Ljubljana v gibljivih slikah 2013

Domoznanski večeri v Slovanski knjižnici Einspielerjeva 1, kletna dvorana

april

Ljubljana v gibljivih slikah filmske projekcije, predavanja, razstave četrtek, 25. aprila 2013 ob 19. uri URBANČEVA HIŠA film: Pogled na Urbančevo palačo (2010) predavanje: Urbančeva hiša, prva veleblagovnica tematska razstava

četrtek, 13. junija 2013 ob 19. uri CUKRARNA film: Cukrarna (1972) predavanje: Cukrarna – zrcalo odnosa do umetnosti, kulture in dediščine tematska razstava

četrtek, 10. oktobra 2013 ob 19. uri KOLIZEJ filma: Kolizej (1984), Rušenje Kolizeja (2011) predavanje: Nekoč je stal Kolizej … tematska razstava Za sodelovanje se zahvaljujemo predavateljem, SFA pri Arhivu RS in Izobraževalnemu programu RTV SLO

junij oktober LJUBLJANA V GIBLJIVIH SLIKAH filmski ciklus Slovanska knjižnica 2013

V Slovanski knjižnici tudi letos pripravljamo cikel domoznanskih filmskih večerov Ljubljana v gibljiv ih slikah .

Namenjamo jih so občinstvu, ki ga zanima slovenska prestolnica, njena znamenja, dogodki, točke spominov, urejanje, njen kulturno zgodovinski okvir - še posebno, kadar utripa s sodobnim mestom, njegovimi perspektivami ali odprtimi vprašanji.

Tokratni cikel se dotika stavbne kulture Ljubljane, njenega včasih bolj včasih manj radikalnega spreminjanja, obnavljanja ali varovanja. Čemu rušiti in čemu varovati; kaj pravzaprav želijo videvati meščani ali turisti v mestu, ki se ponaša z dva tisoč letno urbano tradicijo; so možne urbanistične rešitve na način, ki uspešno in inovativno povezujejo tipiko arhitekturne dediščine z modernimi zahtevami; ali obstajajo stavbe, ki temu lahko pritrdijo; kakšne so zgodbe, ki nam jih pripovedujejo meščanske hiše in ali nas še zanimajo – vse to so vprašanja, ki jih bodo naši večeri s pomočjo filmskih zapisov v čas skušali zastavljati, ilustrirati in nanje odgovoriti.

Ustavili se bomo na treh znamenitih točkah: Urbančeva hiša je primer uspešne estetske in funkcionalne obnove, ki je vrnila Ljubljani elitno zasnovano arhitekturo, rušenje Kolizeja pa primer izbrisa znamenite stavbe iz ljubljanskega prostora. Usoda močno načete Cukrarne najverjetneje le ne bo tako črna.

Cikel prireditev začenjamo 25. aprila. V prvi domoznanski večer nas bo vpeljal film režiserja Primoža Meška P o g l e d n a Urb a nč e vo pa l ač o (2 0 1 0 ), ki je nastal v programu dokumentarcev RTV Slovenije. Nadaljevali bomo s predavanjem avtorice filmskega besedila, umetnostne zgodovinarke z Urbanističnega inštituta RS, doc. dr. Brede Mihelič, z naslovom Ur b anč ev a h iš a, pr v a ve l eb l ag o vn ic a. Urbančeva hiša, zgrajena l.

1903, spada med najbolj kvalitetne spomenike secesijskega časa v Ljubljani. Zasnovana je bila kot trgovsko stanovanjska hiša, vendar je bila po drugi svetovni vojni nacionalizirana in predelana v znameniti Centromerkur. Pred vrnitvijo potomcem prvotnih lastnikov je doživela vrsto neprimernih gradbenih posegov in predelav.

Predavanje je zgodba o stavbi in o njeni uspešni obnovitvi, ki je ob upoštevanju konservatorskega programa in veljavnega prostorskega akta MOL-a Ljubljani vrnila obnovljen arhitekturni biser.

13. junija bo tema našega večera ljubljanska Cukrarna. Rafinerija sladkorja, zgrajena l.1828, je prvi veleindustrijski obrat pri nas, ki pa ga uniči požar že 30 let kasneje. Odslej se je usoda tega monumentalnega in čvrsto grajenega objekta menjavala: od začasne tobačne tovarne do kasarne in stanovanjskih zatočišč, kjer sta umrla Kette in Murn. Že vse od svojega začetka je zgradba ozko povezana z revnimi sloji Ljubljane, ki jim je mesto

namenjalo svoj prostor in si s tem postavljalo svojevrsten kulturno zgodovinski spomenik. V bodoče ga želi preoblikovati v funkcionalen mestni objekt. Poleg predavanja dr. Vesne Krmelj Cuk r ar n a – zr c alo o dn o s a do um et no s ti , ku ltu re i n d ed i šč i ne si bomo ogledali tudi film AGRFT C ukr a rn a (1 9 7 2 ) režiserja Jožeta Pogačnika.

10. oktobra bomo obudili spomin na ljubljanski Kolizej. Zgrajen leta 1847, je zaradi svoje monumentalnosti dobil ime po rimskem Koloseumu, leta 2005 pa je bil razglašen za kulturni spomenik državnega pomena.

Do l. 2011, ko so ga porušili, je s svojimi 6 dvoranami in 126 sobami veljal za edini še obstoječi primer večnamenske megastrukture s sredine 19. stoletja. O zdaj že neobstoječi stavbi in njenih dilemah nam bo spregovorila mag. Darije Mavrič Čeh v predavnju N eko č j e s t a l K o l iz ej … Ogledali si bomo še filmsko zgodbo AGRFT Kolizej (1984) režiserja Žarka Lužniča in posnetke rušenja zgradbe iz l.

2011, ki jih je naredil Džordže Todorović.

Slikovni viri: Dešman, M. (Ur.) (2008). Primer Kolizej. - Krmelj, V. (2010).

Cukrarna. - http://www.galerijaemporium.si/. – Stopar, I .

(1996). Ljubljanske vedute. – Rozman, V. (2011). Kolizej.

Pridobljeno marca 2013 s spletne strani http://vimeo.com/54082735 Cikel domoznanskih večerov pripravljajo: Pablo Juan Fajdiga (vsebinska zasnova), Jelka Golli in mag. Kristina Košič Humar