X FOKUS MOBILNO BANČNIŠTVO
Banke prihodnosti Bančne poslovalnice se še vedno šibijo pod marmorjem, ki smo ga vajeni že desetletja, le vedno bolj prazne so in vedno manj jih je. Naredile so namreč vse, da so svoje poslovalnice preselile kar v naše domove. In prav je tako. Matjaž Klančar
L
ahko bi rekli, da so se bančne poslovalnice po deželi razbohotile v trenutku, ko so se začeli prebivalstvu mesečni dohodki izplačevati prek bančnih računov, in ne več v gotovini. Ko so se tako odločila sama podjetja in ko je tako zapovedala država. Dejstvo je, da smo takrat uporabniki bank, hočeš nočeš, postali vsi. Vsaj v začetku je bilo precej običajno, da so v bankah nastajale vrste le zato, ker smo (no, so, naši starši in stari starši) svoje plače enkrat na mesec dvignili in jih shranili »pod žimnico«. Banke so za to svojo storitev pobrale nekaj fičnikov. Nato so prišli bankomati, storitev, ki je najstarejši med nami še vedno niso popolnoma osvojili (da, nekaj gneče na bankah je še vedno – ko država nakaže
28 januar 2017
pokojnine). Denar smo lahko dvigovali »po kosih«, varčevanje »pod blazino« ni več v modi, banke pa za novo storitev seveda dodatno zaračunavajo. Vsaj večina in le takrat, če bankomat ni v lasti naše matične banke. In nato so prišle spletne banke, ki smo jih predvsem tehnično napredni komaj čakali. Položnice odtlej plačujemo prek spletnih obrazcev, stroške popitih piv si med kolegi nakazujemo prek računalnikov, štetje drobiža na gostilniških mizah je stvar preteklosti. No, vsaj v družbi, v kateri se gibljemo monitorjevci, in, predvidevamo, naši bralci (po nekaterih statistikah je uporabnikov spletnih bank pri nas še vedno le dobrih 40% vseh komitentov). Ah, da, banke za svojo spletno banko seveda nekaj dodatnega zaračunajo. Res pa je, da je zato
plačevanje položnic od doma veliko cenejše, kot če se fizično odpravimo na banko, kjer je plačevanje tega pač – drago. Vse lepo in prav, kaj bi si še želeli? Želeli bi si imeti banko tam, kjer imamo danes bolj ali manj vse komunikacije s svetom – na telefonu, ki ga imamo venomer v žepu. Mobilne aplikacije za dostop do bančnih storitev so se začele pojavljati pred nekaj leti in se v tem času razvile v skorajda popolne pomočnike. Le največja banka na Slovenskem jo je zares splavila šele pred kratkim, druge banke so potrebo začutile veliko prej. Z bančnimi aplikacijami, ki po navadi delujejo na sistemih Android in iOS (iPhone/iPad), lahko danes (največkrat) počnemo vse tisto, kar lahko počnemo s spletnimi bankami. Še več,
pri večini je očitno, da gre za novejše sisteme, kjer so se razvijalci zavedali bistva takih pomočnikov – prijaznosti do uporabnika. Če so spletne banke danes še vedno večinoma nekakšna zmeda programerskih in birokratskih domislic, ki se kažejo v uporabniškem vmesniku, so aplikacije večinoma narejene tako, da jih zlahka spregleda vsak kolikor toliko spreten uporabnik pametnega telefona (spet, nekatere statistike kažejo, da jih uporabljajo tudi nekaj starejši uporabniki). Res pa je, da jih hkrati omejujejo vedno premajhni zasloni, zato se je včasih še vedno priporočljivo potruditi do osebnega računalnika z velikim zaslonom. O mobilnih bankah smo v Monitorju že pisali, razlog nastanka tokratnega prispevka je v bankah, ki smo jih na zadnjem testu (junij 2015) izpustili, jih še ni bilo, oz. v novostih, ki jih uvajajo nekateri drugi. Na naslednjih straneh si torej lahko preberete, kako si mobilno bančništvo zamišljajo slovenske banke. Žal tudi tokrat nekatere banke na testu manjkajo, saj je ponekod pridobiti testne račune z zgodovino poslovanja, kartičnim poslovanjem itd., precej težko, nekatere banke pa so sodelovanje odklonile, ker so ravno v fazi izdelave nadgrajenih različic svojih aplikacij. Take so bile SKB, BKS Bank in NKBM, medtem ko so pri Sparkasse odgovorili, da mobilne aplikacije nimajo, oz. imajo le mobilnim napravam prilagojeno spletno banko.