poslovne zgradbe ob Savski cesti. Foto: M. Bizjak, SLK, 2015.


Stanovanjsko-poslovni kompleks Savski kamen. Foto: M. Bizjak, SLK, 2015.


Odprtje Družbenega doma 17. novembra 1977. Iz albuma g. Sama Poljanška.


Knjižnica v Savskem naselju

Slavnostno odprtje prenovljene zgradbe in knjižnice v njej. Foto: Mestna knjižnica Ljubljana, Knjižnica Bežigrad, september 2014.

Od jeseni 2013 do poletja 2014 je potekala temeljita prenova knjižnice. Za najmlajše so uredili pravljično sobo, v prvem nadstropju pa se nahaja je sodobno opremljena in svetla časopisna čitalnica.

Knjižnica Bežigrad je odprla svoje izposojevališče v Savskem naselju 19. 11. 1977. Prostor je dobilo v novo zgrajenem Družbenem domu Krajevne skupnosti Savsko naselje. Tedaj je bilo na voljo okoli 3.000 knjig. Knjižnica se je v okolju hitro uveljavila, pridobivala vedno več članov in novega gradiva. V letu 1993 so knjižnico prenovili in pridobili ločen vhod, velik del etaže v visokem pritličju ter potrebne prostore za dejavnost. Odprta je bila trikrat tedensko po 6 ur. 2003 so v dodatnih prostorih odprli nov mladinski in otroški oddelek.


Dom skupnosti s Knjižnico reči, zadaj zgradba, v kateri domuje Knjižnica Savsko naselje. Foto: M. Bizjak, SLK, 2015.


Razstavni eksponat Knjižnice reči. Foto: M. Bizjak, SLK, 2015..


Samski dom danes. Foto: M. Bizjak, SLK, 2015.


Skozi Savsko naselje po Topniški cesti. Foto: T. Zorko, SLK, 2015.


Stolpnice tipa G ob Topniški in Vilharjevi cesti

Foto: T. Zorko, SLK, 2015.

• Zgrajene med 1970 in 1972, arhitekt Ilija Arnautović (vir: Društvo arhitektov Lj.). • Zgradili sta jih podjetji Tehnika (rumena stolpnica) in SGP Grosuplje.


Na sliki je garaža tipa Triplex A, ki jih je načrtoval arhitekt Savin Sever . Garažni paviljoni imajo obliko črke T, zgradili so jih na več koncih Ljubljane v poznih šestdesetih letih 20. stoletja. Tedaj se je z razvojem motorizacije pojavil širši problem parkirnih in garažnih prostorov. Nove soseske so potrebovale hitro in poceni rešitev pereče težave parkiranja. „Kvalitete garažnih objektov Triplex je nedvomno potrdila njihova množična uporaba. Gre za verjetno največkrat ponovljeni objekt v Sloveniji, ki po več kot 35 letih ni izgubil svoje aktualnosti, med leti 1966 in 1999 je bilo v več kot 160 objektih realizirano nad 13.000 garažnih boksov … Izjemna organizacija teh tipskih objektov omogoča maksimalno število garaž v treh nivojih. “ Vir: Dolenec, M., Savin Sever arhitekt. Ljubljana, 2003, str. 80. Hrani SLK.

Foto: M. Bizjak, SLK, 2015.


Gara탑e v Savskem naselju. Gradili so jih 탑e sredi 60-ih let 20. stoletja. Foto: M. Bizjak, SLK, 2015.


Soseska Savsko naselje je poznana po veliko ozelenjenih površinah. Foto: T. Zorko, SLK, 2015.


Zeleno Savsko naselje. Foto: T. Zorko, SLK, 2015.


Motivi iz Savskega naselja. Foto: M. Bizjak, SLK, 2015.


Stanovanjski blok na Majaronovi ulici, balkoni gledajo na Savsko in Ĺ martinsko cesto. Foto: M. Bizjak, SLK, 2015.


Blok na Majaronovi ulici (levo), v ospredju okrepÄ?evalnica na Savski cesti. Foto: T. Zorko, SLK, 2015.


Ustvarjalnost SavÄ?anov. Foto: M. Bizjak, SLK, 2015.


 3. 4. 1957 so položili temeljni kamen nove osnovne šole, ki je bila nujno

potrebna za normalno življenje hitro rastoče soseske.  Šolo so gradili po projektnem načrtu, ki ga je pripravil Splošni projektivni biro

Ljubljana, arhitekt je bil Dušan Bohinec, odgovorni projektant pa Emil Navinšek. Gradnjo šole je vodil poseben gradbeni odbor. Republiška komisija za revizijo projektov je odobrila le trakt z učilnicami in stranskimi šolskimi prostori brez podaljška za prhe in telovadnice.  Oktobra 1958 se je začel pouk v nedokončani šoli v petih zasilnih učilnicah v

drugem nadstropju za prve tri razrede. Začela sta delovati tudi dva oddelka šolskega vrtca. V prvem nadstropju so nadaljevali z deli. Konec novembra 1958 je na šoli začela delovati mlečna kuhinja s toplimi obroki.  Pouk je do maja 1959 potekal izmensko, nato pa v enem kosu dopoldne. Prvi

ravnatelj »pete osnovne šole« je postal Geza Čahuk. Gradbena dela so zaključili 10. 4. 1959. Kljub težkim razmeram so šolski delavci vzpostavili in uredili pionirsko in učiteljsko knjižnico ter razrede opremili z učili in pripomočki.


1997 se je šola preimenovala v Osnovno šolo Savsko naselje. Lit.: Cvirn Guček, S.: 50 let OŠ Savsko naselje. Ljubljana, 2008. Hrani SLK.

Fotografiji: M. Bizjak, SLK, 2015.

23. 5. 1959 – svečano so odprli novo šolo, ki so jo poimenovali po Borisu Kidriču. S pomočjo udarniškega dela krajanov so pred novim šolskim letom uredili neposredno okolico šole in opremili strokovne kabinete šole. 9. 3. 1966 so končno odprli novo telovadnico, ki ni bila le pridobitev šole, temveč celotnega naselja. 1966 je v njej začel trenirati tamkajšnji TVD Partizan. 1968 so ob šoli zgradili še letno telovadišče ter kotalkališče.


Šola brez telovadnice, v ozadju stolpnice.

Vabilo na svečano odprtje osnovne šole v Savskem naselju 23. maja 1959.

Prostovoljno delo pred novo šolo septembra 1959.

Vir slik: Cvirn Guček, S.: 50 let OŠ Savsko naselje. Ljubljana, 2008.


Stanovanjska vila S

Stanovanjska vila v Savskem naselju. Foto: M. Bizjak, SLK, 2015.


Različni tipi stanovanjskih gradenj v Savskem naselju – večstanovanjske hiše, vila in stolpnica. Levo zgoraj: začetek Knobleharjeve ulice. Foto: M. Bizjak, SLK, 2015.


Iz Zbora občanov o Savskem naselju

Levo: Zbor občanov, 1977, št. 3, str. 2. Desno: Zbor občanov, 1985, št. 12. Hrani: Knjižnica Bežigrad.


Foto: M. Bizjak, SLK, 2015.


Stanovanjski bloki tipa E ob Linhartovi cesti, zgrajeni 1957, arhitekt Dušan Bohinec.

Foto: M. Bizjak, SLK, 2015.


Desno vidimo zgradbo Kmetijskega inštituta Slovenije na Hacquetovi ulici 17 in stolpnico Situla na Vilharjevi cesti. Kmetijski inštitut deluje že od leta 1898, v tej zgradbi pa je od leta 1938. Pročelje poslopja so leta 1997 obnovili. Foto: M. Bizjak, SLK, 2015


Vzgojno-varstveni zavod Mladi rod na Črtomirovi ulici, enota Vetrnica. Arhitekt Stanko Kristl, gradilo Gradbeno podjetje Obnova (1972). Vir: S. Bernik, Slovenska likovna umetnost 1945 – 1978, str. 62. VVZ Mladi rod ima enote Vetrnica, Čira Čara, Kostanjčkov vrtec, Mavrica (že od leta 1948 na Savski cesti 1) in Stonoga (Linhartova cesta). Vetrnica je največja enota. Vir: spletna stran vrtca.

Objekt ima železnobetonsko konstrukcijo. Gradiva, ki so jih uporabili pri izgradnji, so beton, les, tekstil in steklo. Vrtec je sestavljen iz več paviljonov, znotraj katerih so bivalnice, igralnice imajo nepravokotne tlorise ,pred bivalnimi prostori so balkoni. Servisnotehnični objekt je ločen od bivalne cone otrok. Foto: M. Bizjak, SLK, 2015.

Vir: Sinteza, 1973, št. 26/27, str. 77 – 80.


Vrtčevsko igrišče pri enoti Vrtnica. Foto: M. Bizjak, SLK, 2015.


Cvetje med betonom . Foto: M. Bizjak, SLK, 2015.


Otroško igrišče je bilo urejeno že v času nastajanja Savske kolonije (1946 – 1947). (Podatek iz biltena Dragocena urbanistična dediščina – Savsko naselje ,2013) Foto: M. Bizjak, SLK, 2015.


Ulica s tem imenom je v Savskem naselju že od leta 1958 . Foto: T. Zorko, SLK, 2015. Luiza Pesjakova (1828 – 1898) je bila slovenska pesnica, pisateljica in prevajalka. Bila je najstarejša hči Blaža Crobatha in poročena z bogatim prevozniškim podjetnikom Simonom Luko Pessiakom. Vira: Slovenski biografski leksikon, spletna stran Mestne občine Ljubljana.


Foto: M. Bizjak, SLK, 2015.


Foto: M. Bizjak, SLK, 2015.


Foto: M. Bizjak, SLK, 2015.


Foto: M. Bizjak, SLK, 2015.


Levo: uvod v obširno reportažo iz Savskega naselja. Vir: Zbor občanov, 1965, št. 4, str. 1. Hrani Knjižnica Bežigrad.

Desno zgoraj: 50 let OŠ Savsko naselje. Ljubljana, 2008. Spodaj: F. Ivanšek, Družina, stanovanje in naselje, Ljubljana, 1988, str. 110.


 Za ponovno oživljanje naselja in soseske, ki sta po mnenjih kritikov v nekem

obdobju nazadovala v socialnem in prostorskem smislu, se trudijo številni posamezniki in društva: Mladi hišni prijatelji, Saprabolt!, ProstoRož, Kreativni center V.I.B.E in drugi. Društva si prizadevajo za dvig kakovosti bivanja v soseski. Urejajo javne površine, organizirajo druženja ljudi (»Blok party« …).  Kritike letijo na vedno več avtomobilov, šibko socialno skupnost in druge težave.  Dejavnosti Mladih hišnih prijateljev so usmerjene v vključevanje prebivalcev vseh starosti v socialno delovanje v lokalni skupnosti. Projekt udejanjajo štirje mladi z mentorjem in mnogimi prostovoljci. Delujejo v okviru programa neformalnega izobraževanja PREOBRAT, ki ga izvajajo v zavodu BOB. Zadali so si ureditev igrišča in parka, namestitev cvetličnih korit, organizacijo kreativnih delavnic za otroke in drugih družabnih dogodkov.  Knjižnico reči so v Savskem naselju prvič odprli 21. januarja 2015. Knjižnica reči je projekt, ki želi povezati prebivalce ljubljanske blokovske soseske. Nahaja se v Domu skupnosti sredi naselja. Knjižnica ni namenjena zgolj Savčanom, temveč vsem, ki bodo prinesli kak uporaben predmet. Projekt je finančno podprla in koordinirala Regionalna razvojna agencija ljubljanske urbane regije. Projekt oblikuje skupnostni prostor, ki spodbuja sodelovanje. Knjižnica je odprta od ponedeljka do sobote, poskusno za pol leta.


Veliko skupnih dejavnosti med prebivalci soseske se je odvijalo tudi že mnogo let pred današnjimi društvi. O tem so izčrpno poročali novinarji v glasilu nekdanje bežigrajske občine Zbor občanov. Že 1962 so mladini namenili prostore za ustvarjalno preživljanje prostega časa (pionirski dom), gradili so športni park (1964) in telovadnico ob šoli (1966), v kateri je imel vaje tudi TVD Partizan. Urejali so še druge rekreacijske površine in strelišče v Društvenem domu (1979), izvedli so številne skupne čistilne akcije po naselju. Tudi taborništvo je bilo vseskozi nepogrešljiva sestavina družabnega življenja in dela v Savskem naselju. Tu so delovali taborniki Savskega odreda.

Viri: - Mladi hišni prijatelji: socialni servis za lokalno skupnost. Ljubljana, glasilo MOL, april 2013, str. 24 - 25. - Naš Bežigrad, glasilo ČS Bežigrad MOL, maj 2013, str. 17. - Prijatelj Videmšek, M.: Knjižnica, v kateri bo za izposojo vse, razen knjig. Delo, 21. 1. 2015, str. 16. - Zbor občanov : glasilo SZDL Ljubljana-Bežigrad, 1962 – 1990, Knjižnica Bežigrad hrani za obdobje 1962 – 1988. - Digitalna knjižnica Slovenije: http://www.dlib.si.


Obvestilo Doma skupnosti Savsko naselje. Hrani SLK.


Igra v Savskem naselju okoli 1970. V ozadju dvigala pri gradnji naselja v okolici ÄŒrtomirove ulice. Iz albuma g. Sama PoljanĹĄka.


Aktivnosti okoli Družbenega doma leta 1978, postavljanje šotorov. Iz albuma g. Sama Poljanška.


Propagandni tabor v Savskem naselju. Med 1978 in 1980. Iz albuma g. Sama Poljanška.


Taborniški treningi signalizacije, 1978. Iz albuma g. Sama Poljanška.


Ĺ tafeta in priprave nanjo leta 1978. Iz albuma g. Sama PoljanĹĄka.


Delovna akcija tabornikov Savskega odreda v Savskem naselju. Okoli 1980. Iz albuma g. Sama Poljanška.


Akcija čiščenja okolice taborniške sobe med bloki in stolpnicami do šole Borisa Kidriča. Okoli 1975. Iz albuma g. Sama Poljanška.


Taborniki na obhodu Savskega naselja., 70. leta 20. stoletja. Iz albuma g. Sama Poljanška.


Odhod na zimovanje. Zbor ob Linhartovi cesti okoli 1980. Iz albuma g. Sama Poljanška.


Hvala za ogled.

Profile for Mestna knjižnica Ljubljana

Ljubljanska soseska Savsko naselje  

Ljubljanska soseska Savsko naselje  

Advertisement