Page 1

ustanovitve pomembne glasbene revije »Novi akordi«. Revija je izhajala kot dvomesečnik v obdobju od 1901 do začetka prve svetovne vojne. Gojmir Krek je bil njen urednik, Schwentner pa založnik. Revija je v trinajstih letih na 950 notnih straneh prinesla več kot 300 različnih skladb šestdesetih skladateljev. V letu 1910 je dobila glasbeno književno prilogo, ki je izhajala vse do ukinitve revije.

SCHWENTNERJEV POSLOVNI ODNOS S CANKARJEM •

• •

Vinjeta iz Novih akordov, avtor S. Šantel (Vir: Narodna galerija, Ljubljana)

SCHWENTNERJEVE KNJIGE V SLOVANSKI KNJIŽNICI • •

• •

Slovanska knjižnica je kot naslednica Mestne knjižnice podedovala tudi ves njen fond. Nekdanja Mestna (Magistratna) knjižnica je delovala skupaj z Mestnim arhivom. Njena prva bibliotekarja sta bila obenem arhivarja in književnika (Anton Aškerc od 1898 do 1912 in za njim Oton Župančič od 1913 do 1921). Knjižnico je leta 1901 prvi uredil Aškerc. Skrbno je pazil, da so v knjižnični fond prihajali tudi prvotiski slovenskih avtorjev. Ker pa je v začetku 20. st. večino teh del izdal prav Schwentner, se je knjižnična zbirka z njegovimi izdajami sproti dopolnjevala. S tem je nadaljeval tudi njegov naslednik Oton Župančič. Zanimivo pa je, da sta Aškerc in Župančič, tudi sama izdala kar nekaj svojih del v Schwentnerjevi založbi.

• •

V intervjuju za časnik Glas naroda (19. 12. 1935, str. 4) je novinarju Anteju Gabru, sam pojasnil kako je prišel v stik z avtorji: »Poznali smo se. Ni bilo treba posebnih stikov. Ko je izšla pri meni Župančičeva ‘Čaša opojnosti’ (pesnikova prva knjiga), so prišli drugi sami.« Prvo Cankarjevo delo, ki je izšlo pri njem so bile Vinjete leta 1899. Cankarju je Schwentner izdal večino njegovih del in postal njegov »stalni založnik«. Kakšen poslovni odnos je imel s Cankarjem je opisal v omenjenem intervjuju za Glas naroda takole: »Kakor z vsemi. Bilo je mnogo prijetnega in dosti težav. Cankar je bil izredno plodovit. Saj je izšlo pri meni menda 26 njegovih knjih (tiskarska napaka, op. p.).« Pojasnil je tudi, da je avtorjem plačeval od 400 do 500 kron za knjigo. Dušan Moravec je Schwentnerja in Cankarja označil kot človeka, ki sta z medsebojnim sodelovanjem oba pridobila: »…ko bi ne bil ‘stalni založnik’ našega najpomembnejšega pisatelja, bi bil njegov pomen zmanjšan za polovico in več.« Enako naj bi veljajo za Cankarja: »…ko bi ne bilo Schwentnerja, bi bila Cankarjeva življenjska pot še veliko težavnejša… - le kdo bi mu izdal v takratnih razmerah toliko knjig…« (Novi tokovi v slovenskem založništvu, Ljubljana, 1994, str. 20).

Domoznanska razstava Slovanske knjižnice

Slovenski zaloznik in knjigarnar

Lavoslav Schwentner

Znak založbe L. Schwentnerja Viri in literatura: Amtsblatt zur Laibacher Zeitung, 1. 7. 1898, št. 146, str. 1200. Brenčič, Polona, Mavsar, Silvo: Brežice, Krško, 2010. Logar, Janez: Schwentner Lavoslav, Slovenski biografski leksikon, 10. zv., str. 253, Ljubljana, 1967. Lavoslav Schwentner, Slovenski poročevalec, 1. 1. 1953, let. XIV, št. 1, str. 6, (nekrolog). Moravec, Dušan: Novi tokovi v slovenskem založništvu, Ljubljana, 1994 Rodoljubni založnik Lavoslav Schwentner, Ljubljana, 2012. Schwentner, Lavoslav, Gaber, Ante: Ni še mogoče govoriti o vsem, Glas naroda, 19. 12. 1935, let. 1, št. 228, str. 4 (intervju s Schwentnerjem). Slovenski gospodar, 13. 9. 1888, let. XXII, št. 37, str. 296. Vinjeta, S. Šantel, Narodna galerija, Ljubljana

Župančičeve Pisanice ter Čaša opojnosti, avtor risbe na platnicah I. Jager (Vir: Biblioteka ZRC SAZU)

Za sodelovanje se zahvaljujemo: Biblioteki ZRC SAZU, Narodni galeriji, OHK Filozofske fakultete, Mestni knjižnici Kamnik, Muzeju in galerijam mesta Ljubljane, Javnemu zavodu za kulturo, turizem in šport, Vransko

27. maj - 5. julij 2013 Slovanska knjižnica Einspielerjeva 1, Ljubljana Avtorice razstave: Simona Pečenik, Maša Šipič, Nela Križnik


LAVOSLAV SCHWENTNER IN NJEGOVA ŽIVLJENJSKA POT • •

SPRETEN KNJIGOTRŽEC IN ZALOŽNIK •

Rodil se je 15. decembra 1865 na Vranskem kot Leopold Schwentner. Osnovno šolo je obiskoval na Vranskem, od leta 1876 se je šolal v Celju in končal štiri letnike gimnazije, po prihodu domov pa se je knjigovodstva in korespondence učil doma.

Z izvirnimi izdajami del slovenskih avtorjev (okoli 200 prvotiskov) je na prelomu v 20. st. in vse do konca 30-ih let postal najpomembnejši založnik pri nas.

Reklama za novo lokacijo knjigarne po preselitvi na Prešernovo ulico 3 (Čopovo) (Vir: Amtsblatt zur Laibacher Zeitung, 1. 7. 1898, str. 1200) Rojstna hiša na Vranskem (Vir: MKL, Slovanska knjižnica) • • •

Leta 1887 je bil seznanjen, da se prodaja knjigarna Andreja Levaka v Brežicah, zato je odšel na knjigotrški tečaj na Dunaj. Prakso je nastopil leta 1887 v knjigarni A. Storch in sin v Pragi. Leta 1888 je prevzel knjigarno v Brežicah pod imenom And. Levakov naslednik L. Schwentner. V založništvu so bili njegovi prvenci glasbeni tiski.

• • • • • • • •

Znan je bil kot »dvorni založnik« slovenske moderne«. Nove knjige je redno oglaševal v knjigotrških katalogih, dnevnem časopisju, z obvestili in tudi razglednicami. Pazil je na zunanjo podobo svojih izdaj, zato je začel naročati originalno opremo zanje pri znanih slovenskih umetnikih in arhitektih. Avtorji, ki so izdali več svojih del pri njem so: Cankar, Župančič, Aškerc, Milčinski, Murnik, Gerbič, Pipenbacher in Parma. Njegovo področje, je bilo tudi založništvo otroških knjig, ki so bile praviloma zelo lepo ilustrirane in opremljene. Poleg knjig in glasbenih tiskov je izdajal še razglednice, dopisnice in knjigotrške kataloge. Od leta 1900 do 1904 je izdajal glasilo »Slovenska knjigarna«, ki je izhajalo kot priloga v Ljubljanskem zvonu. V svoji knjigarni je prodajal tudi knjige drugih založnikov.

Lavoslav Schwentner, foto A. Berthold. (Vir: www.dlib.si)

»Človek, ki čvrst dočaka sedem križev, mora že imeti dokaj skušenj za seboj, tem zanimivejši pa je mož, ki je doberšen del življenja stal ob neposrednem viru in v stalnem stiku s kulturno tako važnim pojavom kakor je bil koncem prejšnjega in v začetku tega stoletja pojav slovenske moderne, zlasti četvorice: Oton Župančič, Ivan Cankar, Dragotin Kette in Josip Murn-Aleksandrov.« Ante Gaber, Ni še mogoče govoriti o vsem… (Vir: Glas naroda, 19. 12. 1935, str. 4)

Schwentnerjeva knjigarna v Brežicah (1888-1898) (Vir: Brenčič P., Mavsar S.: Brežice, str. 64) • • • •

Leta 1898 se je preselil v Ljubljano in sprva odprl knjigarno na Dvornem trgu 3 (danes Dvorni trg 2), leta 1904 pa jo preselil na Prešernovo ulico 3 (danes Čopova ulica 3). Jugoslovanski kralj ga je leta 1927 odlikoval za zasluge z redom Sv. Save IV. stopnje. Leta 1938 je knjigarno in založbo prepustil sorodniku Alfredu Erbežniku, ki se je posvetil le knjigotrštvu. Schwentner se je proti koncu življenja preselil na Vransko, kjer je 29. decembra 1952 umrl. Pokopan je na ljubljanskih Žalah.

Schwentnerjeva knjigarna na Čopovi 3 v Ljubljani (1904-1938) (Vir: MKL, Slovanska knjižnica)

GLASBENA REVIJA NOVI AKORDI • • •

Schwentner je pomemben tudi za razvoj slovenske glasbene umetnosti. Po prevzemu knjigarne v Brežicah je začel z izdajanjem muzikalij in z njim nadaljeval tudi po preselitvi v Ljubljano. Stiki med Schwentnerjem in Gojmirjem Krekom so privedli do

Lavoslav schwentner  

https://www.mklj.si/images/Ljubljanske_zgodbe/Nase_izdaje/Lavoslav-Schwentner.pdf

Lavoslav schwentner  

https://www.mklj.si/images/Ljubljanske_zgodbe/Nase_izdaje/Lavoslav-Schwentner.pdf

Advertisement