Page 1

mestna knji탑nica ljubljana


SPLOŠNO O PRVI SVETOVNI VOJNI Prva svetovna vojna je trajala od avgusta 1914 do pozne jeseni 1918. Vojno je sprožil atentat na prestolonaslednika avstrijske monarhije Franca Ferdinanda in njegove žene Sofije v Sarajevu 28. junija 1914, na Vidov dan. Že desetletja pred tem sta se izoblikovali zvezi držav, ki so se spopadale med seboj za čim več novih ozemelj, kolonij, za vpliv in nova tržišča. To sta bili velika antanta (Združeno kraljestvo, Francija, Rusija, pozneje so se antanti pridružile še Italija, Romunija in Grčija) in centralne sile (Nemčija, Avstro-Ogrska, osmanski imperij, Bolgarija). V Srbiji in drugod po Balkanu pa so pred začetkom vojne vladale napete politične razmere. Rekli so, da je Balkan kot sod smodnika, ki bo vsak čas eksplodiral.

Srbska črna vojska pri strelnih vajah: Srbi kličejo pod orožje že 50-letne kmete iz Makedonije. Vir: Tedenske slike, let. 1, št. 16, 25. 11. 1914. Digitalna knjižnica Slovenije.

2

Ljubljana v času prve svetovne vojne


?

Ali veš? Na Slovenskem je kmalu po izbruhu vojne, oktobra 1914, izšla prva skupina 16-ih vojnih razglednic, poimenovana Vojna v podobah. Pozneje so jo preimenovali v Vojsko v slikah. Umetniki so izdelovali razglednice in kartice z božičnimi, novoletnimi in velikonočnimi podobami, kombinirane z vojnimi motivi. Zadnja skupina razglednic je izšla marca 1918. Vojska v slikah se je nadaljevala z deklaracijskimi razglednicami v času Majniške deklaracije (1917).

Vojna razglednica iz serije Vojska v slikah. Vir: M. Glavan, Simon Gregorčič na soški fronti. Izdala in založila Goriška knjižnica Franceta Bevka, 2012. Fond Slovanske knjižnice Ljubljana v času prve svetovne vojne

3


Vojna Srbiji je bila napovedana 28. 7. 1914. Kmalu potem so Beograd napadli z letali. Vojni spopadi so potekali na več frontah: zahodni (zahodna Evropa), vzhodni (Prusija, Galicija …), na Balkanu (Srbija, Albanija, Solun, Galipoli), v afriških kolonijah velesil, ob Črnem morju in na Bližnjem vzhodu. Od konca maja 1915 pa se je odprlo še italijansko bojišče: na Tirolskem in ozemlju ob reki Soči, saj je Italija napovedala vojno Avstro-Ogrski. Soško fronto je zaznamovalo dvanajst soških bitk. Na območju fronte so še vedno ohranjeni številni jarki, kaverne in ostanki utrdb na Klužah, pogosto pa ljudje naletijo na neeksplodirane bombe in drugo orožje.

?

Ali veš? V bitkah na soški fronti se je vojskovalo mnogo Bošnjakov, ki so jih postavili na najbolj izpostavljene obrambne položaje in so pogosto prvi krenili v protinapad. Bili so vzdržljivi gorjanci z bojevniško tradicijo. Niso prenašali, da bi jih premagal nekdo, ki je zgolj številčnejši. Bošnjaki so imeli s seboj svojega mujezina, ki je klical k molitvi. Leta 1916 so v Logu pod Mangartom postavili tudi mošejo, v kateri so izvajali verske obrede. V 6. soški bitki avgusta 1916 so Italijani zasedli Gorico in Doberdobsko planoto. Nadvse pomembna je bila dvanajsta bitka, ki je potekala konec oktobra 1917, ko je avstro-ogrska vojska pri Kobaridu odbila italijansko (t.i. »čudež pri Kobaridu«). Boji so potem potekali ob reki Piavi v severni Italiji. Rusija se je po začetku oktobrske revolucije 1917 umaknila iz vojne in je 3. marca 1918 s centralnimi silami sklenila mir v Brest-Litovsku. S tem je izgubila Ukrajino, Belorusijo, Finsko in baltske države.

4

Ljubljana v času prve svetovne vojne


?

Ali veš? Ruska kapelica na Vršiču spominja na tragičen dogodek s konca februarja 1916, ko so ruski vojni ujetniki gradili cesto čez Vršič v Trento, ki bi oskrbovala avstroogrsko vojsko v dolini Lepene in na Dupli planini. Gradnja je potekala čez prelaz Mojstrovko. Gradnja ceste je bila zaradi plazov precej zahtevna. Konec februarja 1916 se je z Mojstrovke sprožil velik plaz in zasul tako ruske ujetnike kot tudi avstrijske stražarje. Umrle sojetnike so Rusi pokopali na vojnih pokopališčih v Kranjski Gori in Trenti.

Mesto Stryj ob reki istega imena v Galiciji, kjer so potekali divji boji z Rusi. Vir: Tedenske slike, let. 1, št. 16, 25. 11. 1914. Digitalna knjižnica Slovenije.

Ljubljana v času prve svetovne vojne

5


Prvo svetovno vojno so zaznamovali novi načini uničenja nasprotnikov (plin in bojni strupi, bombna letala, mitraljezi) in ogromno število človeških žrtev ter vojnih invalidov na obeh straneh. Napovedovali so tudi, da se bo vojna zelo kmalu končala, že ob božiču 1914. Vendar so se zadnji boji zavlekli vse do srede 1919, čeprav je bila vojna uradno končana novembra 1918. Prvi svetovni vojni upravičeno pravimo velika vojna, saj je bilo vanjo vpletenih 36 od tedaj 54 držav sveta. Mobiliziranih je bilo okoli 70 milijonov vojakov, od teh jih vsaj 10 milijonov ni preživelo, drugi pa so bili ranjeni, ujeti ali pogrešani.

Slika prikazuje francosko mesto Lens (zahodna fronta), v bližini katerega so se nahajali premogovniki. Vojna je napravila ogromno škode. Vir: Tedenske slike, let. 4, št. 19, 9. 5. 1917. Digitalna knjižnica Slovenije.

6

Ljubljana v času prve svetovne vojne


Med prvo svetovno vojno je novembra 1916 umrl avstrijski monarh Franc Jožef I., nasledil ga je sin Karl. 1918 pa je Avstro-Ogrska dokončno izdihnila. Že med vojno so se južni slovanski narodi odločali, v kakšno državno tvorbo naj se združijo. Slovenci, Hrvati in Srbi so se 29. oktobra 1918 združili v novi Državi Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki pa se je že 1. 12. 1918 preoblikovala v Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. Vladali so ji Karađorđevići.

Vir: Slovenec : političen list za slovenski narod, posebna izdaja 30. oktobra 1918. Digitalna knjižnica Slovenije. Država Slovencev, Hrvatov in Srbov je ustanovljena.

V prvi svetovni vojni se je borilo veliko slovenskih vojakov, mnogi so bili uvrščeni v 17. železni polk, imenovali so jih tudi »kranjski Janezi«. Pomembni so bili tudi 27. domobranski polk, 87. polk s celjskega območja, 97. polk (vojaki z Goriške, Tolmina in iz Trsta), pa številni bataljoni. Velika večina Slovencev se je borila v pehoti.

Ljubljana v času prve svetovne vojne

7


?

Ali veš? Na Ljubljanskih Žalah od leta 1939 stoji kostnica z grobiščem žrtev 1. svetovne vojne po načrtih Edvarda Ravnikarja. Ob kostnici je tudi spomenik Kranjskega Janeza. Grobove preostalih avstro-ogrskih vojakov, srbskih, ruskih in romunskih vojnih ujetnikov so uredili ob kostnici. Večina našega ozemlja je bila pod III. korpusom. 47. pešpolk se je bojeval na kraški planini Doberdob, o čemer sta nastala dva romana: Doberdob Prežihovega Voranca in Doberdob – slovenskih fantov grob Amandusa Pepernika. Preživeli borci so nam zapustili številne zapisane spomine na soško fronto.

S soške fronte: Straža v sprednjem strelskem jarku; poleg pes, ki raznaša poročila in povelja. Vir: Tedenske slike, let. 4, št. 44, 31. 10. 1917. Digitalna knjižnica Slovenije.

8

Ljubljana v času prve svetovne vojne


?

Ali veš? Dnevniki slovenskih vojakov iz prve svetovne vojne pripovedujejo, da so se fantje in možje pred odhodom na bojišča zbirali tudi v šempetrski vojašnici v Ljubljani - na današnji Roški cesti. Nekdanji borci omenjajo, da jih je mnogo spadalo v oddelek »črne vojske«. Črnovojniki so bili obvezniki, stari načeloma med 32 in 42 let in manj primerni za bojišče. Hinko Smrekar in Ivan Cankar sta vojno izkušnjo opisala v delih Črnovojnik (1919) in Podobe iz sanj (1917), drugi pa so doživetja naslikali ali dokumentirali v spominih. Med uradnimi vojnimi slikarji soškega bojišča je bil Ivan Vavpotič. Maksim Gaspari, Hinko Smrekar in Anton Koželj so risali vojne razglednice.

Henrik Smrekar: Črnovojnik (1919). Ljubljana: Umetniška propaganda. Znani umetnik je opisal in narisal, kaj se mu je dogajalo kot črnovojniku. Vir: Slovanska knjižnica Ljubljana. Ljubljana v času prve svetovne vojne

9


Srbski general Stevan Švabić je novembra 1918 z vojaškimi enotami ustavil prodiranje italijanskih vojakov proti Vrhniki in Ljubljani. Že konec oktobra 1918 pa so v prestolnici slovenski častniki z vojaki razorožili avstro-ogrske vojaške postojanke in zavzeli Ljubljano. Zahtevali so ustanovitev Narodne vlade za Slovenijo. 29. 10. 1918 so v Ljubljani potekale manifestacije in slavnosti za priključitev k Jugoslaviji. Vojaške enote pod poveljstvom generalov Rudolfa Maistra in Franja Malgaja so od novembra 1918 do maja 1919 branile severno mejo na Koroškem in Štajerskem. VOJNE RAZMERE V LJUBLJANI IN OKOLICI Mesta v zaledju front so bila zelo vpeta v vojno dogajanje: v mesta so prihajale skupine beguncev, ki jih je vojska evakuirala z domov ob frontah. Za prebivalce mest in krajev so veljali vojaški zakoni. Z njimi so omejili politično življenje, državljanske pravice ter povečali vlogo vojske v javnem življenju. Ukrepi oblasti so zajemali preganjanje nasprotnikov države in sistema ter same vojne.

?

Ali veš? Bojna letala so poleg drugih slovenskih krajev napadla tudi Ljubljano: to se je zgodilo 18. 2. 1916. Ljubljana je bila glavno slovensko mesto in prvi cilj po prebitju soške fronte. Italijanska propaganda je bombardiranje Ljubljane označila kot prvi napad na odprto sovražno mesto. Prva bomba je padla na trgu Sv. Jakoba, druga na predel Žabjak, tretja čisto blizu Cukrarne, četrta na Barje, nato so napadli še Savlje in Zalog.

10

Ljubljana v času prve svetovne vojne


V Ljubljani je od 6. marca 1915 poslovalo vojaško sodišče na temelju naglega sodstva (»preki sod«) za Kranjsko. To je bilo sodišče etapnega poveljstva V. armade, ki je imelo pristojnost soditi tudi civilnim osebam za dejanja, ki so ogrožala vojskujočo se Avstrijo. Smrtne obsodbe so izvrševali na vojaškem strelišču pod Golovcem. Med znanimi osebnostmi tistega časa so bili preganjani in obtoženi tudi ljubljanski župan Ivan Hribar, profesor Fran Ilešič in Ivan Cankar, ki je leta 1913 v okrilju slovenske delavske stranke širil zamisel o zvezni republiki jugoslovanskih narodov. Med vojno je bila precej neizprosna tudi cenzura: na Slovenskem je bilo prepovedano izdajati liberalna glasila: Zarjo, Rudarja, Dan, Glas juga, Naš glas, Slovenski dom. Cenzura je posegla v številna literarna dela, zato so se pisci izražali v prispodobah in niso naravnost podajali idej.

?

Ali veš? Izraz »zeleni kader« je označeval dezerterje, ki so zbežali iz avstro-ogrske armade in se zbirali po gozdovih. S tem so slabili avstro-ogrsko moč in pripravljali temelje armadam novih držav. Pri nas je bilo središče zelenega kadra v Trnovskem gozdu. Nove člane so novačili v Cukrarni, kjer so se zbirali tisti, ki so bili po okrevanju znova pripravljeni za boj. Okrevajoči vojaki so se dnevno zbirali na Ambroževem trgu.

Ljubljana v času prve svetovne vojne

11


Spomini s potovanja po Kranjski dr. H. Coste. Meksikajnarska vojašnica, predtem sladkorna rafinerija v Ljubljani. Med prvo svetovno vojno pa je bilo v njej tudi okrevališče za vojake s front. Vir slike: Mestni muzej Ljubljana (Muzej in galerije mesta Ljubljane)

Kot glavni zapor je med prvo svetovno vojno služil Ljubljanski grad: v to jetnišnico so zapirali politično sumljive osebe, pa tudi vidne predstavnike umetnosti in politike. Nevaren se je zdel vsak, ki je imel stike s Srbi, Črnogorci ali pa je bil le osumljen, da se mu zdijo simpatični. Med interniranimi so bili tovarnarji, študenti, doktorji prava, profesorji, duhovniki... Grad je bil v zelo slabem stanju, higienske razmere so bile neprimerne, zdravju škodljive. Ljubljanski grad je 26. 5. 1915 postal zbirno mesto za vojne ujetnike ter cesarsko-kraljeva karantenska postaja. Leta 1919 so bili na gradu zaprti avstrijski vojni ujetniki s koroške fronte, Nemci in nemškutarji ter druge sumljive osebe in skupine civilistov iz Štajerske in s Koroške. Internirance so zasliševali v zalednih poveljstvih v Ljubljani, Celju in Mariboru.

12

Ljubljana v času prve svetovne vojne


Ljubljanski grad. Čas nastanka slike: 1910 – 1925 Vir: Zbirka fotografij Frana Vesela. Digitalna knjižnica Slovenije.

V Ljubljani so uredili zgradbe za potrebe vojske in vojaških bolnišnic. Bolnišnični prostori so bili v Deželni bolnici na Zaloški cesti, v Deželni prisilni delavnici na Poljanskem nasipu, Deželnem inštitutu za gluhoneme (Trg sv. Jakoba), v stavbah ljudskih šol (Prule, Vič, Moste, Zavod sv. Stanislava v Šentvidu), pri uršulinkah in nemškem viteškem redu in v tovarnah (Tobačna na Tržaški cesti), v Alojzijevišču, Marijanišču na Poljanski cesti ter Leonišču (Zaloška cesta), v »kolera barakah« (Pokopališka cesta), vojašnicah in drugod.

Ljubljana v času prve svetovne vojne

13


Vaza z zastavo Rdečega križa, narejena v dobrodelne namene. Vir: Slovenci + prva svetovna vojna 1914 – 1918. M. Štepec (ur.), Ljubljana : Muzej novejše zgodovine, 2010. Fond Slovanske knjižnice.

Ženske in vojni ujetniki so hodili delat v vojaške delavnice, ki so proizvajale za potrebe vojaških enot na fronti. Na območju Ljubljane so od leta 1915 delovale vojaške delavnice 5. armade, ki so proizvajale za potrebe vojaštva v Posočju. Nahajale so se v Vodmatu, Mostah, Šiški in Šentvidu. V teh delavnicah so popravljali kolesa vojaških vozov, izdelovali vrvi, čevlje, sode, popravljali sedla. Ženske so tkale, šivale, prale in likale. Med vojno je bilo vse gospodarstvo v monarhiji podrejeno vojaškim potrebam.

14

Ljubljana v času prve svetovne vojne


Sodarska delavnica v Ljubljani. Vir fotografije: M. Štepec, Vojne fotografije 1914 – 1918 : iz fotografskih zbirk Muzeja za novejšo zgodovino Slovenije. Ljubljana, 2008. Fond Slovanske knjižnice.

Za otroke in mladino, katerih očetje so se borili daleč stran, so zaradi zaprtih šol organizirali celodnevna varstva v dnevnih zavetiščih. Te je v ljubljanski občini in na obrobju ustanovilo Društvo sv. Vincencija Pavlanskega za ubožno preskrbo in mladinsko varstvo na Kranjskem. Zavetišča so upravljale in otroke vzgajale duhovne in posvetne osebe. Otrokom od 6 do 14 let, pa tudi mlajšim, so nudili vzgojo, hrano in obutev. Leta 1915 in 1916 je v Ljubljani delovalo Dnevno deško zavetišče v Rokodelskem domu na Komenskega ulici 12, od konca 1916 in leta 1917 pa so odprli še Dnevno zavetišče na Bleiweisovi cesti 6, v Florjanski ulici 27 ter v Spodnji Šiški. Zunaj območja občine je delovalo zavetišče v šolski kuhinji v Mostah. Za preskrbo s hrano in z obutvijo so ljubljanske mestne oblasti na čelu z županom Ivanom Tavčarjem organizirale dobrodelne akcije za pridobivanje finančnih sredstev. Ljubljana v času prve svetovne vojne

15


?

Ali veš? Ena od dobrodelnih akcij v Ljubljani leta 1915 se je imenovala Brambni ščit v železju. Na Mestnem trgu pred Magistratom je stal velik lesen ščit, v katerega so tisti, ki so plačali za žebelj, le-tega zabili vanj. Ščit naj bi ostal zgodovinski spomenik bojnih časov in danes ga hranijo v Mestnem muzeju v Ljubljani. Ščit je popolnoma prekrit z žeblji, ki so izraz velike solidarnosti meščanov. Živila v omejenih količinah so ljudje kupovali z nakaznicami po znižanih cenah v vojnih prodajalnah. Obstajale so nakaznice za različna živila: kruh, kavo, sladkor, olje, moko… Vdove borcev so lahko zaprosile za denar, s katerim bi preživljale sebe in otroke - ustanovili so namreč številne sklade za prispevke, namenjene vdovam, sirotam in družinam vojakov s soške fronte (soški fond). V Ljubljano so med vojno prihajali begunci: nekateri so bili brez sredstev za preživljanje, drugi pa so imetje prevažali na vozovih. Prvi begunci so bili iz Galicije in Bukovine, po odprtju soške fronte pa so v Ljubljano prispeli primorski begunci iz krajev ob Soči. Nekateri begunci so bili izobraženi ali vešči raznih poklicev. Namestili so jih po raznih zavodih, pri obrtnikih, kmetih in drugih prebivalcih, revne begunske družine pa so živele tudi v vagonih in barakah. Nekatere so napotili pomagat v vojaške bolnišnice, drugi so bili upravičeni do podpore in zdravstvene pomoči v nujnih primerih. 1915 je bil ustanovljen Urad za preskrbo beguncev. Deželna delavska izkazovalnica je pošiljala vojne ujetnike na delo v tovarne, na kmetije in drugam.

16

Ljubljana v času prve svetovne vojne


Glasbena Matica v Ljubljani je za goriške begunce z območja soške fronte občasno priredila dobrodelne koncerte. Zgornji plakat je iz leta 1917. Vir: Digitalna knjižnica Slovenije.

Fran Milčinski starejši, avtor povesti Butalci, Ptički brez gnezda ter mnogih drugih zgodb, je v svojem medvojnem dnevniku takole popisal petek 7. avgusta 1914, ko je z družino bival v Ljubljani: »Govorice o aretacijah. … Micka je kupila pri Majdiču 100 kil moke za 54 kron. Se zmenila v Lukovici za krompir. »Bomo že živeli,« pravi Micka, »če ne bo službe in plače, bomo kaj drugega delali.« Splošni promet po železnicah ustavljen. En sam počasni poštni vlak, ki pa se ga le one civilne osebe lahko poslužujejo, ki potujejo v javnem interesu. Avto Ljubljana – Celje bi bil moral skoraj ustaviti vožnjo zaradi pomanjkanja bencina. Na prošnjo županstva v Ljubljani dovoljenje, da so kupili vagon bencina v Vidmu. Dr. Ilešiču baje prepovedano ganiti se iz Ljubljane; vso srbsko in rusko literaturo mu vzeli.« (Iz. F. Milčinski, Dnevnik 1914 – 1920, str. 17. Ljubljana : Slovenska matica, 2000) Ljubljana v času prve svetovne vojne

17


LITERATURA ZA MLADE RAZISKOVALCE: • • • • • • • • •

• • • • • • • • •

18

BRODNIK, Vilma.: Dobrodelnost v Ljubljani med prvo svetovno vojno. V: Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, let. 38, 1990, št. 1-2, str. 56 – 64. BRODNIK, Vilma: Preskrba beguncev in vojnih ujetnikov v Ljubljani med prvo svetovno vojno. V: Kronika, let. 37, 1989, št. 3, str. 226 – 230. FORTUNAT-ČERNILOGAR, Danijela: Soška fronta 1915 – 1917. Mednarodna razstava 26. 5. – 30. 9. 2007. Tolmin, 2007. GLAVAN, Mihael: Simon Gregorčič na soški fronti. Nova Gorica : Goriška knjižnica Franceta Bevka, 2012. HACIN, Janko: Vsi ti mladi fantje. Ljubljana : Slovenska matica, 2002. KEBER, Katarina, ŠIMAC, Miha: »Patriae ac humanitati« : zdravstvena organizacija v zaledju soške fronte. Ljubljana : Zgodovinski inštitut Milka Kosa, 2011. MATIĆ, Dragan: Vojaški zapor na Ljubljanskem gradu od 15. 8. 1914 do vstopa Italije v 1. svetovno vojno. V: Kronika, let. 38, 1990, št. 3., str. 127 – 134. MILČINSKI, Fran: Dnevnik 1914 – 1920. Ljubljana : Slovenska matica 2000. MOJE življenje v svetovni vojni : fotodnevnik vojaka (1914-1918) = La mia vita nella grande guerra : fotodiario di un soldato (1914-1918) / Peter Naglič ; [uvodno besedilo, spominske zapise uredil Blaž Vurnik ; prevod Ivan Marković, Patrizia Zonta ; fotografije Peter Naglič, Matevž Paternoster]. PAŠIĆ, Ahmed: Bošnjaki na soški fronti. Jesenice : Kulturno-športno društvo Bošnjakov Biser, 2007. PIŠKUR, Milena: Ljubljanske Žale : vodnik po pokopališču. Ljubljana : Družina, 2004. SIMIĆ, Marko: Po sledeh soške fronte. Ljubljana : Založba Mladinska knjiga, 1996. SITAR, Sandi: Letalstvo in Slovenci 1. Pionirsko obdobje in prva svetovna vojna. Ljubljana : Založba Borec, 1985, zlasti str. 255 – 302. SLOVENCI + prva svetovna vojna 1914 – 1918. Uredil Marko Štepec. Ljubljana : Muzej novejše zgodovine Slovenije, 2010. SLOVENSKA kronika XX. stoletja, 1. knjiga, 1900 – 1941. Ljubljana : Nova revija, 1995. SVOLJŠAK, Petra, SKOČIR, Rudi: Prvi med junaki je naš kranjski Janez. Ljubljana : Mladika (Ilustrirana zgodovina Slovencev za otroke ; 1), 1997. ŠTEPEC, Marko: Vojne fotografije 1914 – 1918 : iz fotografske zbirke Muzeja novejše zgodovine Slovenije. Ljubljana : Defensor, 2008. ZLOBEC, Andrej: V viharju prve svetovne vojne. Ljubljana : samozaložba D. Kunaver, 2010.

Ljubljana v času prve svetovne vojne


PRVA SVETOVNA VOJNA V POUČNIH KNJIGAH ZA OTROKE IN MLADINO • • • • • • • • • • • • • • • • • •

CASELLI, Giovanni: Življenje skozi stoletja. Domus, Mladinska knjiga, 1988 (Zbirka Okno v svet). Str. 56-57. ČUDOVITA mala enciklopedija 4. Zgodovina: 2. del. Tehniška založba Slovenije, 2009. Str. 34-35. ELIA, Domenico: Velike bitke. Ilustrirali Francesco Spadoni, Oliver Mensa in Lorenzo Paganelli. Ark, 2009. Str. 101-108. GOMBRICH, Ernst, H.: Kratka svetovna zgodovina za mlade bralce. Državna založba Slovenija, Panatal, 1991. Str. 260-263. KERRIGAN, Michael: Kako so živeli. Mladinska knjiga, 2008 (Poti do znanja). Str. 119. KLEMENČIČ, Vlado: Iz starih in novih časov: zgodovinska čitanka. Ilustriral Hinko Smrekar. Mladinska matica, 1939. (Knjižnica Mladinske matice). Str. 85-95. MACDONALD, Beverley: Zapisano s krvjo: kratka zgodovina civilizacije (z vsemi krvavimi podrobnostmi). Ilustr. Andrew Weldon. Miš, 2008 (Zbirka Spoznanja). Str. 35. SAJOVIC, Bogdan: Smuk skozi slovensko zgodovino. Ilustr. Aljana Primožič. Mohorjeva družba Celje, 1999. Str. 47-52. ŠOLSKI zgodovinski atlas. DZS, 1994. Str. 40-41. ŠTIH, Matija Mitja: 101 prizor iz slovenske zgodovine. Ilustr. Alja Piry. Zavod sv. Stanislava, 2008. Str. 44-45. TEK skozi čas. Mladinska knjiga, 2011. Str. 218-225. UMEK, Evelina: Sprehod z baronom in drugimi imenitnimi Slovenci. Ilustr. Živa Pahor. Mladika, 2000., str. 55. VODNIK po svetovni zgodovini s kratkim pregledom zgodovine Slovencev. Tehniška založba Slovenije, 2005. str. 84-85. VOVKO, Andrej: Nasmejana zgodovina: popotovanje skozi čas v 189 nasmehih. Ilustr. Božo Kos. Mladinska knjiga, 1996 (Zbirka Vesela šola). Str. 142-157. ZGODOVINA človeštva. Učila, 1996 (Moja prva enciklopedija). Str. 106. ZGODOVINA sveta. Educa, 1997 (Zbirka enciklopedija za mlade). Str. 84-85. ŽEŽELJ, Mirko: Preteklost v podobah. Ilustr. Dalibor Parać, Ferdo Kulmer in Živko Haramija. Državna založba Slovenije, Školska knjiga, 1958. Str. 76-77. ŽVANUT, Maja: Ljubljana: ilustrirana zgodovina. Ilustr. Matjaž Schmidt. Viharnik, 2008. Str. 54.

Ljubljana v času prve svetovne vojne

19


Februar 2014 Pripravil: mag. Gašper Hudolin, Slovanska knjižnica – Center za domoznanstvo in specialne humanistične zbirke pri Mestni knjižnici Ljubljana, Seznam poučnih knjig za otroke in mladino je pripravila: Pionirska knjižnica – Center za mladinsko književnost in knjižničarstvo pri Mestni knjižnici Ljubljana. Naslovnica: Posnetek prikazuje italijansko letalo »Caproni«, ki je bombardiralo Ljubljano. Slovenski letalci so ga sestrelili blizu Mirne. Letalo je imelo top in tri strojne puške. Opazovalca so ubili, pilota pa ujeli. Vir: Tedenske slike, let. 3, št. 15, 12. 4. 1916, slika z naslovnice. Digitalna knjižnica Slovenije.

Ljubljana%20v%20casu%20prve%20svetovne%20vojne  

http://www.mklj.si/images/dokumenti/ljubljanske_zgodbe/kulturna-dediscina/ljubljana%20v%20casu%20prve%20svetovne%20vojne.pdf

Read more
Read more
Similar to
Popular now
Just for you