Knjižnica Prežihov Voranc Ljubljana-Vič : 1956-2006 : jubilejni zbornik

POVEDALI SO …

Uredili in vezno besedilo prispevali Barbara Marinčič Katja Brank Včasih se zvečer v knjižnici, ko se poslovimo od zadnjega bralca, zberemo okrog glavnega izposojevalnega pulta in beseda nanese na nekdanje čase. Takrat imajo glavno besedo starejše sodelavke in sodelavci, mi, ki nas imajo za mlajše − čeprav so nekateri izmed nas v knjižnici zaposleni že več kot deset let, pa poslušamo o tistih časih, ko še ni bilo nove knjižnice na Tržaški, o sodelavcih, o posameznih bralcih, ki so postali duše knjižnice. Takrat se začnejo pripovedovati zgodbe, kot jih pripovedujejo knjige naše knjižnice − že mnogokrat prebrane, a vsakič znova zanimive.

V spomin se najprej prikradejo delovni pogoji, v katerih so začenjali svojo poklicno pot … … o knjižnici na Rudniku Najprej so bila tista prva leta v knjižnici na Rudniku, kjer smo precej let delale samo Joži, Radmila in jaz. Knjižnica na Rudniku … prijetna knjižnica, majhna, z njo v zvezi se vedno najprej spomnim mraza. Tam je bilo vedno hladno. Poleti so vsi hodili v majčkah z naramnicami, me smo sedele v haljah, spodaj pa zimski pulover. Na avtobusu sem se nalašč postavila na sončno stran (edina!), samo da me je sonce spet razlezlo v normalo. Spomnim se tiste slavne peči na kurilno olje, ki jo je bilo treba vsako jutro znova zakuriti. Najbolj zabavno je bilo ob ponedeljkih, ko je bilo olje od mraza tako trdo, da ni hotelo priteči, pa smo ga v peč zlile kar z vrha – inovativnosti nam nasploh ni primanjkovalo. [Zlatka Tomažič] … o čitalnici v knjižnici Vič Začelo se je dokaj skromno. Za naročene naslove revij in časnikov sta zadoščali dve časopisni omari in nekaj miz, na katerih so bile v kupih zložene revije in razne publikacije. Tudi računalnik z Wordom predvsem pa njegova uporaba sta bila v tem času prava redkost, zato smo večino napisov in navodil bralcem pisali kar na roko.

Takrat je bilo dovolj časa, da sem ob rednem delu sproti prelistala še vse prispele naslove in fotokopirala ter shranjevala zanimive in uporabne članke. Nekateri izmed njih so še danes v pomoč pri iskanju podatkov o določenih temah. V vsem tem času smo opremljenost čitalnice funkcionalno precej izboljšali. Delno nas je v to prisililo tudi število naročenih naslovov, ki je iz leta v leto strmo naraščalo. Medtem se je pojavil tudi prvi računalnik z dostopom do interneta. Na začetku so ga sramežljivo uporabljali le redki »eksperti« za ta novi čudež tehnike. Kmalu se je, skoraj čez noč, zgodil računalniški bum in čitalnica je na lepem postala najbolj oblegani del knjižnice, kjer so obiskovalci v vrsti čakali za prost računalnik. Zaživela je kot pravo komunikacijsko središče, kjer so se dnevno srečevali pripadniki različnih generacij, vsak s svojimi potrebami, željami in dnevnimi razpoloženji. [Lana Žganjar] 155