LJUBLJANSKE ZGODBE
IZ SLOVANSKE KNJIŽNICE
Kulturna dediščina za družine Otroštvo v rimski Emoni 1. del:
O Rimljanih, rimskem imperiju in Emoni
Kdo so bili rimljani? Rimljani so bili prvotno prebivalci me
zgradbami, kopališči in ponekod tudi
stne naselbine ob reki Tiberi. Danes je to
gledališčem. K nam so med drugim
glavno mesto Italije, Rim. Mesto Rim je
prinesli tudi vinsko trto.
s svojo močno in urejeno vojsko najprej osvojilo celotno Italijo, postopoma pa še številne sosednje dežele in nazadnje zraslo v mogočno Rimsko ce sarstvo, eno največjih držav v človeški zgodovini. Rimljani so si podredili številna ljudstva, med njimi tudi stare Grke, od katerih so prevzeli mnoge napredne zami sli, npr. na področju vojskovanja, gradbeništva in umetnosti. Rimljani so v osvojene dežele, tudi v naše kraje, s seboj prinesli številne novosti: učinkovito upravo, mestni način življenja in bogato ter omika no kulturo. Zgradili so namreč ceste, mostove z vodovodom in mestna naselja z imenitnimi stavbami: sve tišči, tržnico s trgovinami, upravnimi
2
Ave, Emonci
Dediščina rimljanov Kljub temu, da je bilo Rimskega cesar
Iz latinščine, katero so v času cesarstva
stva konec že pred več kot 1500 leti,
kot uradni jezik uporabljali v večjem
pa smo od Rimljanov podedovali še
delu zahodne Evrope, se je razvila tudi
cel kup drugih koristnih stvari, ki jih v
velika skupina sorodnih evropskih je
vsakdanjem življenju uporabljamo še
zikov, ki se po mestu Rim (v latinščini
dandanes, npr. pisavo, koledar, rimsko
ROMA) imenujejo ROMANSKI jeziki.
pravo, številne strokovne besede, pa
Najbolj znani so: italijanščina, francošči
tudi uporabo betona pri gradnji.
na, katalonščina, španščina, portugal ščina in romunščina. V evropske jezike,
LATINŠČINA
tudi slovenščino, smo iz latinščine dobili
Jezik, ki so ga govorili Rimljani, se je
številne besede, še zlasti so to strokovni
imenoval LINGUA LATINA. Ime je do
izrazi, ki se uporabljajo predvsem v me
bil po pokrajini LATIUM (danes Lazio),
dicini, pravu in znanosti, nekatere pa
kjer se nahaja mesto Rim, oz. njegovih
uporabljamo tudi v vsakdanjem govoru.
prvotnih prebivalcih, Latincih. Primeri: doktor, minister, literatura ...
italijanščina portugalščina romunščina španščina ozemlje, kjer je razširjena uporaba španščine francoščina ozemlje, kjer je razširjena uporaba francoščine Slika 1: Zemljevid sveta, ki prikazuje razširjenost romanskih jezikov
3
LATINICA – RIMSKA PISAVA Pisava, ki so jo Rimljani uporabljali za zapis svojega jezika, latinščine, se zato imenuje LATINICA. Danes je v uporabi v zahodnem delu Evrope, tudi pri nas, medtem ko države vzhodne Evrope po večini uporabljajo drugačno pisavo, imenovano CIRILICA. To je v glavnem posledica zgodovinskega dogodka, ko se je Rimsko cesarstvo leta 395 razdelilo na dva dela. V zahodnem delu so večinoma govorili in pisali po latinsko, v vzhodnem delu pa grško. Kulturna meja, ki je nastala takrat, v skorajda enaki obliki
Slika 2: Marmornata plošča z napisom v latinščini – t. i. gradbeni napis iz Emone
ostaja še danes. Zanimivo, kajne?
KOLEDAR IN IMENA MESECEV Tudi koledar in imena mesecev, ki jih uporabljamo danes, smo v osnovi podedovali od Rimljanov. Slavni rimski vojskovodja Julij Cezar je namreč dotedanji koledar popravil tako, da je vsak mesec imel 30 ali 31 dni, le februar jih je imel 28. Zato se imenuje JULIJANSKI koledar.
Slika 3: Gaj Julij Cezar
4
Rimski koledar je ravno tako kot naš
ime dobili tudi naslednji trije meseci.
imel 12 mesecev, le da se je njihovo leto
Po drugi strani sta meseca julij in
začenjalo s 1. marcem. September, ki je
avgust dobila ime po Juliju Cezarju in
danes deveti mesec, je bil tako včasih
njegovemu pranečaku, cesarju Avgustu,
sedmi, kar je razvidno iz njegovega
nekateri drugi meseci pa so ime dobili
imena. V latinščini SEPTEM namreč
po rimskih bogovih: januar po Janusu,
pomeni sedem. Na enak način so svoje
marec po Marsu in junij po Junoni.
Slika 4: Slika rimskega koledarja odkrita v Trajanovih termah v Rimu.
5
RIMSKE ŠTEVILKE Rimljani so številke zapisovali druga če kot mi. Morda ste rimske številke že kdaj videli na številčnici starejše ure
Zanimivost:
ali pri številčenju poglavij v knjigi, na
Število štiri se z rimskimi številkami
primer tudi v tej brošurici. Ker pa je bilo
lahko napiše na dva načina.
IV = IIII
zapisovanje števil in računanje z njimi precej nerodno, smo jih v Evropi že v srednjem veku zamenjali s t. i. arabski mi številkami, ki so v uporabi še danes. Primer: Število 1888 so Rimljani napisali takole:
Deset do sto
MDCCCLXXXVIII
Ena do deset
Slika 5: Številčnica ure z rimskimi številkami
6
I
ena
II
dve
III
tri
IV
štiri
V
pet
VI
šest
VII
sedem
VIII
osem
IX
devet
X
deset
X
deset
XX
dvajset
XXX
trideset
XL
štirideset
L
petdeset
LX
šestdeset
LXX
sedemdeset
LXXX osemdeset XC
devetdeset
C
sto
Slika 6: Razpredelnici z rimskimi številkami
Emona, rimsko mesto Pred približno dva tisoč leti je bilo tudi na mestu današnje Ljubljane zgrajeno rimsko naselje z imenom Emo na. Njegovo polno ime je bilo COLONIA JULIA EMO NA. V njem so živeli stari Rimljani. Mesto Emona je obstajalo približno 450 let, potem pa je bilo porušeno in za puščeno. Če smo pozorni, lahko med sprehodom po Ljubljani ponekod še danes naletimo na ostanke in ruševine iz tistega časa. Zanimivost: V rimskih časih je bila na mestu, kjer danes na Trgu republike stoji stolpnica banke NLB, hiša mestnega finančnika z zanimivim imenom Fructuosus.
Slika 7
7
Emona je bila sicer najmanjša od treh
obrambnimi stolpi za dodatno zaščito,
najpomembnejših rimskih mestnih
na četrti strani pa je dostop morebi
naselbin pri nas. Drugi dve sta bili še
tnim napadalcem onemogočala Lju
CELEIA, današnje Celje, in pa POETO
bljanica. V obzidju so bila tudi vhodna
VIO oziroma moderni Ptuj. Imela je ne
vrata, skozi katera so prebivalci in obi
kje med 3 in 5 tisoč prebivalcev. Mesto
skovalci vstopali v mesto. Skozi mesto
je bilo s treh strani obdano z dvojnim
sta križno potekali dve glavni cesti, ki
obrambnim jarkom in obzidjem ter 26
sta mesto delili na 4 dele.
Slika 8: Obzidje Emone z mestnimi vrati
8
Zanimivost: V rimskih časih so Ljubljanici najverjetneje rekli NAUPORTUS, enako kot rimski naselbini na Vrhniki. Ime pomeni »novo pristanišče«. V sodobnem času so potapljači na rečnem dnu med množico najdb odkrili tudi številne rimske predmete, v bližini rečne struge na ljubljanskem Barju pa celo ostanke okrog 30 metrov dolge rimske ladje, ki je po reki plula pred več kot 2000 leti.
Slika 9: Rimska ladja
9
Ali ste vedeli? NAJBOLJE OHRANJENO RIMSKO MESTO: POMPEJI Od nekdanjih rimskih mest so danes večinoma ohranjene le še ruševine ali borni ostanki. Rimsko mesto Pompeji blizu Neaplja pa so leta 79 zaradi izbruha ognjenika Vezuv povsem prekrile debele plasti lave, pepela in kamenja. Številne zgradbe in predmeti, ki jih drugače najbrž ne bi nikoli videli, so se zato odlično ohranili. Po dolgih stoletjih, ko so bili povsem pozabljeni, so arheologi Pompeje znova odkopali. Danes si lahko privoščimo resnično doživetje, ker se lahko kot obiskovalci sprehajamo po ulicah pravega rimskega mesta!
10
Tako, to bi bilo zaenkrat vse. Ker smo to krat uspeli spoznati stare Rimljane, rim ski imperij in mesto Emona, se nam bo sta v naslednjem delu brošurice pred stavila še naša vodnika po preteklosti, in sicer 10-letni Gaj in 8-letna Marcela, ki nam bosta še bolj podrobno opisala življenje v rimskih časih. Lepo vabljeni, da se nam pridružite tudi naslednjič in ju spoznate tudi sami!
Slika 10: Ruševine Pompejev
11
Slovanska knjižnica Center za domoznanstvo in specialne humanistične zbirke
