Otroštvo v rimski Emoni: Rimska družina in dom

Page 1

LJUBLJANSKE ZGODBE

IZ SLOVANSKE KNJIŽNICE

Kulturna dediščina za družine Otroštvo v rimski Emoni 2. del:

Rimska družina in dom


Marcela in Gaj se predstavita Naša vodnika po preteklosti bosta

vosti iz časa, ko so na naših tleh živeli

10-letni Gaj in 8-letna Marcela. Gaj in

stari Rimljani.

Marcela sta bratec in sestrica. Pred­ stavila nam bosta, kako je izgledalo

Marcela in Gaj prihajata iz premožne

njuno otroštvo v me­stu Emona v dru-

družine, zato sta ime­la lepše otroštvo kot

gi polovici 4. stoletja, torej pred okrog

večina njunih vrstnikov. Lahko sta se ve-

1700 leti, ko je bilo to prenovljeno in

selila številnih lepih in prijetnih stvari, ki

je doživelo svoj naj­večji razcvet. Hkrati

jih je življenje v času Rimskega cesarstva

bomo lahko izvedeli kar nekaj zanimi-

nudilo nekaterim svojim prebi­valcem.

Sva Emonca.

Živijo! Jaz sem Gaj.

Živijo! Jaz sem Marcela.

Jaz pa sem Cerberus!

2


Otroci v rimskem času Otroci v tistem času so bili pomanjšane kopije odraslih. Oblačili so jih kot odrasle in jih vzgajali, da so se vedli kot odrasli. Otroci premožnih staršev so se v otroštvu lahko brezskrb­no igrali in obiskovali šolo, nekateri celo doma, imeli so tudi vzgojitelje, dojilje in pestunje, ki so v zgodnjem otroštvu skrbeli za njih. Premožne družine so svoje otroke skupaj s služabniki pogosto pošiljale na deželo, da bi odraščali v bolj zdravem okolju. Slika 1: Rimski otroci pri igri

3


Ker je bila takratna medicina v primerjavi z današnjo še nera­zvita, saj niso poznali zdravil in cepiv, so otroke v rimskih časih že v najzgo­dnejši starosti ogrožale številne bolezni. Res dobri zdravniki so bili redki, poleg tega pa tudi zelo dragi. Najbolj ugledni so bili grški, saj so Rimljani od starih Grkov prevzeli tudi številna nova spoznanja s področja medicine. Slika 2: Rimski deček pri zdravniku

Slika 3: Relief, ki prikazuje odraščanje rimskega dečka

4


Na drugi strani so morali otroci revežev že zelo zgodaj začeti delati, da so lahko na svoj način pomagali družini preživeti. Številni niso obiskovali šole, zato so bili nepismeni in prepu­ščeni sami sebi, pogosto jih je vzgajala kar ulica. Otroci rev­nejših prebivalcev pa so bili povrh vsega zaradi pomanjka­nja pogosto tudi podhranjeni. Na žalost je bilo veliko število rimskih otrok tudi sužnjev. Seveda pa so tudi starši v rimski dobi, tako kot dandanes, svoje otroke imeli neizmerno radi in si zanje želeli samo dobro, če­prav jim morda niso mogli nuditi vsega, kar bi ti potrebovali. To dokazuje tudi naslednji stavek slovitega rimskega govornika in državnika, Marka Tulija Cicera:

NEMO EST, QUI NON LIBEROS SUOS

INCOLUMES ET BEA­TOS ESSE CUPIAT.

»Ni človeka, ki si ne bi želel, da bi bili njegovi otroci varni in srečni.«

Slika 4: Doprsni kip 10-letne rimske deklice

5


Zanimivost: KORNELIJINI DRAGULJI Nič ne ponazarja ljubezni do otrok bolje kot zgodba o znameniti Rimljanki Korneliji, materi bratov Grakhov, in njenih »draguljih«. Nekoč je Kornelijo obiskala bogata prijateljica in se bahala s svojim bogastvom ter razkošnim nakitom. Kornelija jo je le poslušala in molčala, dokler niso iz šole prišli njeni otroci, nakar je dejala: »Moji dragulji pa so moji otroci.«

Slika 5: Kornelija z otroki

6


Rimska družina Spoznajmo zdaj še člane Marceline in

se je razprostiralo na izre­dno obširnem

Gajeve družine. Rim­ske družine običaj-

ozemlju. Segalo je od Škotske, pa vse

no niso bile velike. Imele so nekje dva do

do današnjega Iraka. Prebivalstvo je

tri otroke, na čelu družine pa je bil oče,

bilo zaradi dobrih pro­metnih povezav

imenovan PATER FA­MILIAS, ki je odločal

izredno raznoliko. Rimljani so namreč

o večini stvari v družinskem življenju.

gra­dili odlične ceste, zato so ljudje lahko premagovali velike razdalje in se

Marcela in Gaj sta bila sicer rojena v

selili z enega konca države na drugega

Emoni, njuna starša pa sta se v mesto

ter trgovali, tako da so se v rimskih me-

priselila od drugod. Marcela in Gaj sta

stih srečevali in mešali ljudje različnih

namreč živela v Rimskem cesarstvu, ki

ljudstev, ras in veroizpovedi.

Rada bi vam predstavila člane najine družine.

Oči prihaja iz Pannonie, mami pa iz Moesie. Zdaj smo vsi Emonci!

7


Slika 6: Gradnja rimske ceste

8


Slika 7: Zemljevid Rimskega cesarstva

9


Ali ste vedeli? SUŽNJI IN OSVOBOJENCI Ker Marcela in Gaj prihajata iz premožnej­šega sloja, skupaj z njima in njunima star­šema v isti hiši prebivajo tudi

nesvobo-

dni ljudje, sužnji oziroma SERVI, kar je bilo ta­krat čisto običajno. Sužnji so prihajali z vseh koncev cesarstva. Bili so brez vseh pravic, nalagali pa so jim vsa težka in nevarna dela. Hišni sužnji so opravljali dela služabnikov: kuhali so, čistili in pospravljali ter skrbeli za vse želje in potrebe družinskih članov. V večjih in bogatih gospodinjstvih so lahko imeli zelo veliko število sužnjev. V hišah je bilo zelo živahno in vedno polno ljudi, ni pa bilo tudi nobene prave zasebnosti.

10


Čeprav so v rimskih časih sužnje dejansko obravnavali zgolj kot stvari, ki se jih lahko kupi in prodaja, in so seveda obstajali tudi takšni ljudje, ki so svoje sužnje pretepali ter strogo kaznovali, pa niso vsi gospodarji z njimi ravnali grdo. Nekateri so z njimi rav­ nali celo kot s člani družine, pa tudi sužnji so bili lahko zelo navezani na

Zanimivost: Sin sužnja, ki si je uspel kupiti svobodo, je bil tudi vladar Rim­skega imperija, znameniti cesar Dioklecijan!

svoje gospo­darje. Gospodarji so sužnjem včasih za nagrado dajali manjše vsote denarja, t. i. PECULIUM, da so si sčasoma kupili svojo svobodo, ali pa so jih celo sami osvobodili. Postali so osvo­ bojenci oz. LIBERTINI. Nekateri so kljub temu še naprej ostali v hiši svojega gospodarja, spet drugi so postali izre­dno uspešni ali celo vplivni ljudje. Sužnji, ki jih je gospodar osvobodil, so običajno prevzeli njegovo ime. Tudi v domu Marcele in Gaja prebiva osvobojenec, ki njunemu očetu pomaga kot osebni tajnik.

Slika 8: Cesar Dioklecijan

11


Rimski dom Poglejmo si, kje Marcela in Gaj prebivata. Ker sta, kot že omenjeno, iz premožne družine, stanujeta v veliki pritlični stanovanjski hiši, ki se ji reče DOMUS. Te so bile v rimskih mestih običajno razdeljene na več stanovanj, kjer je živelo večje število stanovalcev, družina Mar­cele in Gaja pa ima celotno hišo samo zase. Hiše so bile zgrajene iz kamna, streha pa je bila krita z opeko.

Slika 9: Prerez na sliki prikazuje DOMUS premožne družine

12

Dobrodošli v najinem domu! Kar vstopite!


Hiše so imele več prostorov, ki so imeli le majhna okna in so bili slabo razsvetljeni: jedilnico, spalnice in kuhinjo. Najpomembnejši prostor pa je bilo odprto dvorišče sredi hiše, imenovano ATRIJ. Tukaj je potekala večina družinskega življenja.

Tukaj se najrajši igrava!

Slika 10: Atrij v premožni rimski hiši

13


V rimskih domovih je bilo malo pohištva oz. le najnujnejša oprema: postelje in skrinje ter kakšna mizica, stol in pručka. Stene hiš bogatejših so krasile čudovite stenske poslikave oziroma FRESKE, tla pa mozaiki. Mozaiki so podobe, nare­jene iz številnih barvnih kamenčkov. Nekateri so bili prave mojstrovine. Poleg tega, da je bil lepo okrašen, je bil njun dom tudi zelo udoben za prebivanje. Tla in stene hiše so bili ogrevani, imeli pa so tudi kanalizacijo in vodovod, ki je bil v emon­ske hiše napeljan ravno v času, ko sta živela Marcela in Gaj.

14

Slika 11: Bivalni prostor v rimski hiši


Slika 12: Prerez na sliki prikazuje rimsko kanalizacijo in vodovod

15


Nekatere hiše so imele na koncu zemljišča, na katerem so stale, še lep vrt s stebriščem – PERISTILOM.

Slika 13: Rimski vrt s stebriščem – Hiša Vettijev v Pompejih

16


Zelo rada imam rožice z našega prelepega vrta!

17


Slika 14: Arheološki park Emonska hiša na Mirju (rekonstrukcija)

18


Zanimivost: ARHEOLOŠKI PARK EMONSKA HIŠA NA MIRJU Tukaj si lahko ogledate ostanke večje pritlične hiše, ki je bila najbrž dom premožne emonske družine. Imela je talno in stensko ogrevanje, sobe so bile okrašene s poslikavami, tla nekaterih pa so krasili lepi mozaiki. V hiši so imeli tudi lastno stranišče na izplakovanje, ki je bilo priključeno na mestno ka­nalizacijo. V parku so med drugim predstavljeni ostanki pro­storov s talnim ogrevanjem (HIPOKAVSTOM) in pa lepo izdela­nega črno-belega mozaika z geometrijskim vzorcem. Kdo ve, morda sta v tej hiši s svojo družino živela prav Marcela in Gaj.

19


Revnejši prebivalci v rimskih mestih pa so živeli v veliko bolj nagnetenih stanovanjskih blokih, imenovanih inzule ali po latinsko INSULAE. Stanovanja so bila v gornjih nad­stropjih, v pritličju pa so bile običajno delavnice in trgo­vinice.

20

Slika 15: Inzula


Slika 16: Prizor z ulice iz revnejšega predela mesta

21


Slika 17: Javni vodnjak v rimskem mestu

Ti stanovalci so živeli v majhnih prostorih. Vodo so dobivali iz javnih vodnjakov, uporabljali pa so javna strani­šča – LATRINE. Rimljani so namesto toaletnega papirja uporabljali spužve za umivanje, kar ni bilo najbolj higienično.

Slika 18: Rimsko javno stranišče – latrina

22


V drugem delu smo spoznali Gaja in Marcelo, ki sta nam predstavila kar nekaj dejstev o tem, kakšno je bilo življenje rimskih otrok. V zadnjem delu bomo ponovno v njuni družbi. Ogledali si bomo, kako sta preživela dan v predhodnici našega lepega mesta, rimski Emoni. Zanimivo bo, boste videli! Pa lepo pozdravljeni do prihodnjič.

Slika 19: Različne vrste igrač

Slika 20: Deklica se igra z majhnimi predmeti

23


Slikovni material: • Connolly, P.: Dodge, H.: The Ancient City. Life in Classical Athens & Rome, Oxford, 1998 (slika: 12) • James, S.: Svet okrog nas. Stari Rim, Murska Sobota, 1994 (sliki: 2, 4) • Kocuvan, E.: Rimljan sem - Romanus sum, Ljubljana 1994 (slika: 15) • Millard, A.: Ljudje nekoč, Ljubljana, 1989 (slika: 16) • Miquel, P.: Kako so živeli. V rimskih časih… Od galskih vojn do vrhunca rimskega cesarstva, Ljubljana, 1989 (slike: 6, 10, 17) • Salopek D.: Šešelj Z.; Škiljan D.: ORBIS ROMANUS 1. Udžbenik latinskog jezika, Zagreb, 2009 (sliki: 1, 3) • Županek, B.: Vičič, B.; Gaspari, A.: Emona. Portret mesta, Ljubljana, 2015 (slika: 7) Internetni viri: (slike: 5, 8, 9, 11, 13, 14, 18, 19, 20) • https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Jules_Cavelier_-_Corn%C3%A9lie.jpg • https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Istanbul_-_Museo_archeol._-_Diocleziano_(284-305_d.C.)_-_ Foto_G._Dall%27Orto_28-5-2006.jpg • https://slideplayer.it/slide/15478703/ • https://commons.wikimedia.org/wiki/File:CVT_APX_Herberge_Appartement.jpg • https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Ricostruzione_del_giardino_della_casa_dei_vetii_di_pompei_ (mostra_al_giardino_di_boboli,_2007)_01.JPG • http://archest.eu/sl/partners/emona/ • http://radiochristianity.com/was-jesus-crucified-in-the-manner-shown-in-paintings-and-movies/ • https://trybe.one/everyday-life-in-ancient-greece-and-rome-part-5 • https://ancientimes.blogspot.com/search/label/Altes%20Museum Fotografije: • Rudi Majerle (str. 3, 10) Besedilo in izbor slik: Andrej Savnik, knjižničar Oblikovanje: Ingrid Verdnik Pal L,jubljana, februar 2021

Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo

Unescovo kreativno mesto od 2015

Slovanska knjižnica Center za domoznanstvo in specialne humanistične zbirke


Issuu converts static files into: digital portfolios, online yearbooks, online catalogs, digital photo albums and more. Sign up and create your flipbook.