EKO Studio 2013

EKO STUDIO

revija za trajnostno in energetsko učinkovito gradnjo

številka 2, 2013 - BREZPLAČNI IZVOD

Energetska sanacija javnih stavb

Vrstni red ukrepov

Sanacija večstanovanjske soseske

CELOVITE IZOLACIJSKE REŠITVE www.knaufinsulation.si Svetovanje: 04/5114 105

EKO_Studio_2013_str01-17.indd 1

26.02.2013 8:42 AM

EKO KAZALO

12

15

22

3

TRAJNOSTNI PRISTOP OBNOVI JAVNIH STAVB

4

ENERGETSKA SANACIJA JAVNIH STAVB – NOVA PRILOŽNOST ZA SLOVENIJO

6

POŽARNA VARNOST PRI PRENOVI STAVBE

8

PROJEKTIRANJE ENERGETSKIH PRENOV

10

IZKORISTITE NEPOVRATNA SREDSTVA EKO SKLADA

12

UČINKOVIT PRIHRANEK S PRAVIMI UKREPI!

13

PASIVNE HIŠE

17

KORAK NAPREJ OD PASIVNE HIŠE K TRAJNOSTNIM OBJEKTOM

18

HITRO, PREPROSTO IN POCENI DO VELIKIH PRIHRANKOV

20

A PIKA? – NE, NE PIKA VEČ!

22

TERMOTOP – ENOSTAVNA ZUNANJA SANACIJA OSTREŠJA

24

PRAVA REŠITEV ZA STREHO: SISTEM GERARD - TERMOTOP

25

SANACIJA FASADE – NUJNA IN VARNA NALOŽBA

28

RAZMIŠLJATE O IZOLACIJI BLOKA?

32

S PETROLOM DO PRIHRANKOV PRI OGREVANJU

34

ALI SE LAHKO UDOBNO POČUTITE TUDI V POLETNI VROČINI?

38

EKO NOVICE

Publikacijo izdaja Knauf Insulation, d. o. o., Škofja Loka. Število brezplačnih izvodov: 30.000. Kontakt: marketing.slovenija@knaufinsulation.com. Oblikovna zasnova in izvedba: IR image d. o. o.

Projekt je sofinanciran v okviru Petrolovega Programa velikih zavezancev za zagotavljanje prihrankov energije pri končnih odjemalcih.

2 EKO_Studio_2013_str01-17.indd 2

26.02.2013 8:43 AM

Trajnostni pristop obnovi javnih stavb Soočeni z, milo rečeno, nezavidljivo gospodarsko situacijo, ki je še posebej prizadela celotno gradbeno branžo in z njo povezane aktivnosti, ne mine teden, ko se tudi v okviru raznih združenj in stanovskih organizacijah ne bi pogovarjali o možnih izhodih in rešitvah.

Tako se tudi v okviru Slovenskega združenja za trajnostno gradnjo trudimo prispevati k ponovni oživitvi, predvsem pa ozdravljenju slovenskega gradbeništva. Prepričani smo namreč, da je rešitev možna le, če se bo celotna stroka postavila na nove temelje in vrednote.

Pri tem imamo v mislih predvsem celoviti trajnostni pristop načrtovanju, gradnji in upravljanju stavb.

Pojem in merila trajnostne gradnje žal še vedno niso poznana velikemu delu stroke, čeprav je možno v zadnjem času zaznati vedno več slovenskih podjetij, ki svoj poslovni pristop in delovanje gradijo na načelih trajnostne gradnje. Ta načela namreč v veliki meri ne pomenijo nič drugega kot dobro inženirsko prakso in odgovorno gospodarjenje, upoštevajoč človeka in družbo kot najvišjo vrednoto. Upamo, da bo k razlagi in razširjenosti trajnostnega pristopa gradnji prispevala tudi objava prevoda Nemške smernice za trajnostno gradnjo, ki nastaja v sodelovanju Slovenskega združenja za trajnostno gradnjo, IZS - Inženirske zbornice Slovenije in ZAPS - Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije ter bo objavljena to pomlad.

Medtem ko privatni sektor gradi zelo gospodarno, upoštevajoč ne samo investicijo, ampak tudi obratovalne stroške, se javni sektor do investicij vede praviloma še vedno zelo mačehovsko. Čeprav imamo nič koliko primerov nekvalitetne gradnje javnih objektov, previsoke cene in vi-

soke obratovalne stroške, še vedno najpogosteje pri javnih naročilih prevladuje merilo najnižje cene. Da je temu tako, si lahko razlagam samo z dejstvom pomanjkanja ustreznega znanja in s tem pristopa, ki bi omogočal v prvi vrsti kvalitetno pripravo projektne naloge, strokovnega sogovorništva med projektiranjem, nadzora kvalitete izvedbe in seveda strokovno primernega prehoda v obratovanje.

Omenjeno postaja še posebej aktualno v luči energetske sanacije javnih stavb, ki jih predpisuje tudi Evropska skupnost. Eden izmed namenov tega predpisa je prikazati javne stavbe kot zgled za celovit trajnostni pristop k obnovi, upoštevajoč vsa področja trajnostne gradnje. Sprememba obstoječe prakse je zato nujna. Stroka pričakuje, da bo javni sektor čim prej prišel do spoznanja, da trajnostna gradnja ne pomeni povečanje stroška, ampak pravzaprav zmanjšanje izdatkov s tem, da se izberejo optimalne rešitve z vidika investicije, upoštevaje tudi stroške med obratovanjem. Da pa bo za to potrebno nekaj več dela in tudi ustreznega znanja v začetni in načrtovalski fazi projekta, pa je dejstvo, ki se ga ne da zaobiti. Pri tem bodo nujno potrebna znanja tudi na strani naročnika. Predvsem posluh za rešitve, ki pomenijo nižje obratovalne stroške, večje ugodje na delovnem mestu in zdravju neškodljive produkte. Javni sektor pa nikoli ne bi smel pozabiti tudi na družbeno

odgovornost skozi skrbno ravnanje z naravnimi viri in varovanjem okolja.

Vse to so kriteriji trajnostne gradnje, ki poenostavljeno rečeno predstavljajo uveljavljene vrednote in merila sodobne družbe tako na strokovnem kot tudi na družbeno socialnem področju. Na nas je, da jih začnemo uresničevati in izvajati v našem vsakdanjem delu in življenju in s tem aktivno prispevamo k ohranjanju okolja, virov surovin, predvsem pa skrbimo za zdravje ljudi in družbeno kulturni razvoj družbe. Kljub težki finančni situaciji pričakujemo, da bodo javne stavbe odigrale vlogo vzgleda in poligona za razvoj in promocijo slovenske gradbene industrije ter s tem povečanja njene konkurenčnosti tudi izven meja naše države.

Robert Smodiš, mag. inž. arh.

Predsednik Slovenskega združenja za trajnostno gradnjo / Green Building Council Slovenia

3 EKO_Studio_2013_str01-17.indd 3

26.02.2013 8:43 AM

EKO IZOBRAŽUJEMO IZOBRAŽUJEMO

ENERGETSKA SANACIJA JAVNIH STAVB – NOVA PRILOŽNOST ZA SLOVENIJO Energijo porabljamo na vsakem koraku našega življenja. Pa vendarle so še vedno največji porabnik energije v Evropi stavbe. In tudi v Sloveniji. Te porabijo kar 36% celotne energije, zato je najbolj smotrno začeti z zmanjševanjem porabe prav pri stavbah. Če je bilo za vzpodbujanje energetskih sanacij v Sloveniji na področju individualne in večstanovanjske gradnje že veliko narejenega preko nepovratnih vzpodbud Eko sklada, pa so sanacije na javnih stavbah začeli vzpodbujati šele pred kratkim. no energetsko učinkovitost stavbe.

Zato je pomembno, kakšno izolacijo vgradimo, kako jo vgradimo in kolikšna je njena debelina.

STE VEDELI? Izoliranje stavb je najpreprostejši in hkrati najučinkovitejši ukrep za varčevanje z energijo! Po izračunih zmanjša porabo energije tudi do 36% (Vir: GI ZRMK).

KAJ SO JAVNE STAVBE? Kadar govorimo o javnih stavbah, imamo v mislih širok nabor objektov v državni lasti in tudi objektov v lasti lokalnih skupnosti. V prvi vrsti gre za veliko število bolnišnic, zdravstvenih domov, domov za ostarele, univerzitetnih objektov pa tudi srednjih šol in dijaških STE VEDELI? Energetska sanacija stavb je družbena prioriteta, saj s porabo tudi preko 200 KWh/m2a dramatično zaostajamo že za zahtevami trenutno veljavnega PURESa2 (2010), ki predvideva porabo okrog 40 kWh/m2. Če vemo, da se bodo zahteve v prihodnosti še zaostrile, je razkorak še večji.

domov. Tu so še šole, vrtci, uradi in drugo. Iz opisa hitro vidimo, da gre za objekte s specifičnimi režimi obratovanja in posebnimi uporabniki.

ENERGETSKO UČINKOVITE JAVNE STAVBE? Med številnimi ukrepi za izboljševanje energetske učinkovitosti in zmanjševanje porabe energije je med najučinkovitejšimi prav toplotna izolacija ovoja stavb. Tudi po strokovno tehničnih kriterijih je to eden od prvih potrebnih ukrepov pri izvedbi energetske sanacije. Za toplotno izolacijo je značilno tudi to, da gre za enkratni ukrep, ki ob kakovostni izvedbi ne potrebuje rednih vzdrževalnih del. Objekti z izoliranim ovojem stavbe – tla, stene, streha – zagotavljajo dolgoroč-

Energetska učinkovitost v javnih stavbah je zaradi njihovih specifičnih obratovalnih razmer še pomembnejša. Tako bolnišnice kot tudi šole, vrtci, domovi za ostarele ter druge vrste javnih stavb imajo posebne obratovalne režime neenakomerno povečanih obremenitev, kjer izolacija s svojimi lastnostmi še bolj pride do izraza. Najpomembnejši dejavniki pri izbiri izolacije so toplotna, požarna in zvočna izolativnost. Vgraditi moramo torej zadostne debeline negorljive in zvočno visoko izolativne izolacije.

Vsem kriterijem zadosti kamena volna.

ZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTNE SANACIJE V JAVNIH STAVBAH PREDVIDEVA TUDI ZAKONODAJA Toplotna izolativnost Zahteve toplotne izolativnosti stavb opredeljuje Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah (PURES 2) in njemu pripadajoča Tehnična smernica TSG-1-004, sprejeta v letu 2010.

4 EKO_Studio_2013_str01-17.indd 4

26.02.2013 8:43 AM

ščena v najvišji požarni razred – A1. Vgradnja kamene volne v konstrukcije javnih stavb (npr. na fasado) bo tako bistveno povečala požarno varnost objekta, kar v praksi pomeni, da bo upočasnila širjenje požara ter s tem omogočila varno evakuacijo uporabnikov stavbe in zmanjšala materialno škodo.

Pravilnik podaja minimalne tehnične zahteve za posamezne konstrukcijske sklope in sisteme ter omejuje rabo energije z zagotavljanjem obveznega deleža obnovljivih virov energije. Kar zadeva toplotno izolacijo, so osnova maksimalne toplotne prevodnosti gradbenih konstrukcij.

STE VEDELI? Kar zadeva rabo energije, so javne stavbe obravnavane posebej. Ker naj bi bile zgled energijske učinkovitosti, so zahteve za javne stavbe pri energiji za ogrevanje še cca. 10% strožje, kakor pri ostalih bivalnih in poslovnih zgradbah.

Tudi pravilnik o metodologiji in izdaji energetskih izkaznic stavb zahteva izdelavo in javno namestitev energetske izkaznice za vse stavbe večje od 1000 m2, ki so v lasti države ali lokalnih skupnosti, in jih uporabljajo državni organi.

Požarna varnost Požarna varnost je prav tako dejavnik, ki ga lahko s primerno izbiro izolacijskega materiala bistveno izboljšamo in je v javnih stavbah zaradi narave njihovih uporabnikov izjemnega pomena. Požar je, ne glede na vzrok nastanka, stalno prežeča nevarnost, ki ima lahko katastrofalne posledice tako za ljudi kot za imetje.

Upravljanje požarne varnosti javnih stavb je izjemnega pomena zaradi velikega števila uporabnikov objektov kot tudi zaradi njihovih specifič-

nih potreb in zmožnosti. Uporaba negorljivih materialov (npr. izolacij na javnih stavbah) bo povečala njeno požarno varnost in na ta način dvignila kvaliteto bivanja v takšnih objektih ter nepremičnini dolgoročno ohranjala vrednost.

Uporabniki vrtcev, šol, dijaških domov, bolnišnic, domov za ostarele in nenazadnje tudi uradov so izjemno specifični, v večini primerov težko mobilni, predvsem pa zelo številni. Zaradi tega je požar v takih stavbah toliko bolj problematičen in je uporaba negorljivih izolacijskih materialov praktično nujna.

Temu pogledu sledi tudi nova zakonodaja (TSG 2010, 2012). Za večino primerov pa je potrebno izvajati ukrepe proti širjenju požara. Minimalne zahteve so navedene v smernici in predvidevajo vgradnjo negorljivih izolacij. Točne zahteve so sicer kompleksne narave, zahtevajo precej znanja in so stvar projektiranja. Na splošno pa lahko trdimo, da je osnova požarne varnosti v stavbah vgradnja negorljivih gradbenih materialov, torej tudi izolacij.

Tako projektanti kot tudi investitorji in izvajalci se morajo zavedati tveganj, povezanih s požarno varnostjo v javnih stavbah, in to strogo upoštevati pri naročanju in izdelavi projektov za izvedbo novogradenj ali prenov javnih stavb.

Kamena volna Knauf Insulation je visoko požarno odporna, njeno tališče je pri 1600 °C in je med gradbenimi materiali uvr-

Zvočna izolativnost Zvok je sestavni del našega bivanja, ko pa preseže določeno jakost, postane moteč in ga imenujemo hrup. Vpliva lahko na koncentracijo in delovno sposobnost uporabnikov stavbe ter dolgoročno tudi na njihovo zdravje. Zaradi tega je potrebno omejiti ali preprečiti prehajanje zvoka med okolico in notranjostjo stavbe ali pa med prostori v stavbi.

STE VEDELI? Kadar govorimo o preprečevanju prehajanja hrupa (cestni promet, letala, dež, ...) iz okolice v stavbo in o prehajanju zvoka med prostori znotraj stavbe, govorimo o zvočni izolaciji! Vlaknasta struktura mineralnih voln to prav gotovo zagotavlja.

GOSPODARSKI IN DEMONSTRACIJSKI UČINEK ENERGETSKIH PRENOV Sistematično zagotavljanje pogojev za energetske obnove javnih stavb generira zagon gospodarske gradbene veje. Povpraševanje po gradbenih izdelkih bi zagotovilo dolgoročen razvoj domače gradbene industrije, povpraševanje po storitvah pa bi omogočilo zdravemu delu slovenskega gradbeništva ponoven vzpon in preko konkurenčnosti dvig kakovosti in racionalnosti storitev. Posledično to prinese večje povpraševanje po delovni sili ter zmanjšanje nezaposlenosti tako v gradbeništvu kot tudi v vseh drugih na gradbeništvo posredno ali neposredno vezanih gospodarskih vejah. Pozitiven gospodarski učinek zagotovo opravičuje vlaganja v ta segment.

5

EKO_Studio_2013_str01-17.indd 5

26.02.2013 8:43 AM

Tomas Globočnik ceni naravne materiale, kar lahko opazimo tudi na njihovi družinski hiši.

EKO IZOBRAŽUJEMO IZOBRAŽUJEMO

POŽARNA VARNOST PRI PRENOVI STAVBE Pri rekonstrukcijah, rednih vzdrževalnih delih ali investicijah v ekološko sanacijo, med katere lahko štejemo tudi prenovitev fasade z novo ali dodatno izolacijo ipd., je treba upoštevati zahteve požarnega varstva. Iz zakonodaje, pa tudi pravil dobrega gospodarjenja sledi, da se požarna varnost stavbe zaradi prenove ne sme poslabšati. Nasprotno. Če je mogoče, jo je treba izboljšati. Napotke za pravilno izbiro proizvodov, izvedbo in vzdrževanje najdemo v požarnih smernicah, ki jih je izdalo Slovensko združenje za požarno varstvo.

Smernice SZPV: • SZPV 204/10 Požarnovarnostni odmiki med stavbami • SZPV 405-1/10 Naprave za naravni odvod dima in toplote (NODT) • SZPV 405-2/10 Naravni odvod dima iz stopnišč (NODS) • SZPV 407/12 Požarna varnost pri načrtovanju, vgradnji in rabi kurilnih in dimovodnih naprav • SZPV 408/08 Požarnovarnostne zahteve za električne in cevne napeljave v stavbah • SZPV 411/12 Električni sistemi za zaklepanje vrat na evakuacijskih poteh • SZPV 412/12 Uporaba gorljivih/negorljivih gradbenih materialov • SZPV 511/03 Vgrajeni sistemi za odkrivanje in javljanje prisotnosti gorljivih plinov in hlapov • SZPV 512/12 Požarna varnost sončnih elektrarn Smernice SZPV 204/10, 405-

1/10, 405-2/10, 407/12, 408/8 in 411/12 (v seznamu označene modro) predstavljajo smernice 3. ravni, ki dopolnjujejo TSG-1-001:2010 Požarna varnost v stavbah in določajo nivo požarne varnosti tudi za nove stavbe. V seznamu podčrtane smernice SZPV so objavljene na spletni strani http://www.szpv. si/kategorija/5/Predpisi,%20 smernice.

V letu 2012 izdane smernice SZPV. IZBIRA MATERIALOV PRI NAČRTOVANJU SANACIJE STAVB Subvencije za ekološko sanacijo stavb so dodatna vzpodbuda, da se

odločimo za npr. sanacijo fasade.

Razpisi postavljajo jasna merila glede zahtevane toplotne prehodnosti, zahteve glede požarne varnosti pa so določene zelo splošno: da se požarna varnost objektov ne sme zmanjšati. To zahtevo je težko doseči, saj se na primer že samo s priklopom kuhalnikov v kuhinji na zemeljski plin (pred tem so bili npr. na elektriko) poveča požarna nevarnost. Podobno je lahko tudi pri energetski sanaciji fasade.

Zahteve o požarnih lastnostih izolacijskih materialov oboda stavbe so opredeljene v TSG-1-001 Požarna varnost v stavbah in smernici SZPV 412 Uporaba gorljivih/ negorljivih gradbenih materialov.

Fasade so lahko iz različnih materialov in različno sestavljene. V nadaljevanju je zapisanih nekaj pravil in primerov ustrezne izbire materialov za fasade.

Zahtevane požarne lastnosti t.j. lastnosti odziva na ogenj za proizvode, iz katerih so fasade, so odvisne od naslednjih izhodišč: • Ali so v stavbi osebe, ki se ne morejo same evakuirati (npr. bolnišnice ali zapori)?

• Ali ima stavba prostore z veliko uporabniki (npr. hotel z dvorano, v kateri so lahko prireditve)?

• Je možna gasilska intervencija in gašenje požara z zunanje strani stavbe (npr. stavbe v strnjenih naseljih)?

• Je treba poleg uporabnikov stavbe varovati tudi lastnino (npr. stavbe kulturne dediščine)?

• Kakšna je požarna obremenitev

6 EKO_Studio_2013_str01-17.indd 6

26.02.2013 8:43 AM

Pri izvedbi fasade z negorljivo toplotno izolacijo ni dodatnih zahtev glede požarne varnosti.

Širjenje požara preko fasadnih oblog in vidna škoda po požaru v večstanovanjski stavbi, 21. april 2005. (Vir: Letno poročilo berlinskih gasilcev za leto 2005, http://www.richtigbauen.de)

v stavbi (npr. arhiv v pisarniški stavbi)?

• Se v stavbi uporabljajo nevarne kemikalije (npr. lakirnica v industrijskem objektu)?

Pri novih stavbah, kjer se običajno upoštevajo zahteve iz TSG-1-001, so predvideni tudi drugi požarni ukrepi, ki kot celota določajo požarno varnost objekta. To so predvsem stavbe, zgrajene v zadnjem desetletju. Tako na primer obstajajo v novejših objektih požarne ločitve, zaščitene evakuacijske poti, sistemi javljanja požara in alarmiranja, sistemi avtomatskega gašenja, odvod dima in toplote. Teh sistemov v starih stavbah večinoma ni. To pomeni, da npr. v šoli, kjer ni požarnih ločitev, z izvedbo gorljive fasade še bolj poslabšamo že tako slabo stanje požarne varnosti.

Kompozitni sistem za zunanjo toplotno izolacijo stavbe (ETICS) V praksi so zelo priljubljene cenovno ugodne fasade, za katere se uporablja kratica ETICS (External Thermal Insulation Composite Systems). Zanje se najbolj pogosto uporablja gorljiva izolacija iz ekstrudiranega polistirena. Praksa je pokazala, da so potrebne omejitve pri uporabi tovrstnih fasad, saj je

prišlo do več obsežnejših požarov z veliko materialno škodo in tudi žrtvami tako med montažo kot v času rabe stavbe. Tako velja, da je treba upoštevati posebne požarnovarnostne ukrepe v času montaže take fasade, uporabo pa v določenih primerih celo prepovedati.

Tako se ETICS z gorljivo toplotno izolacijo ne sme uporabljati pri fasadah visokih stavb (z višino poda zadnje etaže, v kateri se lahko zadržujejo uporabniki, več kot 22 m nad nivojem terena). Pri nizkih stavbah (s povprečno višino fasade do 10 m), kjer ni požarnih ločitev med etažami in kjer so stavbe dovolj odmaknjene med seboj, namestitev takih fasad ni sporna. Za stavbe z višino fasade nad 10 m, ki ne spadajo pod visoke stavbe, se sme gorljivo izolacijo uporabiti le, če se pri požarnih ločitvah med etažami širjenje požara v predelu nad okni ali vrati omeji tako, da se pas gorljive izolacije zamenja z negorljivo izolacijo. Pas negorljive izolacije mora biti visok najmanj 20 cm, segati levo in desno najmanj 30 cm preko roba okna ali vrat, pritrjena pa mora biti s sidri. Zamenjava gorljive izolacije z negorljivo ni potrebna, če je debelina izolacije manjša od 10 cm.

ETICS z negorljivo toplotno izolacijo (Vir: http://www.interempresas.net/Construction/ News/37426-Knauf-Insulation-launches-the-first-products-of-Mineral-Wool-for-ETICS.html)

TOPLOTNA IZOLACIJA STREH Podstrešja so zaradi svoje izpostavljenosti tako notranjim kot zunanjim vplivom običajno požarno najbolj izpostavljeni deli stavb. Pri sanacijah velja omeniti dotrajanost in neskladnost obstoječega stanja z zadnjim stanjem tehnike. Pred izvedbo ali nadgradnjo toplotne izolacije podstrešja je treba predvideti ukrepe skladno s smernico TSG-1-001.

Pozornost je treba posvetiti: • dimniškim sistemom (upoštevati smernico SZPV 407 Požarna varnost pri načrtovanju, vgradnji in rabi kurilnih in dimovodnih naprav), • sistemom za prezračevanje, • električnim napeljavam, • prebojem in prehodom iz spodnjih nadstropij v podstrešje in skozenj, predvideti požarno ločitev na medetažni plošči, • morebitni potrebi po delitvi na požarne sektorje, …

Pri zahtevnih sanacijah in rekonstrukcijah je smiselno pridobiti mnenje odgovornega projektanta požarne varnosti.

Primer izvedbe fasade z gorljivo izolacijo pri stavbah z višino do 22 m s horizontalnimi požarnimi sektorji. Pas negorljive izolacije z višino najmanj 20 cm je potreben po celem obodu stavbe ali 30 cm levo in desno od odprtine.

Mateja Gris in Aleš Drnovšek Slovensko združenje za požarno varstvo, info@szpv.si 7

EKO_Studio_2013_str01-17.indd 7

26.02.2013 8:43 AM

EKO NAČRTUJEMO

PROJEKTIRANJE ENERGETSKIH PRENOV Škofjeloški Šolski center je ena tistih šol, ki je bila v letu 2011 uspešna pri pridobivanju sredstev iz Evropskih kohezijskih skladov. V zadnjem letu je bila tako izvedena obsežna energetska sanacija celotnega šolskega kompleksa, kamor spadajo Gimnazija Škofja Loka in Šolski center Škofja Loka (Srednja šola za strojništvo z dijaškim domom, Srednja šola za lesarstvo, Višja strokovna šola in Medpodjetniški izobraževalni center). O številnih ukrepih, projektiranju, izvedbi in končnih učinkih smo se pogovarjali z direktorjem Šolskega centra Martinom Pivkom (MP) u.d.i.s. ter projektantoma iz biroja GEA CONSULT d. o. o. iz Škofje Loke – Alešem Hafnerjem (AH) u.d.i.a. ter Medardom Hafnerjem (MH), u.d.i.s.

Kakšne so bile vaše želje v izhodišču?

MP: Vsekakor nas je v začetku vodila želja po zmanjševanju obratovalnih stroškov in prispevek k varovanju okolja. Pomembno se nam je zdelo, da izboljšamo bivalne in delovne pogoje. Vodila nas je tudi profesionalna usmerjenost Šolskega centra Škofja Loka, to je strojništvo in lesarstvo. Del strojništva predstavlja namreč tudi energetika, odpadni les v lesarstvu pa predstavlja biomaso, ki jo lahko koristno uporabimo. Energetska sanacija nam predstavlja tudi profesionalni izziv, ki ga bomo uporabili tudi kot učni pripomoček. Z opazovanjem porabe različnih vrst energij in nadomeščanjem le-teh z okolju prijaznimi mlade vzpodbujamo k ustvarjalnosti in skrbi za učinkovitejšo rabo. Vzgajanje za učinkovitejšo rabo energije za Šolski center Škofja Loka predstavlja enega izmed ključnih vodil pri izobraževanju dijakov in študentov.

Kako se lotiti energetske prenove javne stavbe?

AH: Osnova za pripravo projektne dokumentacije za eneregetsko sanacijo je temeljita analiza stanja objekta, ki je zajeta v razširjenem energetskem pregledu objekta. Le ta je običajno pri ozaveščenih lastnikih oz. upravljalcih javnih stavb, ki se zavedajo potrebe po zniževanju stroškov za energijo in po izboljšanju bivalnih in delovnih pogojev v objektu, prvi korak do izboljšanja stanja. Pregled daje projektantu osnovna izhodišča in nakazuje ključne energetske težave stavbe, za podrobnejše poznavanje stanja pa je potrebna temeljita analiza. Poleg tega pa na pristop k načrtovanju energetske sanacije vplivajo tudi starost, namembnost in lokacija objekta, predvsem pa razpoložljiva finančna sredstva. Ni namreč vseeno, ali gre za javno stavbo, ki ima status kulturnega spomenika, ali pa za objekt iz zgodnjih osemdesetih let preteklega stoletja, kot je to primer pri Šolskem centru v Škofji Loki, ki je funkcionalno ustrezen, vendar pa energetsko

potraten. Cilj je pri obeh vrstah objekta enak, pristopi pa zelo različni. Pri vseh objektih pa lahko sanacijske ukrepe razdelimo v tri sklope: • ukrepe na arhitekturi, to je na zunanjem ovoju objekta • ukrepe na strojnih instalacijah, to je na sistemu ogrevanja, hlajenja in prezračevanja • ukrepe na električnih instalacijah, to je na sistemu razsvetljave, avtomatizacije, tehnoloških procesov v stavbi…

MH: Najprej je priporočljivo, da je že opravljen razširjeni energetski pregled javnih objektov z gradbeno fiziko, izdelan po Metodologiji izvedbe energetskega pregleda, april 2007. Ker gre za timsko delo, je potrebno že na začetku sodelovanje stroke s področja arhitekture, elektro in strojnih inštalacij ter ostalih, ki sodelujejo pri določeni nalogi. Tako na uvodnih sestankih na podlagi izdelanih dokumentov, ali pa glede na ogled objekta ter zbrane podatke o porabi energije v preteklih letih postavimo osnove za samo energetsko prenovo.

Po ogledu objekta in oceni z vidika strojnih inštalacij se odločimo, v katere smeri energetske sanacije bi šli: • zamenjava energenta: prehod na biomaso, izvedba zemeljskih vrtin, izraba podtalnice, …; • samo zamenjava naprav za ogrevanja (peči, toplotne črpalke, …); • vgradnja prezračevalnih sistemov z rekuperacijo; • prehod ogrevanja objekta na nizkotemperaturno ogrevanje; • vgradnja sistemov za racionalnejše obratovanje objekta.

Sproti že spremljamo, analiziramo višino investicije glede na prihranek energije.

Kako ugotoviti trenutno stanje gradbene konstrukcije?

AH: Prvi korak pri ugotavljanju stanja objekta je vizualni pregled in preučitev poročila o energetskem pregledu. V veliko pomoč je tudi osnovna projektna doku-

Direktor ŠC Škofja Loka Martin Pivk

mentacija iz časa gradnje, če je ta seveda še ohranjena. V marsičem nam pomaga, čeprav ji seveda ne gre slepo zaupati, saj gradnja nikoli ni povsem skladna z njo.

Pomagamo si tudi s sodobnimi metodami za nedestruktivne metode raziskav konstrukcij, kot so termografske kamere, na koncu pa je vendarle potrebno uporabiti tudi klasične metode sondiranja stavbe, s katerimi ugotovimo debeline posameznih slojev konstrukcije, njihovo kvaliteto in stopnjo poškodovanosti. V veliko pomoč so nam tudi dolgoletne izkušnje s sanacijami starejših stavb ter poznavanje metod gradnje in uporabljenih lokalnih gradiv v posameznih časovnih obdobjih.

Na kaj moramo biti še posebej pozorni?

AH: Vsak objekt, ki se ga lotevamo, zahteva specifično obravnavo, zato serijskih rešitev ni. Vsekakor moramo spoštovati veljavno zakonodajo, ki nam nalaga uporabo ognjevarnih in certificiranih materialov, saj je varnost pri javnih stavbah posebej pomemben element. Hkrati z izboljšanjem toplotne zaščite stavbe, ki jo predstavljajo dodatno izolirane fasade, podstrešja ter ustrezno izolativna okna in vrata, skušamo v stavbah izboljšati tudi požarno varnost, ki jo zagotavljajo predvsem materiali iz mineralne volne. Posebno pozornost posvečamo tudi detajlom, kot so špalete ob odprtinah, izpostavljeni nosilni armiranobetonski elementi, kot so stebri, pilastri, ojačitvena rebra in podobno, kar vse predstavlja toplotne mostove, ki jih skušamo ustrezno sanirati. Pri vseh posegih pa seveda pazimo tudi na arhitektonsko podobo stavbe, ki mora ostati (ali postati) arhitektonsko skladna in ohranjati estetske kvalitete, ki jih stavba ima.

Kako ugotoviti trenutno stanje na področju ogrevanja?

MH: Največja pomoč so računi o porabljenem energentu iz preteklih let (vsaj dve leti nazaj), ter kolikor je na voljo obstoječe dokumentacije, da lahko pričnemo z izračuni.

S katerimi tehničnimi omejitvami se srečujemo pri načrtovanju prenove?

AH: Poseben izziv predstavlja prenova javnih stavb, ki imajo status kulturnega spomenika ali kulturne dediščine, s kakršnimi se v našem biroju pogosto srečujemo,

8 EKO_Studio_2013_str01-17.indd 8

26.02.2013 8:43 AM

• • • • •

pa naj gre za gradove, dvorce, meščanske stavbe ali podeželske objekte. Pri teh stavbah je mnogokrat energetska sanacija del celovite prenove, ki zajema tako konstrukcijsko kot tudi funkcionalno in vsebinsko prenovo. Ob omejitvah spomeniško varstvene službe bi marsikdo menil, da na področju energetske sanacije tu ni mogoče storiti ničesar. Res je, da zahteve PURES pri teh objektih le težko dosežemo – zakonodajalec nas k temu pri kulturnih spomenikih tudi ne zavezuje – vsekakor pa skušamo stanje kar se da izboljšati. Veliko lahko naredimo pri izolaciji mansard oziroma stropov proti neizkoriščenim podstrešjem, ki so v teh stavbah izrazit šibki člen. Za to je tako z vidika požara kot ohranjanja prehoda vodne pare najprimernejša mineralna volna. Z ustrezno detajliranimi novimi okni, ki ohranjajo originalno profilacijo ob vgradnji večslojnega stekla, izboljšamo toplotno učinkovitost in ohranimo historično podobo fasade.

MH: Velikokrat nastopijo tehnične omejitve, naša naloga je, da investitorju pri tem nudimo optimalne rešitve, ki so pač možne. Pri tem imate verjetno v mislih, da ni mogoče poljubno izbirati sisteme ogrevanja ali pa samo izrabo energentov. Na primer v mestnih jedrih, kjer je strnjena pozidava, je tako rekoč nemogoče vgrajevati toplotne črpalke tako voda/voda kot tudi zrak/voda. Težavna je tudi namestitev sprejemnikov sončne energije na strehe, kjer so omejitve s strani kulturne dediščine. V teh primerih je morda bolje izdelati večje kurilnice in izvesti toplovod. Skratka vsaka naloga ima kakšno omejitev, ki jo skušamo rešiti investitorju v dobro.

Kaj pa zakonodaja, kako vpliva na projektiranje in izvedbo?

AH: Poleg zahtev PURES, ki spodbuja ukrepe za energetsko učinkovito gradnjo oz. prenovo stavb, moramo upoštevati tudi predpise o požarni varnosti, ki nam nalaga vgradnjo ognjevarnih materialov in izboljševanja stanja na področju požarne varnosti. Posebno poglavje predstavljajo predpisi s področja stabilnosti gradbenih

konstrukcij, ki se nenehno zaostrujejo. Pri objektih, ki so bili že grajeni po principih protipotresne gradnje, kakršen je Šolski center v Škofji Loki, se ob energetski sanaciji posegov v konstrukcijo izogibamo. Če pa gre za starejše objekte, ki ne ustrezajo predpisom o protipotresni gradnji, je predpogoj energetske sanacije statična sanacija stavbe oziroma sočasna izvedba obeh sanacij. Energetsko saniranje potresno nesaniranega objekta bi bilo nesmotrno, neodgovorno in seveda proti predpisom.

Kako se odločiti, kakšen je najprimernejši način izbire nove kurilne naprave?

MH: Odvisno je predvsem, za kakšen objekt gre. Stanovanjske hiše je mogoče enostavneje reševati kot javne stavbe, ne glede na to pa je vse objekte potrebno videti kot celoto ter ugotoviti: • kakšen način ogrevanja prostorov imajo sedaj (radiatorsko ogrevanje, talno ogrevanje, konvektorsko ogrevanje – hlajenje..) ter ali bodo grelna telesa oz. način ogrevanja tudi v prihodnje ostala takšna; • kakšne so možnosti vgradnje posameznih energentov (možnost izvesti zemeljsko vrtino, namestiti zunanjo toplotno črpalko, izvedba kotlovnice na biomaso); • kateri energenti so v bližini ( vročevod, plinovod, …).

Pomembno je, da preverimo vrednost investicije in dolgoročno stroškovno obratovanje.

Kaj z vidika energetike poleg kurilne naprave še spada k energetski prenovi?

MH: Kot je bilo že omenjeno, je energetska prenova dokaj širok pojem, ki tudi na področju strojnih inštalacij zajema kar širok spekter ukrepov.

Naj naštejem glavne: • vgradnja nizkotemperaturnih sistemov ogrevanja, npr. talno ogrevanje; • regulacija ogrevanja v zgradbah, vgradnja termostatskih ventilov; • hidravlično uravnoteženje ogrevalnih sistemov;

vgradnja frekvenčno vodenih obtočnih črpalk; priprava sanitarne tople vode s toplotnimi črpalkami; priprava sanitarne tople vode s solarnimi sistemi; vgradnja sistemov za prezračevanje z vračanjem toplote min 85% in energetski monitoring.

S kakšnimi težavami ste se srečevali med izvedbe?

AH: Reči moram, da je izvedba potekala brez večjih težav in zapletov, ker smo večino rešitev proučili in predvideli že v fazi projektiranja in je bil izvajalec z njimi seznanjen že ob podpisu pogodbe. Ker pa smo projektanti redno sodelovali tudi v fazi izvedbe, kar je pri prenovah še posebej pomembno, smo korekture projektnih rešitev izvajali sproti, zato je proces obnove potekal nemoteno.

MH: Kot vsaka prenova je tudi energetska prenova projekt, pri katerem se v določenih primerih pokaže dejansko stanje posameznih inštalacij šele, ko se na primer odstrani spuščeni strop. Takrat je potrebno s strani projektanta stalno sodelovanje na objektu, saj je potrebno določene obstoječe napeljave na mestu uskladiti z novimi inštalacijami.

Kdaj bodo vidni prvi rezultati učinkov?

MH: Po podatkih pridobljenih s strani investitorja so prvi rezultati energetske sanacije že vidni, saj je močno padla poraba zemeljskega plina glede na povprečja preteklih sezon. Seveda pa bodo dokončni rezultati energetskih ukrepov vidni po vsaj enoletnem obratovanju.

Kako energetsko sanirana stavba vpliva na njene uporabnike?

MP: Vplivi energijske sanacije so bili najbolj vidni v pritličju, kjer so postale učilnice in kabineti precej bolj prijetni za bivanje.

Zvišala se je temperatura v prostoru in pri nizkih temperaturah se sedaj tudi ogrevalni sistem hitreje odziva, ker je manj toplotnih izgub. Z energijsko sanacijo smo zamenjali tudi strope in razsvetljavo, kar za bivanje v zgradbi prav gotovo pomeni bolj prijeten občutek in pozitivno vpliva na vse, ki smo v njej.

Gea Consult d. o. o.

Mestni trg 5 Škofja Loka T: 04 515 74 20 E: info@gea-consult.si

9 EKO_Studio_2013_str01-17.indd 9

26.02.2013 8:43 AM

EKO NAČRTUJEMO

IZKORISTITE NEPOVRATNA SREDSTVA EKO SKLADA Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad, je med tistimi inštitucijami, ki je v zadnjih letih prispeval izjemno veliko na področju ozaveščanja prebivalstva o pomenu energijske učinkovitosti.

V začetku januarja je Eko sklad objavil težko pričakovane javne pozive za dodeljevanje nepovratnih sredstev v letu 2013 za naložbe v večjo energijsko učinkovitost in rabo obnovljivih virov energije v stanovanjskih stavbah ter električna baterijska vozila kakor tudi nepovratne finančne pomoči pravnim osebam za električna baterijska vozila ter vozila za javni potniški promet na stisnjen zemeljski plin ali bioplin.

O izkušnjah preteklih let in aktualnih javnih pozivih za naložbe v učinkovito rabo in rabo obnovljivih virov energije smo se pogovarjali s sekretarko Eko sklada za nepovratna sredstva mag. Vesno Črnilogar.

Koliko sredstev ima Eko sklad na voljo za nepovratne spodbude v tem letu?

Eko sklad bo letos za naložbe v stanovanjskih stavbah zagotovil 20 milijonov evrov nepovratnih sredstev, za naložbe v energijsko učinkovita vozila pa 0,8 milijona evrov nepovratnih sredstev. Javni poziv 18SUB-OB13 namenja 15,5 milijona evrov nepovratnih sredstev občanom za naložbe v različne ukrepe učinkovite rabe energije in rabe obnovljivih virov energije v eno- ali dvostanovanjskih stavbah oziroma posameznih stanovanjih, za izved-

bo določenih ukrepov pri obnovi starejših tri- ali večstanovanjskih stavb pa velja javni poziv z oznako 19SUB-OB13, na katerem je razpisanih 4,5 milijona evrov nepovratnih sredstev.

Kaj to pomeni v primerjavi s preteklim letom, ko je sredstev zmanjkalo že v avgustu?

Razpisanih je 2,5 milijona evrov sredstev več kot v preteklem letu, zato predvidevamo, da bodo sredstva zadoščala do konca letošnjega leta.

Za katere ukrepe vlada med prebivalstvom največ interesa?

Na podlagi lanskih javnih pozivov za nepovratna sredstva 12SUB-OB12 in 13SUB-OB12 za naložbe v stanovanjskih stavbah je bilo do sedaj največ spodbud dodeljenih za nakup in vgradnjo toplotnih črpalk, kurilnih naprav na lesno biomaso in za izvedbo toplotnih izolacij fasad. Največ sredstev je bilo odobrenih za izvedbo toplotne izolacije fasade, in sicer dobrih 6,5 milijona evrov, od tega 2,6 milijona evrov za 1.199 naložb na eno- in dvostanovanjskih stavbah in kar 3,9 milijona evrov za izvedbo toplotnih izolacij fasad na večstanovanjskih stavbah.

Skoraj 4,4 milijonov evrov je bilo dodeljenih za 2.979 naložb vgradnje kurilne naprave na lesno biomaso in 3 milijone evrov za 4.121 naložb vgradnje toplotne črpalke.

S katerimi težavami se najpogosteje srečujete v fazi obravnavanja vlog?

Pri pregledu vlog še vedno ugotavljamo, da več kot 60 % vlagateljev

odda nepopolno vlogo. V primeru, da vloga ni pravilno izpolnjena ali nima vseh zahtevanih prilog, je ne zavrnemo, ampak vlagatelja pozivamo, da jo dopolni. S tem pa se čas, potreben za obravnavo vlog, bistveno podaljša. Če vlagatelj vloge v določenem roku ne dopolni, takšno vlogo zavržemo, kar nekaj vlog pa je potrebno tudi zavrniti.

Najpogostejši razlogi za zavrnitev so že izvedena naložba ob oddaji vloge, vgradnja neustrezne opreme (npr. neustrezno grelno število pri toplotnih črpalkah, neustrezen izkoristek pri kurilnih napravah na lesno biomaso, ...). Po zaključku naložbe, za katero je bila že odobrena nepovratna finančna spodbuda, pa je razlog za zavrnitev izplačila nepovratnih sredstev neustrezna izvedba naložbe (npr. premalo vgrajene toplotne izolacije, neustrezna RAL montaža zunanjega stavbnega pohištva, … ) ali če naložbe ni izvedel usposobljen in registriran izvajalec. Vlogo moramo zavrniti tudi v primeru, če stavba, na kateri bo naložba izvedena, ni zgrajena v skladu z veljavnimi predpisi in ni stanovanjska, temveč je zidanica, poslovni prostor ali gospodarsko poslopje.

Kateri so podatki, ki jih morajo občani najpogosteje dopolnjevati na vlogah?

Občani največkrat pozabijo k vlogi priložiti izpolnjen obrazec s podatki solastnika nepremičnine, na kateri se bo naložba izvajala, ali pa k vlogi priložijo predračun, ki na dan oddaje vloge ni več veljaven. Vlagatelj mora v vlogi navesti tudi podatke o nepremičnini, ki pa se pogosto

10 EKO_Studio_2013_str01-17.indd 10

26.02.2013 8:43 AM

ne ujemajo s podatki, navedenimi v prostorskem portalu Geodetske uprave Republike Slovenije, zato moramo pozivati k predložitvi gradbenega dovoljenja.

Kako torej ocenjujete delež ukrepov usmerjenih v izolacijo podstrešij ali fasad?

Trend dodeljenih spodbud vse od leta 2008 pa do danes kaže, da se občani vedno pogosteje odločajo za izvedbo toplotne izolacije fasade, saj je bilo v tem obdobju tudi s pomočjo dodeljenih spodbud ustrezno toplotno izoliranih že več kot 1,8 milijona m2 fasad. Spodbud, dodeljenih za izvedbo toplotne izolacije strehe ali plošče proti neogrevanemu prostoru je bistveno manj, vendar pa število vlog, predvsem pri obnovi tri in večstanovanjskih stavb, narašča.

Ali so kakovostnejši izolacijski materiali sofinancirani v višjem deležu?

Višina nepovratne finančne spodbude znaša 25% priznanih stroškov naložbe in ne več kot 12 evrov na m2 toplotne izolacije fasade, kar znaša največ 2.400 evrov pri obnovi starejše enostanovanjske stavbe. V primeru gradnje ali nakupa nizkoenergijske ali pasivne eno ali dvostanovanjske stavbe pa je višina spodbude odvisna od vrste in deleža v toplotnem ovoju stavbe vgrajenega izolacijskega materiala. Najvišja je, če se občan odloči stavbo izolirati z najmanj 75% volumskega deleža toplotno izolacijskih materialov naravnega izvora iz obnovljivih virov, najmanjša pa, če bo stavba izolirana z več kot 25% volumskega deleža toplotno izolacijskih materialov sintetičnega izvora.

Ob tem pa moramo poudariti, da je pri sami izvedbi naložbe najpomembnejša strokovna in kvalitetna izvedba, saj dolgoročno zagotavlja boljše učinke kot pa izbira vrste izolacijskega materiala. Zato je naš namen v prihodnjih letih vzpostaviti bazo takšnih izvajalcev, ki bodo strokovno usposobljeni in bodo ob-

Trend gre v vse večje debeline fasadnih izolacij.

čanom lahko zagotovili kvalitetno izvedbo naložb.

Ali ste kdaj razmišljali, da bi s sistemom subvencij občane tudi motivirali, da bi izvajali tehničnoenergetsko pravilen vrstni red ukrepov? Dogaja se, da ljudje npr. zamenjajo kurilno napravo, stavbe pa ne izolirajo in tako ne omejijo porabe energije, v primeru kasnejše vgradnje izolacije pa imajo kurilno napravo spet neprilagojeno stanju in ima zato slabe izkoristke.

Večjo ozaveščenost občanov glede izvajanja ukrepov učinkovite rabe in rabe obnovljivih virov energije je občutiti tudi pri izvedbah omenjenih naložb občanov pri obnovi stanovanjskih stavb. Praviloma se odločajo stavbe obnavljati postopno, najprej z zunanjim ovojem stavbe (zamenjava zunanjega stavbnega pohištva, izolacija strehe in fasade) in šele v drugi fazi razmišljajo o zamenjavi kurilne naprave, kar je razvidno tudi iz vlog za nepovratna sredstva. Ne moremo pa zavrniti vloge občana, ki mora nujno zamenjati obstoječo kurilno napravo, če je le-ta dotrajana. Pri tem pa je potrebno tudi poudariti omejenost finančnih sredstev, s katerimi občani razpolagajo.

Kako komentirate pogoste pripombe, da so vloge za pridobitev subvencij tako zapletene, da je preprosteje izvajalca prositi, naj naredi fasado ali izolira podstreho brez računa in s tem tudi brez davka, prihranek pa je skoraj enak subvenciji?

Menimo, da so tovrstne pripombe neutemeljene, saj praktično vsak občan, ki natančno prebere javni poziv in navodila za kandidiranje

na spletni strani Eko sklada www. ekosklad.si, lahko brez večjih težav izpolni vlogo za nepovratna sredstva. Občani imajo vsak dan v času uradnih ur na več telefonskih številkah Eko sklada možnost pridobiti informacije pri naših svetovalcih tako glede pogojev javnega poziva kot tudi izpolnjevanja obrazca za prijavo. Še posebej pa moramo poudariti, da smo v preteklih letih pripravili dva strokovna posveta za izvajalce naložb, ki so predmet spodbud. Seznanili smo jih s kriteriji javnih pozivov in pripravo vloge za kandidiranje na javni poziv, saj ugotavljamo, da je največkrat prav izvajalec naložbe tisti, ki občanu pripravi vlogo in jo pošlje na Eko sklad. Letos smo izvajalce o novostih javnih pozivov 18SUB-OB13 in 19SUB-OB13 obveščali z dopisom, ki vključuje obvestilo o objavi novih javnih pozivov, o spremembah glede na pretekli javni poziv, pri tem pa smo jih posebej opozorili, na kaj morajo biti pri pripravi vloge posebej pozorni. Omenjeni dopis je objavljen tudi na naši spletni strani.

Izvedba finančno tako zahtevnih naložb brez računov je dolgoročno zelo problematična, saj občan v primeru napak ne more uveljavljati reklamacije, ker ne razpolaga z verodostojnim dokumentom o ustreznosti izvedene naložbe. Ker se tako radi primerjamo z našimi sosedi, npr. v sosednji Avstriji izvajalec naložbe brez računa ne bi nikoli izvedel. Delo na črno je nezakonito.

Ali smatrate, da bi bil učinek realizacije ukrepov večji, če bi bile tudi subvencije višje – npr. 35 ali 40%, kot poznamo prakso v nekaterih drugih evropskih državah?

Zagotovo bi bil odziv še večji, vendar se moramo zavedati, da so sredstva, ki se zbirajo na podlagi Uredbe o zagotavljanju prihrankov energije pri končnih odjemalcih omejena in ne bi zadoščala niti za prvo polovico leta. Rezultat bi bil torej še slabši, saj bi spodbudili bistveno manj naložb in bistveno manj slovenskih gospodinjstev bi prejelo spodbudo Eko sklada.

11

EKO_Studio_2013_str01-17.indd 11

26.02.2013 8:43 AM

EKO NAČRTUJEMO

UČINKOVIT PRIHRANEK S PRAVIMI UKREPI! Dejstvo, da je potrebno z energijo varčevati, je danes nuja in potreba. To zdaj ve večina lastnikov objektov. Na trgu pa je še vedno precej ugibanj in nereda glede vrstnega reda ukrepov, ki jih je potrebno izvajati za doseganje energetsko učinkovite stavbe.

Dejstvo je, da nepravilni vrstni red ukrepov prinaša polovične rezultate in dolge odplačilne roke investicij.

Seveda je težko predlagati univerzalno rešitev za objekte, saj je vsaka stavba zgodba zase. Po vendarle določena logika ustreznosti ukrepov velja za vse objekte.

Da bi izbrali prave ukrepe, moramo

najprej pogledati, kakšni so njihovi doprinosi k varčevanju. Dejstvo je, da morajo biti ukrepi za učinkovito rabo energije izvedeni pred ukrepi za racionalno ogrevanje in hlajenje ter zagotavljanje obnovljivih virov energije. Spodnji grafikon prikazuje, kakšen prihranek lahko pričakujemo od posameznega ukrepa pri družinskih hišah.

ENERGETSKE PRENOVE posamezni izbrani ukrepi - družinske hiše 250 kWh/m2 213 kWh/m2

-15%

200 kWh/m2

181 kWh/m2

-36%

150 kWh/m2

-13%

-16%

163 kWh/m2

178 kWh/m2

136 kWh/m2

Vir: GI-ZRMK

100 kWh/m2

50 kWh/m2

kWh/m2 izhodišče

fasada + 15 cm

podstrešje + 26 cm

tla proti kleti + 10 cm

nova okna U = 1,3 W/m2k

Izhajajoč iz spodnjega grafa stroka predlaga sledeči vrstni red ukrepov: • Avtomatska regulacija ogrevanja; to je minimalni in nujni ukrep, ki ga lahko izvede vsak posameznik in daje hitre in jasne rezultate.

• Izolacija fasade (36% / 30%*); če fasada vašega objekta ni izolirana ali je izolirana z minimalno količino izolacije ali izolacijskega ometa, je naslednji nujni ukrep izolacija fasade. Pri tem je potrebno slediti zahtevam zakonodaje in zagotoviti ustrezne debeline in izvedbe fasad.

Pri tem je potrebno poudariti, da je poleg ustrezne debeline in kakovosti izolacije izjemnega pomena kakovost izvedbe!

• Zamenjava oken; vzporedno z izdelavo fasade se običajno menjajo še stara, neučinkovita okna z energetsko učinkovitejšimi. Gre za ukrepa, ki sta zaradi tehničnih detajlov najučinkovitejša, če sta izvedena vzporedno.

• Izolacija podstrešja; izolacija podstrešja je v primeru bivalnega podstrešja običajno izvedena na poševnini, v primeru neizkoriščenega podstrešja pa gre za izolacijo zadnje plošče. Če naša podstreha ni izolirana ali ni ustrezno izolirana, imamo več možnosti: Neizkoriščeno podstrešje: izola cija zadnje plošče Izkoriščeno podstrešje:

Izdelano podstrešje – možno st izolacije z zunanje strani Neizolirano podstrešje – mo žnost izolacije z notranje

strani v fazi izdelave • Izolacija tal/stropov kleti; tudi tla je potrebno ustrezno izolirati, saj nam velik del energije uhaja tudi tam.

• Zamenjava kurilne naprave; po sanaciji ovoja stavbe šele sledijo ukrepi menjave kurilnih naprav. Te bodo sedaj dimenzionirane na nove pogoje ovoja stavbe in zato tudi bolje izkoriščene. * 36% - družinske hiše – dovedena energija za ogrevanje 30% - večstanovanjske stavbe – dovedena energija za ogrevanje (Vir: GI-ZRMK, 2011)

Gospodarsko interesno združenje proizvajalcev fasadnih sistemov in toplotnih izolacij www.izolirajfasado.si

12 EKO_Studio_2013_str01-17.indd 12

26.02.2013 8:43 AM

PASIVNE HIŠE PASIVNE HIŠE IZ OPEKE

Na trgu obstaja veliko število gradiv in tehnologij gradnje. Primerne so za hiše, grajene po trenutno veljavnih standardih in tudi za pasivne hiše (poraba energije za ogrevanje največ 15 kWh/m2a) ter zelo dobre nizkoenergijske hiše (poraba do 25 kWh/m2a). Izbira gradiv in tehnologij gradnje ne vplivata na energijsko učinkovitost.

Bistveno je, da vsi vpleteni v načrtovanje in izvedbo hiše izbran način gradnje poznajo in obvladajo. To še posebej velja za energijsko najbolj učinkovite pasivne hiše.

V Sloveniji po podatkih Eko sklada v zadnjih letih med prejemniki nepovratnih finančnih spodbud narašča delež lesenih pasivnih hiš.

Pa vendar je v večini regij tradicionalna masivna hiša, grajena iz zidakov. Na trgu imamo ponudbo kvalitetnih opečnih gradiv, ki se proizvajajo v Sloveniji. V praksi se uporabljajo za konvencionalno gradnjo, torej za stavbe, ki po energijski učinkovitosti ustrezajo trenutni zakonodaji. Njihov delež krepko presega delež lesenih stavb. Za energijsko učinkovitejše stavbe iz masivnih gradiv pa največkrat zmanjka poguma.

Predvsem zaradi pomanjkanja informacij in znanja vseh – investitorjev, projektantov in izvajalcev.

A ni vse tako črno. Pojavljajo se posamezna obrtniška podjetja, ki so že dokazala, da znajo zgraditi kvalitetne masivne zidane pasivne hiše. Čedalje več je tudi takih, ki se želijo tega naučiti, kar je dobro.

Nenazadnje – gradbeništvo je v krizi in gradnja energijsko visoko učinkovitih hiš je priložnost za nov zagon.

Morda bi bilo potrebno spodbuditi investitorje, da se odločajo za energijsko varčno hišo tudi iz masivnih gradiv. Vsaj tiste, ki so prepričani, da je pasivna hiša lahko samo iz lesa in se zato ne odločajo za najvišje energijske standarde, kadar želijo hišo iz opeke.

Pasivna hiša je torej lahko zgrajena tudi iz zidakov. Temperaturno ugodje v hiši iz masivnih gradiv je enako kot v leseni hiši. Notranje površine sten so zaradi dobre

toplotne izolativnosti ovoja vedno zelo visoke, le kakšno stopinjo pod temperaturo zraka. Zaradi toplih površin sten se zrak ob njih ne ohlaja. Gibanje zraka je zato počasnejše kot v hišah, v katerih živimo danes, in zato se temperaturno ugodje doseže že pri nižjih temperaturah zraka, kot smo sicer navajeni. Masivna gradiva imajo tudi sposobnost akumuliranja toplote in vlage, kadar sta temperatura zraka in relativna zračna vlažnost v prostoru visoki. Toploto in vlago oddajajo nazaj v prostor, ko se zrak ohladi oz. relativna zračna vlaga pade. Na ta način masivna gradiva pomagajo pri izravnavanju temperature in vlage v prostoru.

Poraba energije za ogrevanje je zelo nizka. V primerjavi s hišami,

Pasivna hiša iz opeke POROTHERM 30 PROFI sistem DRYFIX s toplotno izolacijo iz kamene volne KNAUF INSULATION, ogrevana površina 133 m2, potrebna energija za ogrevanje po PHPP: 13,7 kWh/(m2a)

13 EKO_Studio_2013_str01-17.indd 13

26.02.2013 8:43 AM

EKO GRADIMO predpostavki, da so tudi stiki med posameznimi zidaki izvedeni dosledno in kvalitetno.

Zrakotesnost toplotnega ovoja brez toplotnih mostov se izkazuje z ustreznimi detajli še v fazi načrtovanja, vsa kritična mesta morajo biti dogovorjena z izvajalcem, pomembna je tudi skrbna izvedba. Napak, ki se pokažejo na koncu gradnje, največkrat ni mogoče popraviti.

Toplotna izolacija na opečni steni: kamena volna in ekstrudiran polistiren na stiku stavbe s terenom

v katerih živimo danes, je strošek za ogrevanje na letnem nivoju tudi do 90% nižji. Investicija v pasivno hišo je nekaj odstotkov višja kot v hišo, grajeno po trenutnih predpisih. Za pasivne in zelo dobre nizkoenergijske hiše je mogoče dobiti nepovratne finančne spodbude pri Eko skladu. Razpis za letošnje leto je že objavljen.

Pasivna hiša mora imeti izredno kvaliteten toplotni ovoj, načrtovan in izveden mora biti z ustrezno zrakotesnostjo in brez toplotnih mostov. Toplotna prehodnost vgrajenih oken in vrat ne sme presegati 0,85 W/m2K. Hiša mora imeti sistem kontroliranega prezračevanja z vračanjem toplote odpadnega zraka. Če je hiša optimalno zasnovana in kvalitetno izvedena, so toplotne izgube izredno nizke (največ 10 W/m2) in se lahko ogreva samo s toplim zrakom. Pri nas se investitorji največkrat odločijo za kombinacijo toplozračnega ogrevanja in talnega ogrevanja.

Nizkotemperaturno toploto največkrat generira toplotna črpalka.

Masivne zidane stene Pri zidanih sestavih je na zunanji strani ustrezno debela plast toplotne izolacije, 25–35 cm, odvisno od želene toplotne izolativnosti in izbranih zidakov, ki imajo različne toplotne prevodnosti. Kot toplotnoizolativna gradiva so pri pasivni hiši primerna skoraj vsa obstoječa tovrstna gradiva – umetna anorganska in organska ter

naravna. Od umetnih anorganskih gradiv so primerne kamene in steklene volne, mineralne toplotnoizolacijske plošče, penjeno steklo itd. Od umetnih organskih toplotnoizolativnih gradiv se največ uporabljata ekspandirani in ekstrudirani polistiren, slednji na stikih stavbe s terenom in za obrnjene ravne strehe. Od naravnih toplotnih izolacij so na masivnih zidanih stenah primerne plošče iz lesnih, kokosovih in konopljinih vlaken, plute idr. Na masivno steno se toplotnoizolacijske plošče ali lamele lepijo, sidrajo, žebljajo itd. Mehkejše toplotne izolacije potrebujejo za pritrjevanje podkonstrukcijo.

Preprečevanje toplotnih mostov in zrakotesnost Pasivna hiša mora biti izvedena brez toplotnih mostov. To so mesta, kjer je zaradi stikov, prebojev, priključkov itd. toplotna izolacija lahko prekinjena. Kritični so stiki strešne konstrukcije z nosilno steno, stiki nosilne stene s temeljno ploščo ali pasovnim temeljem, vgradnja okna in vrat na fasadi, balkoni, nadstreški itd.

Druga pomembna zahteva pri pasivni hiši je njena zrakotesnost.

V eni uri se pri 50 Pa nadtlaka in podtlaka skozi ovoj stavbe ne sme zamenjati več kot 60% zraka. Zato pa mora biti toplotni ovoj stavbe zrakotesen. Pri masivni zidani steni zrakotesnost zagotavlja skrbno izveden omet na notranji strani ob

Detajli Detajli, ki dokazujejo, da je stavba zrakotesna in brez toplotnih mostov, se lahko rešujejo s pomočjo primerov iz literature, spletnih strani proizvajalcev posameznih gradiv, različnih raziskovalnih inštitucij itd. Nekaj primerov ustreznih detajlov je prikazanih tudi na spletnih

straneh Konzorcija pasivna hiša, kjer se vzpostavlja sistem certificiranja. Člani Konzorcija pasivna hiša skupaj preverjamo ustreznost detajlov in na ta način dvigujemo nivo znanja pri proizvajalcih gradiv in komponent za pasivno hišo in tudi pri projektantih in izvajalcih. In nenazadnje tudi investitorjem na ta način vzbujamo več zaupanja v standard pasivne hiše.

Seznam detajlov s certifikatom Konzorcija pasivna hiša se dopolnjuje (več na spletni strani Konzorcija pasivna hiša www.fa.uni-lj.si/ konzrocijph).

Prof. dr. Martina Zbašnik Senegačnik, u.d.i.a., UL Fakulteta za arhitekturo

14 EKO_Studio_2013_str01-17.indd 14

26.02.2013 8:43 AM

PASIVNE HIŠE - PRIMER IZ PRAKSE – MSG PLUS d. o. o.

1. Prosim v nekaj stavkih predstavite svoje podjetje!

MGS PLUS d. o. o. je podjetje, ki se že 20 let ukvarja z gradbeništvom. Začetna in primarna dejavnost nam je bila suhomontažna gradnja. In kot se trendi v gradbeništvu spreminjajo, se tudi mi prilagajamo potrebam na trgu.

Ker razumemo, kako pomembna je energetska osveščenost, smo v zadnjih letih dodali nove storitve v našem podjetju. Poleg zaključnih del v gradbeništvu sedaj ponujamo tudi storitve na energetskem področju. To so: meritve zračne prepustnosti oz. BlowerDoor test, termovizijski pregledi, izdelava energetskih izkaznic (izdelamo tudi predlog sanacije za obstoječe energijsko potratne objekte in jo tudi izvedemo) ter izdelava nizkoenergijskih in pasivnih hiš (od projekta do izvedbe).

2. Kako ugotoviti, ali je hiša res pasivna?

Pasivna hiša mora sama po sebi zagotavljati nizko porabo energije in visoko stopnjo bivalnega ugodja. Za doseganje standarda pasivne hiše je pomembno, da je že v samem načrtovanju izvedena pravilna zasnova objekta (sestava konstrukcije; detajli, priključki in vgrajeni gradbeni elementi morajo biti izvedeni brez toplotnih mostov; tesnjenje; pravilna izbira prezračevalnih sistemov; ipd.).

Zelo pomembna je tudi sama gradnja objekta, saj so napake pri takšni vrsti gradenj nedopustne.

Zaradi pravilnega delovanja prezračevalnih sistemov in preprečevanja infiltracije zunanjega zraka v objekt in v samo konstrukcijo je nujno potrebno zagotoviti tudi ustrezno zrakotesnost objekta.

Da bi stavbe ustrezale pasivnemu standardu, se med načrtovanjem uporablja program za projektantski izračun »PHPP« (The Passive House Planning (Design) Package). Dejanska poraba energije na

letni ravni naj ne bi odstopala od računskih vrednosti, pridobljenih s PHPP. 3. Kaj je test zrakotesnosti in kako ga izvedemo?

BlowerDoor test oz. meritev zračne prepustnosti je diagnostična metoda preizkušanja, s katero se ugotavlja tesnost obodnih konstrukcij in je ena od ključnih faktorjev toplotne značilnosti stavb.

Za izvajanje meritev se na zunanja vrata ali okno stavbe namesti BlowerDoor sistem z usmerjenim ventilatorjem. Vsa druga vrata in okna so zaprta, v notranjosti objekta pa ostane vse odprto. Kot je priznano pravilo tehnologije, se avtomatski BlowerDoor postopek izvaja v skladu z evropskim standardom EN 13829:2001.

Skozi nameščeni sistem se zrak iz objekta izsesa ali vpiha toliko, da se v stavbi neopazno ustvari tlačna razlika 50 Pa. Med meritvijo lahko stanovalci ostanejo v stavbi, saj meritev ne povzroča neprijetnih občutkov. Če obstajajo netesni stiki v stavbnem ovoju, se bo zunanji zrak ob podtlaku infiltriral v stavbo.

V primeru, da rezultati meritev pokažejo, da ni dosežena predpisana zrakotesnost in da je možnost, da v stavbi obstajajo netesna mesta, se med ustvarjanjem tlačne razlike izvede skrben pregled objekta. Z IR kamero poskušamo locirati vdor zunanjega zraka in nato z merilnikom hitrosti zračnih tokov (anemometer) ovrednotimo še njegovo hitrost.

4. Zakaj je test zrakotesnosti pomemben?

Stalno višanje cene energije le poudarja potrebo po gradnji energetsko učinkovitejših stavb in obnovi energijsko potratnih objektov.

Kot del ukrepov okoljske politike zahtevajo zakonodajalci zrakotesnost ovoja stavbe za vse nove gradnje. Konec koncev je zrakotesnost predpogoj za uresničevanje zahtevanih energetskih konceptov. Za

Anemometer

zmanjšanje skupnih toplotnih izgub zgradbe je bistvenega pomena zmanjševanje ventilacijskih izgub, ki nastanejo zaradi uhajanja zraka skozi slabo tesnjena okna in vrata ter skozi netesna mesta v sami konstrukciji. Energetsko učinkoviti ukrepi, kot so namestitev novodobnih ogrevalnih sistemov ali montaža zrakotesnega stavbnega

BlowerDoor test

15 EKO_Studio_2013_str01-17.indd 15

26.02.2013 8:43 AM

EKO GRADIMO pohištva, lahko razvijejo svoje potenciale, da je neželeno uhajanje v ovoj stavbe odpravljeno.

BlowerDoor test omogoča meritev zračne prepustnosti ovoja objektov ali njihovih delov. Prav tako lahko posledično zaščiti pred hudimi po-

škodbami konstrukcije, ki jih povzroči uhajanje toplega in vlažnega zraka skozi netesna mesta ovoja stavbe. Poleg tega se raven udobja bivanja dvigne, saj se zmanjšajo možnosti ventilacijskih izgub, ki pa lahko v določenih primerih

celo presežejo transmisijske izgube. Sanacije obstoječih objektov s skrbno načrtovano zrakotesnostjo v skladu s priznanimi standardi pogosto dosežejo nizko porabo energije ali celo standard pasivnega objekta.

PASIVNE HIŠE - TOPLOTNE IZOLACIJE TOPLOTNA IZOLACIJA NIZKOENERGIJSKE IN PASIVNE HIŠE Izolacija je bistveni element doseganja nizkoenergijskega režima objektov. Pri tem je pomembna tako debelina izolacije kot tudi vrsta izbranega materiala, saj določeni materiali omogočajo objektu boljši pretok vodne pare oz. „dihanje“, kar je odločilnega pomena za doseganje ustrezne bivalne mikroklime v objektu. Zelo pomemben vidik je tudi negorljivost izolacije, saj nam takšna izolacija objekt naredi bistveno bolj požarno varen.

Pri nizkoenergijskih hišah priporočamo naslednje debeline izolacij:* • zunanja stena: 16 - 20 cm toplotne izolacije (Knauf Insulation FKD-S (PTP-035)); • poševna streha: 30 cm toplotne izolacije (Knauf Insulation Unifit 035 ali Unifit 032); • tla na terenu: 10 - 14 cm izolacije.

TOPLOTNA IZOLACIJA PASIVNE HIŠE Kadar govorimo o toplotni izolaciji zunanjega ovoja pasivne hiše, mora ta imeti dobre toplotnoizolacijske lastnosti, ki jih dosežemo tako, da imajo vsi gradbeni elementi faktor toplotne prevodnosti U manjši od 0,15W/m2K. Pri enodružinskih pasivnih hišah se priporočajo celo nižje vrednosti U manjše ali enake 0,1 W/m2K. Debeline izolacije pri pasivnih hišah se gibljenjo v naslednjih območjih:* • zunanja stena: 20 - 30 cm toplotne izolacije (Knauf Insulation FKD-S (PTP-035)); • poševna streha: 30 – 40 cm toplotne izolacije (Knauf Insulation Unifit 035 ali Unifit 032); • tla na terenu: 14 - 20 cm izolacije. * Ker v sistemu nikoli ne nastopa le toplotna izolacija, je izbira končne debeline vedno odvisna tudi od drugih vgrajenih materialov.

Pasivna gradnja

16 EKO_Studio_2013_str01-17.indd 16

26.02.2013 8:43 AM

KORAK NAPREJ OD PASIVNE HIŠE K TRAJNOSTNIM OBJEKTOM

V prizadevanjih zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov je pri gradnji objektov glavni poudarek na potrebi po energiji za delovanje objekta. V doseganju večje energijske učinkovitosti so bili postavljeni mejni razredi rabe energije, med katerimi se je zaradi jasno definiranih kriterijev in aktivnega nastopa na tržišču, uveljavil standard pasivne hiše iz inšituta Passiv Haus Institut Darmstadt. Pasivna hiša je opredeljena s kazalnikom letne rabe energije za ogrevanje, ki ne sme presegati 15 kWh/m2.

V smeri celostnega obravnavanja objekta in trajnostne gradnje je poleg dobre energijske učinkovitosti potrebno upoštevati še kriterij bivalnega ugodja in vpliva objekta na okolje. Le z vzporednim vrednotenjem vseh treh vidikov in njihovih medsebojnih vplivih se pridobi odgovor na to, kako načrtovan objekt ustreza posameznim kriterijem. V kolikor gre za zadovoljevanje izključno kriterijev rabe energije, ni nujno, da bo dosežena primerna stopnja bivalnega ugodja. Znotraj te ima pomembno vlogo količina dnevne svetlobe v prostoru. Predstavljati mora rezultat, ki izhaja iz pozicije in tehničnih karakteristik okna, izbranih v ravnotežju tako do energijske učinkovitosti kot svetlobnega ugodja.

Poleg obojega pa moramo upoštevati še energijo za proizvodnjo materiala, vgradnjo in uporabo objekta, ki vpliva na onesnaževanje okolja. Materiali naj

bodo v čim večji meri lokalnega izvora.

Vse tri komponente - energijo, okolje in bivalno ugodje - je potrebno obravnavati enakovredno, s pomočjo analiz in metod za doseganje celovite in trajnostne gradnje.

Dejstvo, da ljudje vse več časa (90%) preživimo znotraj in da predstavljajo stavbe velik del rabe energije (40%), nagovarja k drugačnemu pristopu k načrtovanju. Kvaliteta bivalnega ugodja se izraža z visokimi vrednostmi dnevne svetlobe, ki vplivajo na dobro počutje in zdravje človeka. Zato je pomembno, da se vzporedno z energijsko učinkovitostjo analizira tudi svetloba.

Pravi kazalnik onesnaževanja okolja je količina izpusta ogljikovega dioksida. Emisije CO2 so izračunane na podlagi rabe primarne energije v stavbah in so bolj relevanten podatek kot raba energije za ogrevanje, saj je potrebno upoštevati izvor energije, ki je vzet iz narave.

Pri pasivni hiši je skupna raba primarne energije omejena na 120 kWh/ m2 letno in električne na 18 kWh/m2.

K zmanjševanju obremenitve okolja z emisijami CO2 pripomore energija iz obnovljivih virov. Zato je smiselno izrabiti razpoložljivost solarne energije aktivno s sprejemniki sončne energije in sončnimi celicami ali pasivno s toplotnimi dobitki preko proti soncu orientiranih oken. Sončne celice so danes še sorazmerno draga investicija, a pomembna pri izničevanju

emisij CO2. V kolikor zgradbi določimo mejne parametre rabe energije za ogrevanje, toplotne lastnosti stavbnega pohištva ipd., ni nujno, da to odgovarja vsem stavbam, saj so klimatski pogoji na dani lokaciji različni. Stavba je rezultat fleksibilnih potez, ki upoštevajo kontekst okolja, v katerega je integrirana. Rešitve morajo upoštevati premišljeno izbiro posameznih elementov in njihovih lastnosti, ki odgovarjajo lokaciji znotraj stavbnega ovoja v odvisnosti do orientacije in potrebe prostora. Prav tako morajo upoštevati raznolikost zahtev, ki izhajajo iz namembnosti notranjega prostora in dobrega počutja človeka.

Za doseganje čim boljše energijske učinkovitosti objekta je nedvomno nujen dobro toplotno izoliran stavbni ovoj in izvedba brez toplotnih mostov. Zaradi zrakotesnosti stavb je potrebno kontrolirano dovajati zadostne količine svežega zraka v prostor.

Uporaba mehanskega prezračevanja močno vpliva tudi na zmanjšanje ventilacijskih toplotnih izgub, vendar mehansko prezračevanje ni edini možen način zagotavljanja svežega zraka. V kontekstu izkoriščanja naravnih danosti je smiselna uporaba naravnega prezračevanja. Z nadzorovanim sistemom odpiranja oken ob ugodni zunanji temperaturi se prihrani električna energija za delovanje rekuperatorja in obenem pripomore k ohlajevanju stavbe. K ugodni notranji klimi pripomore uporaba zunanjih in notranjih senčil.

Inteligentne inštalacije so potrebne za nadzor delovanja stavbe, pri čemer je pomembno, da ima uporabnik možnost prilagajati sistem lastnim potrebam. Možnost spremljanja rabe energije spodbudi uporabnika k varčevanju z energijo in dviguje zavest o varovanju okolja.

Opisani vidiki gradnje imajo skupni imenovalec: integracija energijskega, bivalnega in okoljskega vidika.

Le s tovrstnim pristopom je rezultat objekt, ki bo s pomočjo kriterijev in analiz vseboval optimalne rešitve znotraj posameznih področij in združene v celoto. Tovrstni koncept gradnje je poznan tudi pod imenom Aktivna hiša.

Neža Močnik u.d.i.a.

17

EKO_Studio_2013_str01-17.indd 17

26.02.2013 8:43 AM

EKO REŠITVE

HITRO, PREPROSTO IN POCENI DO VELIKIH PRIHRANKOV

pa je seveda vgradnja negorljivih izolacijskih materialov.

IZOLACIJA NEBIVALNEGA PODSTREŠJA

1. Neuporabno in v celoti nepohodno podstrešje enostavno pomeni, da po tleh položimo mehki izolativni filc. V primeru lesenega ostrešja pod izolacijo položimo še parno oviro (LDS 2 Silk), na betonu pa ni potrebno ničesar. Naredili smo vse. Primeren produkt: steklena volna Knauf Insulation Classic 040 ali Unifit 035 ali kamena volna Knauf Insulation DP-3. (skica 1)

Mnogo je podstrešij, ki so namenjena zgolj sama sebi in služijo kot servisni ali skladiščni prostori. V takšnih primerih je ogrevanje podstrešij nesmiselno, zato se izolacije ne vgrajuje v ostrešje ampak v zadnjo konstrukcijo, ki meji na neogrevan prostor. Izoliramo torej zadnjo ploščo oz. stropno konstrukcijo proti podstrešju, največkrat tla na podstrešju.

Izvedba izolacije tal na podstrešju velja za najbolj enostaven in hkrati najbolj učinkovit izolacijski poseg na ovoju stavbe. Naj gre za novogradnjo ali sanacijo, vedno se srečamo z enostavnimi in relativno velikimi površinami, preko katerih prehaja toplota. Zadostna toplotna izolacija je zato ključna za velik prihranek energije celotnega objekta. Novi PURES 2 predpisuje največjo dovoljeno toplotno prehodnost U≤0,20W/m2K za strop proti neogrevanemu prostoru oz. za tla na neogrevanem podstrešju. Če pa želite v primeru obnove dobiti subvencijo Eko sklada, je zahteva še nekoliko strožja - λ/d - razmerje mora biti namreč manjše od 0,18W/ m2K. Logično, saj gre pri pravilniku za minimalne zahteve - minimalno pa nikoli ni dovolj. V praksi to pomeni približno 20 cm toplotne izolacije, odvisno od njene učinkovitosti oz. toplotne izolativnosti. Kateri

tip izolacije izbrati, je odvisno od izvedbe in načina vgradnje. V osnovi poznamo pohodno (uporabno) in nepohodno (neuporabno) varianto izvedbe izolacije tal na podstrešju.

Najprej se je potrebno vprašati, za kaj bomo podstrešje uporabljali?

Nemalokrat v preteklosti so kljub neuporabnosti podstrešja tam vgrajevali še t.i. zaščitne betonske estrihe preko izolacijskih materialov. Izolacije je bilo seveda občutno premalo, estrih pa ni služil ničemur. Torej, če podstrehe ne uporabljamo, je zagotavljanje pohodnosti brez smisla.

Zelo smiselna, če že ne nujna na podstrešju

Skica 2: Izolacija pohodnega podstrešja

Poglejmo si variante:

2. Če nam podstreha služi kot pomožni prostor (skladišče), jo moramo napraviti pohodno.

Na tla najprej položimo parno zaporo/oviro, nato trde izolacijske plošče in preko njih suhomontažne pohodne plošče.

Najbolj elegantna je uporaba plošč iz kamene volne Knauf Insulation DF in npr. Vidifloor ali LSB pero-utor plošč. V tem

Skica 1: Izolacija nepohodnega podstrešja

Skica 3: Izolacija delno pohodnega podstrešja

18 EKO_Studio_2013_str18-40.indd 18

26.02.2013 8:51 AM

Poglejmo si še zahtevane debeline za pridobitev subvencije Eko sklada glede na izbrano varianto: zahteva za subvencijo Eko sklada λ/d ≤ 0,18 Wm2K ustrezna standardna debelina v cm

primeru pod izolacijo položimo parno oviro LDS 2 Silk. (skica 2) 3. V praksi se največkrat srečamo s kombinacijo - podstrešje se ne uporablja, vendar je tam dimnik, okno in mogoče še kakšna antena, zato mora biti del podstrešja pohoden. Smiselno in zelo ekonomično je v takšnem primeru pohodno narediti zgolj revizijsko pot, drugje pa zgolj položimo izolacjio.

Torej dejansko skombiniramo

Classic 040 ali DP-3 (λ=0,040W/mK)

Unifit 035 (λ=0,035W/mK)

DF (λ=0,037W/mK)

24 cm kombinacija12 + 12

20 cm enoslojno 20

22 cm kombinacija 10 +12

opisani varainti 1. in 2. - pohodni del s trdimi DF ploščami iz kamene volne in pohodnim slojem, nepohodni del pa z mehko stekleno volno Classic 040 ali Unifit 035. V tem primeru vedno predhodno po celotni površini položimo parno oviro LDS 2 Silk. (skica 3) Kakorkoli se bomo torej lotili našega starega podstrešja ali novogradnje, moramo najprej vedeti, za kaj dejansko ga bomo uporabljali.

Pozorni bodimo na pravilno vgradnjo ustreznih folij - parnih zapor in ovir. Če niste prepričani, nas pokličite. In predvsem ne pozabite na kvalitetne izolacijske produkte, ki niso samo toplotni, temveč tudi zvočni in predvsem požarni izolatorji z zagotovljenim donosom.

Za konkretne primere lahko pokličete našo svetovalno službo na telefonsko številko: 04 5114 105 ali nam pišete na: svetovanje@knaufinsulation.com 19

EKO_Studio_2013_str18-40.indd 19

26.02.2013 8:51 AM

EKO REŠITVE

A PIKA? – NE, NE PIKA VEČ!

Ste tudi vi pogosto slišali ljudi omenjati, da je izolacija bodeča, srbeča in dražeča? To je zdaj preteklost, saj je že nekaj let na trgu inovativna izolacijska rešitev iz steklene volne Knauf Insulation ECOSE Technology. Ta izdelek z zapletenim imenom bomo sicer hitro prepoznali po njegovi rjavi barvi, ki je rezultat prizadevanj, da se je umetno fenorfolrmaldehidno vezivo zamenjalo z vezivom na naravni osnovi. Tako je ta izolacija postala trajnostna, popolnoma naravna, z nespremenjenimi oz. celo izboljšanimi tehničnimi lastnostmi, z vidika izvedbe pa bistveno prijaznejša, saj je mehka na otip, nedražeča in zato prijetna za rokovanje.

Pomembni argumenti za izbiro Glavni razlog za razvoj tako drugačnega izdelka je bila seveda želja izdelati trajnostno izolacijo, kar pomeni, da je proizvedena z minimalnimi vplivi na okolje po eni strani ter da uporabniku nudi najoptimalnejše lastnosti po drugi strani. Te so: toplotna izolativnost, negorljivost, višji nivo sprejemljivosti za vgradnjo, pozitiven vpliv na kakovost zraka v prostoru, … V zadnjem obdobju se za trajnostne materiale na trgu pojavljajo posebne deklarativne oznake, da bi uporabniki vedeli kakšen material jim je na voljo. Med znaki, ki opredeljujejo da je izdelek trajnosten, so: • znak Blue Angel, ki ga je izdelek KI ECOSE prejel leta 2009; • znak Indoor Air Comfort, ki ga je izdelek KI ECOSE prejel leta 2010.

Oba znaka torej uporabniku dajeta zagotovilo, da gre za kakovostne in trajnostne materiale.

Pomembno za mansarde - prava izolacija Streha, najpomembnejši del ovoja zgradbe v smislu zaščite objekta pred zunanjimi vplivi, je v celinski arhitekturi pri večini objektov postavljena poševno z lesenim ostrešjem - poševna streha. Bivanje v mansardi je lahko izjemno prijetno, a le v primeru, če streho oz. strešno konstrukcijo pravilno, zadostno in kvalitetno izoliramo.

Pomeni, da ustrezno sestavimo in vgradimo elemente, ki nas ločujejo od okolice. Okolica nam namreč ponuja vrsto vremenskih neprilik in posledično vpliva na ugodje našega bivanja. Ena bistvenih značilnosti so visoka temeraturna niha-

nja, mraz in vročina. Streha mora ne samo preprečiti velike temperaturne spremembe v bivalnem prostoru, ampak tudi pravilno uravnavati fizikalne procese, povezane s tem. Enostavno povedano, preprečevati mora nastajanje kondenza - vode, ki lahko trajno in relativno hitro uniči konstrukcijo. Seveda pa lahko na izolacijo mansarde gledamo kot na dolgoročno investicijo z garantiranim donosom.

STE VEDELI? Izolacija fasade in izolacija mansarde pomembno doprineseta k varčevanju z energijo.

Z izolacijo fasade zmanjšate porabo energije za ogrevanje za 35 – 40%, medtem ko z izolacijo mansarde lahko privarčujete od 15 – 20% energije.

Sestava strehe mora biti skrbno načrtovana in kvalitetno izdelana.

Poleg strešne kritine, ki na gradbeno fizikalne lastnosti strehe nima vpliva, so za strešno konstrukcijo bistvenega pomena osnovni sloji, tipični za vsako pravilno sestavo strehe: • zračni kanal (zagotavlja prezračevanje konstrukcije); • sekundarna kritina (dodatno preprečuje vdor vode v konstrukcijo); • IZOLACIJA (toplotno, zvočno in požarno izolira!); • parna zapora ali ovira (uravnava prehod vodne pare).

Za sekundarno kritino svetujemo paropropustno folijo. Izkušnje so,

STE VEDELI? Steklena volna nove generacije Knauf Insulation, proizvedena po postopku ECOSE Technology, je prejela certifikat Indoor Air Quality, ki dokazuje, da njena vgradnja izboljšuje kakovost zraka v notranjih prostorih (mansarde, predelne stene), saj namesto fenol formaldehidnih veziv vsebuje veziva na bio osnovi.

Izbira materialov in izvedba je pomembna

20 EKO_Studio_2013_str18-40.indd 20

26.02.2013 8:51 AM

Potrebne debeline za enakovreden učinek po različnih kriterijih:

Unifit 032

deklarirana toplotna prevodnost λ

potrebna debelina za minimalne zahteve po PURES 2 - U=0,20 W/m2K

potrebna debelina za pogoj trenutnega razpisa za subvencijo Eko sklada - U=0,18W/m2K

potrebna debelina za doseganje priporočenih vrednosti - U=0,15 W/m2K

0,032 W/mK

16 cm

18 cm

22 cm

Unifit 035

0,035 W/mK

18 cm

20 cm

24 cm

Classic 040

0,040 W/mK

20 cm

24 cm

28 cm

S tabelo tudi že odgovarjamo na vprašanje o potrebnih debelinah toplotne izolacije. Sicer je tu mnogo teorij in ''čudežnih'' rešitev v primeru, ko imamo s prostorom za debelino težave, a velja poudariti, da se zaenkrat v tem kontekstu še nobena opcija ni izkazala za boljšo od zgoraj navedenih ustreznih debelin!

da je varianta s folijo teoretično in praktično najbolj primerna in učinkovita. Knauf Insulation LDS 0,04 je visokokvalitetna folija z izrednimi mehanskimi lastnostmi in maksimalno možno paropropustnostjo v teh primerih. Možno jo je prilagoditi in tesniti na vseh spojih in priključkih.

Kar zadeva izolacijo, lahko izbirate med različnimi tipi, najpogosteje pa se uporabljajo materiali Knauf Insulation Unifit 032, 035 in 037.

Na poševno streho jih vgrajujemo v debelinah od 20 cm navzgor. To so kompaktni in prožni izolacijski materiali z nizko toplotno prevodnostjo. Pri vgradnji v običajne razpone med špirovce jih ni potrebno dodatno fiksirati, saj so samonosni in dodatno označeni s črticami za enostavnejše delo pri rezanju.

Kjer imamo prostora dovolj in samonosnosti ne potrebujemo (med škarniki, pod špirovci), lahko vgradimo klasičen filc Knauf Insulation Calssic 040. To je osnovna varianta izolacije iz steklene volne. Njena odlika je visoko komprimirano pakiranje in cenovna ugodnost. Moramo pa vedeti, da je za enak učinet potrebna večja debelina kakor pri Unifit filcih.

Ali uporabiti parno oviro ali parno zaporo?

Načeloma je parna ovira (Knauf Insulation LDS 2 Silk) za nepodeskane strehe, parna zapora (Knauf Insulation

LDS 100) pa za podeskane strehe.

Pomembno za izvajalce »Ob prvem stiku z izolacijo je bil že sam občutek bolj prijeten in tudi neprijetnega vonja ni bilo. Ob vgradnji izolacije je bilo na tleh veliko manj ostankov in vlaken. Tudi neprijetnega srbenja in draženja kože ni bilo več zaznati. Vse več je strank, ki jim ni vseeno, kakšne materiale bodo imeli vgrajene v hiši in na kakšen način so ti materiali proizvedeni«, pravijo izvajalci, ki jim je novi material vse bližje zaradi lastnosti kot so: ne draži kože, ne srbi, je brez vonja, je prijeten za rokovanje ter se z lahkoto reže.

domu preko zime pa je spomladi viden tudi očiten prihranek kurilnega olja ali drugega energenta.

Poraba se drastično zmanjša.« Material ugodno vpliva na mikroklimo in počutje v objektu. Z izbiro pravih izolacijskih izdelkov pa se nam tudi finančni vložek hitro pozitivno vrača. Ob izbiri izolacijskih materialov Knauf Insulation (ECOSE Technology) pa boste bivali tudi z dobrim občutkom, da ste dodali svoj prispevek k varovanju okolja.

Pomembno za graditelje Če po eni strani izvajalci cenijo navedene lastnosti, pa pravo dodano vrednost materiala prinaša lastnost, ki je najpomembnejša uporabnikom prostorov, kjer je material vgrajen. To je dejstvo, ki ga je materialu prineslo novo vezivo na naravni osnovi in sicer gre za certificirano lastnost materiala, da izboljšuje kakovost zraka v prostorih, kjer je vgrajen. Na vprašanje, kaj jih je prepričalo, vprašani odgovorijo: »Odločitev ni bila težka.

Ob izčrpni in strokovni predstavitvi izolacijskih materialov Knauf Insulation, izdelanih na podlagi Ecose Tehnology v člankih, smo takoj zaznali, da je to prava izolacija za našo hišo in našo življenjsko vizijo zdravega in naravnega bivalnega okolja.« Pomembno za vse »Učinki izolacije mansarde so bili zaznavni nemudoma. Poleti je v hiši prijetno hladno, ob toplem 21

EKO_Studio_2013_str18-40.indd 21

26.02.2013 8:51 AM

EKO REŠITVE

TERMOTOP – ENOSTAVNA ZUNANJA SANACIJA OSTREŠJA Menjava kritine ostrešja je po izteku življenjske dobe materiala neizogiben sanacijski poseg. Pojavi se nevarnost zamakanja ali celo odpadanja delov kritine. Vprašljiva je konstrukcija ostrešja, ki praviloma ni skladna z novejšimi tehničnimi rešitvami. Zračnega kanala in sekundarne kritine ni, letve za kritino so v slabem stanju. Če je podstrešje izdelano, je med tramovi minimalna debelina izolacijske plasti. Stanje toplotne izolacije je slabo, parna zapora ni v funkciji.

Sliši se kritično, vendar je opisano stanje realnost večine primerov še neobnovljenih strešnih konstrukcij starejših objektov.

Večino individualnega stavbnega fonda smo v Sloveniji zgradili med 60. in 90. leti prejšnjega stoletja. Gradbeni materiali takrat še niso omogočali t.i. zatesnjeno prezračevanih, toplotno izolativnih strešnih konstrukcij. S tega

vidika so starejše strešne sestave neustrezne in neučinkovite.

Izvedba rešitve Prednost sanacije z zunanje strani je dejstvo, da ni potrebno rušiti obstoječih notranjih opažev. To je neobhodno zlasti, če so ti še kakovostni ali če v objektu bivamo. Z uporabo ustreznih materialov lah-

ko vse potrebne sloje vgradimo z zunanje strani, torej v okviru sanacije kritine.

Rešitve pa so relativno enostavne.

Sanacija zahteva celovito prenovo in zamenjavo vseh materialov v gradbeno fizikalni funkciji. Potrebo po posegih v statiko in nosilnost ostrešja naj presodi strokovnjak.

Sicer pa lahko neodvisno od tega univerzalno svetujemo naslednje posege v konstrukcijo – gledano od notranjosti navzven: • zamenjavo oz. vgradnjo parne zapore ali ovire, • vgradnjo ustrezne debeline toplotne in požarne izolacije, • sekundarno kritino oz. paropropustno folijo, • letev za prezračevalni kanal, • letev za kritino in • novo kritino.

1. Najboljša opcija je zamenjava vseh obstoječih slojev, saj le tako lahko korektno izvedemo prvi in zelo pomemben sloj, parno oviro (Knauf Insulation

22 EKO_Studio_2013_str18-40.indd 22

26.02.2013 8:51 AM

Skica 1

LDS 2 Silk) zatesnjeno z lepilnimi trakovi (Soliplan in Solifit).

2. Izolacijo med špirovci nadomestimo z učinkovito stekleno volno (Knauf Insulation Unifit 035). S tem slojem toplotno in požarno rešujemo osnovno izolacijsko funkcijo ostrešja.

3. Običajno je težava ta, da po zahtevah današnjega pravilnika o učinkoviti rabi energije in posledično zahtev za možna nepovratna sredstva, ki jih nudi Eko sklad, tega sloja ni mogoče vgraditi v zadostni debelini.

Zato toplotno in požarno izolacijo med špirovci nadgradimo s trdo izolacijo iz kamene volne – s ploščami TERMOTOP. Kamena volna visoke trdnosti z vsemi toplotno in požarno izolativnimi lastnostmi nudi odlično dodatno zaščito. Plošče namestimo neposredno preko špi-

Skica 2

rovcev ter se s tem izognemo toplotnim mostovom in strehi zagotovimo visoko toplotno in požarno izolativno funkcijo. Paropropustne izolacijske plošče TERMOTOP v sestavi strešne konstrukcije zagotavljajo optimalno gradbeno fizikalno sestavo. V tem primeru praktično ni mogoče, da bi v konstrukciji prihajalo do problema navlaževanja. Istočasno v primeru večje poškodbe ali izrednega dogodka zagotovimo maksimalno hitrost sušenja možne vlage. TERMOTOP preprečuje možnost širjenja požara tako iz zunanje kakor tudi iz notranje strani. Požarna klasifikacija A1 in tališče nad 1000 °C zagotavljata zaščito konstrukcije tudi v predpostavki polno razvitega požara. Skupaj z negorljivo izolacijo med ostrešjem in negorljivim opažem spodaj je streha požarno varna. Sta-

tična trdnost ostrešja in minimalen razvoj dimnih plinov zagotavljata možnost evakuacije in majhno ekološko škodo.

4. Pomemben sloj sestave je še paropropustna folija (sekundarna kritina), položena preko plošč TERMOTOP (Knauf Insulation LDS 0,04). Ta kvalitetna folija ima visoke raztržne trdnosti, visoko paropropustnost, vodotesnost in ima že integriran samolepilni trak po dolžini role.

Primeri rešitev V praksi se največkrat srečamo z dvema primeroma.

Skica 1 predstavlja edinstveno opcijo sanacije iz zgornje strani, brez poseganja v bivalni prostor.

Skica 2 je opcija pri novogradnji oz. izdelavi podstrešja na novo. Pri tej varianti bi bila možna tudi izpeljanka z vidnimi špirovci.

priporočene kombinacije debelin za subvencijo Eko sklada Unifit 035 (λ=0,035W/mK)

14 cm

16 cm

14 cm

16 cm

14 cm

16 cm

TERMOTOP (λ=0,040W/mK)

8 cm

8 cm

10 cm

10 cm

12 cm

12 cm

skupna debelina λ/d ≤ 0,18W/m2K (zahteva Eko sklada)

22 cm

24 cm

24 cm

26 cm

26 cm

28 cm

0,17 W/m2K

0,15 W/m2K

0,15 W/m2K

0,14 W/m2K

0,14 W/m2K

0,13 W/m2K

Vsi v skicah predstavljeni produkti so del zrakotesnega izolacijskega sistema Knauf Insulation za lahke poševne strehe in ob pravilni vgradnji predstavljajo toplotno, požarno in zvočno zaščito, skupaj z obveznimi zrakotesnimi in parodifuzijskimi lastnostmi.

Svetovanje za konkretne primere: svetovanje@knaufinsulation.com ali tel. 04 5114 105 ali www.knaufinsulation.si.

23 EKO_Studio_2013_str18-40.indd 23

26.02.2013 8:51 AM

EKO REŠITVE

PRAVA REŠITEV ZA STREHO: SISTEM GERARD - TERMOTOP Streha predstavlja enega ključnih dejavnikov za ugodno, zdravo, prijetno in dolgotrajno bivanje v objektu. Kombinacija strešne kritine Gerard in toplotne izolacije Termotop je odlična rešitev za izvedbo poševne strehe tako pri novogradnjah kot pri sanacijah obstoječih objektov.

Kritina Gerard Plošče jeklenih strešnikov Gerard so izdelane iz visokokakovostnega jekla, prevlečenega s cink–aluminijem, ki je izjemno odporno proti koroziji ter kritini daje trdnost in zaščito. Takšna zaščita deluje kot pregrada in zagotavlja praktično v vseh okoljih boljše lastnosti kot pocinkane prevleke. S 7 kg/m2 je ena najlažjih kritin, zato je obtežba konstrukcije manjša. Ker konstrukcije ni potrebno dodatno ojačiti, lahko dosežemo znatne prihranke. Edinstven način prekrivanja strešnikov preprečuje zamakanje, vodoraven način pritrjevanja pa zagotavlja, da tudi pri zelo močnem vetru strešne plošče ostanejo na mestu.

Lahka in močna kritina brez težav zdrži obremenitev snega. Naravna

struktura kamnitega nanosa obdrži sneg na mestu, dokler se ne stopi.

Odporna je proti poškodbam tudi velikih zrn toče, njena negorljiva jeklena podlaga in površinski premaz pa preprečujeta širjenje ognja.

Toplotna izolacija Termotop Izolacijske plošče Termotop so plošče visoke gostote iz kamene volne, ki so namenjene vgradnji v poševne strehe, in sicer direktno na zunanjo stran špirovcev. Plošče v debelinah 6, 8, 10 ali 12 cm polagamo direktno na ostrešje brez kakršnekoli lesene podkonstrukcije in tako predstavljajo podlago za primarno strešno kritino.

Pritrdimo jih z vzdolžnimi letvami, ki jih položimo neposredno na plošče in privijačimo na špirovce, pri čemer

nastane vmesni prezračevalni prostor. Takšna izvedba nima toplotnih mostov in zaradi termične mase preprečuje pregrevanje prostorov pod njo. Plošče Termotop odlikuje visoka toplotna izolativnost, toplotna stabilnost, visoka požarna odpornost, visoka tlačna trdnost, zvočna izolativnost in odpornost na mikroorganizme.

Vgradnja sistema Termotop je enostavna, ekonomična in hitra.

Sistem Gerard – Termotop Strešna kritina Gerard in toplotna izolacija Termotop se odlično dopolnjujeta, saj se dodatna obtežitev strehe z izolacijo Termotop uravnovesi z lahko kritino Gerard. Tako je lahko celotna obtežba strehe po sanaciji celo manjša kot prej, kljub dodatni izolaciji. Izvedba strehe v kombinaciji Gerard – Termotop poleg paroprepustnosti, požarne varnosti, trajnosti in enostavnosti izvedbe omogoča nizke toplotne izgube pozimi, poleti zadržuje vročino zunaj ter tako poskrbi za bivalno udobje skozi celo leto. Zmagovalna kombinacija Gerard – Termotop je na voljo na prodajnih mestih Skupine Topdom po vsej Sloveniji, za strokovno in kakovostno izvedbo pa se obrnite na TOP krovce (www.topkrovec.si).

+

KROVEC

24 EKO_Studio_2013_str18-40.indd 24

26.02.2013 8:51 AM

SANACIJA FASADE – NUJNA IN VARNA NALOŽBA

• Je odporen na mikroorganizme.

Toplotna izolacija zunanje stene je najpomembnejši element pri toplotni zaščiti stanovanjskih stavb. Toplotne izgube skozi zunanje stene v povprečju predstavljajo okrog 40% vseh toplotnih izgub objekta, pri objektih z rekuperiranim prezračevanjem pa še ustrezno več. Zato mora biti izolacija fasade ustrezno načrtovana in izvedena, narejena iz kakovostnih materialov ter z zadostno debelino toplotno izolacijskega materiala.

Posebnosti sanacij Pri starejših objektih moramo upoštevati vsa pravila stroke in se prilagajati dani situaciji. Upoštevati moramo tudi zakonodajo, požarni zakon in tehnično smernico. Ključna je tudi izbira ustrezno kvalificiranega izvajalca - fasaderja.

Stare fasadne površine so včasih poškodovane, konstrukcijsko imajo skoraj brez izjeme vrsto toplotnih mostov, stene so pozimi hladne in vsaj lokalno plesnive. V prvi vrsti se je zato potrebno sanacije lotiti celovito. Prvi korak je priprava zidne površine, ki mora biti pred vgradnjo toplotne izolacije čista in trdnostno ustrezna. Sledi bistveni del - vgradnja toplotno visokoučinkovite izolacije, ki starih zidov difuzijsko ne zapira, torej mora biti paropropustna. V smislu trajnostne izvedbe in požarne varnosti mora biti izola-

cijski material negorljiv, kar hkrati zagotavlja tudi varnost in udobje bivanja.

Izolacijska rešitev Toplotno izolacijske plošče Knauf Insulation FKD-S (PTP-035) so idealna izbira in kot sestavni del fasade ustvarjajo ugodno bivalno klimo ter bistveno zmanjšajo porabo energije v objektu. Plošče so priročne za delo ter se vgrajujejo po principu lepljenja in dodatnega mehanskega pritrjevanja, kar je pri sanacijah obvezno.

• Njihova toplotna prevodnost je nizka (λ = 0,036 W/mK).

• Razpon debelin je od 60 mm do 200 mm.

• Razred gorljivosti je A1 (popolnoma negorljiv gradbeni material).

• Kamena mineralna volna je paropropustna.

• Je trajno dimenzijsko stabilen material.

Kvalitetno izvedena fasada na kameni mineralni volni je tako kompakten in trajen sistemski izdelek.

Poudarjamo nujnost izbire sistemskih fasadnih materialov (gradbena lepila, pritrdila, armirni materiali in zaključni sloji). Plošče Knauf Insulation FKD-S (PTP-035) so kompatibilne z vsemi certificiranimi fasadnimi sistemi na slovenskem trgu. Kot je razvidno iz tabele, so vsi neizolirani zidovi daleč od današnjih minimalnih zahtev o toplotni prehodnosti za zunanje stene, ki je z novim Pravilnikom o učinkoviti rabi energije določena z U ≤ 0,28 W/m2K. Omenimo naj še, da so pri vseh omenjenih zidovih velik problem linijski in točkovni toplotni mostovi, ki jih v preteklosti skoraj nihče ni znal docela rešiti.

Predlagana debelina toplotno izolacijskih plošč Knauf Insulation FKD-S (PTP-035) je v vseh primerih vsaj 12 cm, zaželene pa so višje debeline, zlasti če poizkušamo obnovo konceptuirati kot nizkoenergijsko.

Dejstvo je, da že z relativno majhno debelino dosežemo izreden učinek.

V vseh primerih se toplotna prehodnost U zmanjša za najmanj 3 krat.

Posledično se tudi izgube skozi te stene zmanjšajo za najmanj 3 krat in konkreten prihranek pri ogrevanju je zagotovljen. Izolacija fasade je investicija, kjer je dolgoročni donos zagotovljen.

S sanacijo fasade ne rešujemo samo problema energetske učinkovitosti,

Tipični sestavi starejših zidov Poglejmo si dve tipični sestavi starejših zidov in učinek z vgradnjo ustrezne debeline izolacijskih plošč Knauf Insulation FKD-S (PTP-035): obstoječa toplotna prehodnost U

predlog sanacije - debelina FKD-S

dosežena toplotna prehodnost U

omet + opeka + omet (skupaj 38 cm)

> 1,2 W/m2K

12 cm

< 0,25 W/m2K

omet + modularni blok + toplotni omet (skupaj 40 cm)

> 1,0 W/m2K

12 cm

< 0,23 W/m2K

omet + plin. beton (siporex) + omet (skupaj 34 cm)

> 0,6 W/m2K

12 cm

< 0,20 W/m2K

obstoječa sestava zunanjega zidu

Tabela: tipične sestave starejših zidov in vrednosti toplotnih prehodnosti U

25 EKO_Studio_2013_str18-40.indd 25

26.02.2013 8:51 AM

EKO REŠITVE Z uporabo plošč Knauf Insulation FKD-S (PTP-035) debline najmanj 12 cm ste upravičeni do nepovratnih sredstev Eko Slada (po pogojih razpisa), ki znašajo 12 €/m2. pač pa tudi konstrukcijske, sociološke in okoljske probleme. Objekt s kakovostno sanirano fasado bo tako trajnostno zadovoljiv, pri čemer se je potrebno zavedati neugodne bivalne klime, onesnaževanja okolja in odvisnosti od energetskih virov, ki so značilnosti starejših energijsko potratnih objektov. Z novim, kvalitetnim toplotno in požarno izolacijskim fasadnim sistemom tudi globalno doprinesemo košček nujno potrebnega za prihodnost.

Novogradnje oblecimo kakovostno Če smo pri prenovah vsaj delno omejeni s tehničnimi rešitvami pri vgradnji izolacijskih materialov, imamo pri načrtovanju novih objektov bistveno več možnosti za pravilne in popolne rešitve. Danes nam je omogočeno enostavno izpolnjevanje zahtev novega Pravilnika o energetski učinkovitosti v stavbah kot tudi preseganje teh zahtev v nizkoenergijsko in pasivno načrtovanje. Brez težav namreč vgrajujemo tudi debeline fa-

prenašati ekstremne vremenske obremenitve. Zato ni vseeno, kaj nam nekdo s pretvezo ugodne cene "namaže" na zid. Po zakonu o gradbenih proizvodih morajo vsi kompozitni toplotno izolacijski fasadni sestavi (ETICS) imeti ustrezen certifikat (ETAG 004), s čemer ponudnik fasadnega sistema dokazuje osnovno kvaliteto in garancijo za materiale.

Seveda nam to pomaga samo, če izberemo kvalitetnega izvajalca.

Poleg kvalitetne izvedbe detajlov, moramo pri novogradnjah ob izbiri sistema upoštevati tudi paropropustnost, požarno varnost in trajnostni vidik uporabljenih materialov, pri čemer je izolacija vsebinsko najpomembnejši del sistema. Izberimo rešitev, ki nam bo prinašala dolgoročno zadovoljstvo, minimalno vzdrževanje in varnost.

Toplotno in požarno izolacijske lamele Knauf Insulation FKL (FPPL) so še vedno idealna izbira za večino novogradenj. V primeru kvalitetnih zidnih površin je njihova vgradnja s celopovršinskim lepljenjem relativno enostavna in predstavlja najbolj kompaktno izvedbo v segmentu visoko učinkovitih fasadnih izolacij. Razpon debelin je teoretično neomejen, v praksi pa jih vgrajujemo tudi do debeline 300 mm. Druga možnost izbire

dnimi materiali zagotavljajo največjo možno požarno varnost. To je definirano v vseh že prej omenjenih certifikatih, ki so zahtevani za fasadne sisteme. Oba produkta fasadnih izolacij, lamele in plošče so sestavni del vseh poznanih certificiranih fasadnih sistemov! Kvalitetno izveden sistem fasade na kameni mineralni volni je torej trajen izdelek.

Za dosego enakega izolativnega učinka imamo lahko odvisno od osnovnega zidu enako učinkovito izolacijo različnih debelin. To je logično, saj je nek tehnološko dognan gradbeni element (zidak, montažna stena) lahko bistveno bolj izolativen od navadnega "modularca". Se pa poraja vprašanje smiselnosti oz. meje ekonomičnosti pri izbiri osnovnih materialov. Predvsem debelejši zidovi (nad 30 cm) so precej dražji in vzamejo več prostora.

Res, da so bolj izolativni, a fasado je v vsakem primeru treba narediti in debelina izolacije ni bistvena pri njeni ceni.

Sama izvedba fasade se tudi bistveno ne razlikuje glede na različne debeline izolacije. Pri večjih debelinah (>16cm), je sicer potrebno delno dodatno mehansko pritrjevanje tudi pri vgradnji lamel, vendar to ne pomeni posebnega vpliva na ceno izvedbe fasade. Debelina naj se vedno načrtuje

Poglejmo si nekaj tipičnih sestavov smiselnih za načrtovanje novogradnje z ustreznimi debelinami fasadnih izolacijskih lamel Knauf Insulation FKL (FPPL): priporočena debelina izolacije FKL (FPPL)

dosežena toplotna prehodnost U*

modularni blok - 29 cm

16 cm

≈ 0,20 W/m2K

izolacijski opečni blok - 30 cm

12 cm

≈ 0,20 W/m2K

penjeni beton - (siporex) 30 cm

8 cm

≈ 0,20 W/m2K

montažna sestava z izolacijo - 20 cm

6 cm

≈ 0,20 W/m2K

osnovni zid

Tabela : različne osnove in debeline fasadnih lamel za priporočeno vrednost U ≈ 0,20 W/m2K pri novogradnjah * točne vrednosti se izračunajo za določeno sestavo

sadnih izolacij preko 20 cm. Posebno pozornost pa je pri vgradnji vedno potrebno posvetiti izvedbi detajlov in izbiri certificiranega fasadnega sistema*.

Vsak vesten investitor se mora zavedati, da je fasada ključen element ovoja zgradbe, ki mora dolga leta

kakovostnega izolacijskega materiala so že predstavljene plošče Knauf Insulation FKD-S (PTP-035). Kot vsi naši produkti iz mineralne volne za gradbeništvo so tudi fasadne lamele in fasadne plošče razreda gorljivosti A1 (popolnoma negorljiv gradbeni material) in skupaj z drugimi fasa-

skladno s konceptom objekta, upoštevajmo pa tudi, da bodo zahteve zakonodaje glede energetske učinkovitosti stavb v prihodnosti še ostrejše. * Certificiran fasadni sistem: natančno definirani materiali določenega proizvajalca za izvedbo točno določene fasade - različnih sistemov ni mogoče kombinirati!

26 EKO_Studio_2013_str18-40.indd 26

26.02.2013 8:51 AM

ENERGIJO ZADRŽIMO V HIŠI Pomen toplotne izolacije je neprecenljiv v času podnebnih sprememb, naraščajočih cen energije in omejenih virov energentov. Učinki toplotnoizolacijskih fasadnih sistemov pozitivno vplivajo na okolje in kakovost bivanja.

Varčevanje z energijo je postalo eno temeljnih vodil vsakega gospodinjstva. Najučinkovitejši prihranek energije se skriva v zmanjšanju energije namenjene ogrevanju. Ogrevanje, s približno 78 odstotki, predstavlja največji delež celotne porabe energije. Pri tem je zlasti zaskrbljujoč podatek, da se skozi zunanje zidove izgubi kar 35 odstotkov toplotne energije.

Prednosti fasadnih sistemov ■ manjši stroški ogrevanja/hlajenja ■ izboljšano bivalno udobje ■ dodatna zvočna izolacija ■ prenovljen videz stavbe ■ manj emisij CO2 ■ večja vrednost nepremičnine Fasadni sistemi Baumit ponujajo enostavne rešitve in imajo mednarodno priznano evropsko tehnično soglasje, skladno z evropsko smernico ETAG 004 ter ustrezajo standardom EN. Vsaka komponenta v sistemu je pomembna in vpliva na kakovost celotnega fasadnega sistema.

Z uporabo priporočenih Baumit proizvodov se izognete možnim napakam zaradi vgradnje neustreznih materialov in si zagotovite trajno lepo fasado.

Baumit open® ■ paroprepustna toplotna izolacija ■ prijetna in zdrava bivalna klima ■ prihranek energije in stroškov ■ za toplotne prenove in novogradnje

Baumit d.o.o. ■ info@baumit.si

Baumit Star ■ preverjen in zanesljiv fasadni sistem ■ izpolnjuje najvišje standarde kakovosti ■ pestra izbira izolacijskih plošč ■ za toplotne prenove in novogradnje

Oblačimo hiše.

27 EKO_Studio_2013_str18-40.indd 27

26.02.2013 8:51 AM

EKO DOBRE PRAKSE

RAZMIŠLJATE O IZOLACIJI BLOKA? Slovenija razpolaga z izjemnim fondom večstavnovanjskih stavb, med katerimi jih je preko 80% potrebnih energetske sanacije, pri čemer je izolacija fasade med prvimi nujnimi ukrepi.

Problem energetske sanacije večstanovanjskih stavb je postal posebno aktualen zdaj, ko se spremlja poraba energije v posameznem stanovanju in tako se lastniki stanovanj vse pogosteje srečujejo z vprašanjem, kako porabo energije zmanjšati. Jasno je, da je poleg menjave oken, ki pa je bila v veliko primerih že izvedena, potrebna izolacija fasade ali strehe. To je ukrep, ki mu morajo slediti tudi drugi ukrepi za racionalno rabo energije (npr. menjava kurilnih naprav, ...). Nikakor ni smiselno vrstnega reda ukrepov prehitevati, saj na ta način pridemo do neracionalnih rešitev.

Na potezi upravitelji in stanovalci Upravitelji večstanovanjskih stavb naj bi skupaj z lastniki stanovanj pristopili k sanacijskim ukrepom.

Ti bi morali biti skrbno načrtovani in dobro premišljeni. Redno vzdrževanje, ki običajno razen izgleda nima drugih učinkov, lahko včasih z majhno nadgradnjo spremenimo v investicijsko vzdrževanje z mnogimi konkretnimi učinki. Tako je smisleno že tako dotrajano fasado ob sanaciji ustrezno izolirati. Prihranki, ki jih s takim ukrepom dosežemo,

so lahko do 35% zmanjšanje porabe energije za ogrevanje. Seveda pa je nujno, da so ukrepi izvedeni tehnično strokovno in v skladu s predpisano zakonodajo. Le v slučaju upoštevanja vseh pravil stroke se namreč lahko pričakuje predvidena življenjska in vračilna doba izvedenih del.

Izbira izolacije Pri izbiri izolacijskega materiala za izolacijo fasade večstanovanjske stavbe se je potrebno v prvi vrsti vprašati, ali želimo požarno varen in bivalno ugoden objekt. Delno nam na to vprašanje odgovori že zakonodaja, ki za objekte višine od 10 - 22 m predvideva uporabo negorljivih požarno varnih pasov na fasadah, za objekte nad 22 m pa uporabo negorljivih izolacijskih materialov v celoti. V praksi to pomeni, da je najenostavneje objekte nad 10 m obleči v požarno varno izolacijo, saj na ta način izpolnemo vse zahteve tehnične smernice Požarna varnost v stavbah. Rešitev je v tem primeru uporaba izolacije iz kamene volne, ki je visoko toplotno izolativna, negorljiva (razred A1) in hkrati visoko paropropustna, kar izboljša bivalne pogoje v objektu.

Polepšan izgled naselja po sanaciji

Izolacijske plošče iz kamene volne Knauf Insulation FKD-S (PTP-035) so zato primerna tehnična rešitev, ki hkrati izpolnjuje zahteve zakonodaje.

Financiranje prenov Po dosedanjih izkušnjah se stanovalci najpogosteje odločajo za kombinacijo sredstev iz povečanih rezervnih skladov ter državnih subvencij Eko Sklada. Te so na voljo tudi v tem letu in lahko predstavljajo do 25% naložbe oz. maksimalno 12 €/m2. V nekaterih primerih tem sredstvom dodajo še kratkoročne bančne kredite, ki pa jih pravilnik o upravljanju dokaj otežuje, zato bi bila potrebna drugačna regulativna rešitev tega področja.

Primer sanacije V nadaljevanju poglejmo analizo konkretnega primera sanacije stanovanjske soseske v Škofji Loki Uporabljena tehnična rešitev: kontaktna tankoslojna fasada; izolacija kamena volna Knauf Insulation FKD-S (PTP-035) -12 cm Poraba energije neizolirane enote v kurilni sezoni

131 kWh/m2

Poraba energije izolirane enote v kurilni sezoni

88 kWh/m2

Prihranek realiziran izključno z izolacijo fasade

33 %

(Partizanska c.). Gre za 4 stolpiče, stare okoli 40 let, z dokaj identično arhitekturo, zato so se tudi rešitve lahko pripravile celostno in enotno.

Upravitelj se je skupaj s stanovalci odločil, da se soseska energetsko sanira kot celota, časovno gledano pa po korakih. Ker so bila okna večinoma že zamenjana, je bil naslednji pravi korak izolacija fasade.

Predstavljamo prihranke energije zaradi izolacije fasade na enem od saniranih stolpičev.

28 EKO_Studio_2013_str18-40.indd 28

26.02.2013 8:51 AM

Kaj menijo stanovalci?

Povezali smo se z dvema predstavnikoma stanovalcev iz omenjenega naselja in jima zastavili nekaj vprašanj.

Vprašanja smo zastavili Dunji Ogrizek, ki je predsednica nadzornega odbora na Partizanski c. 41, predsednica odbora naselja Partizanska 40-43 in ena glavnih pobudnic in organizatork energetske sanacije v naselju Partizanska 41.

Kako ste uspeli stanovalce prepričati, da je izvedba energetske sanacije potrebna in nujna?

Fasada na naši stolpnici je bila že močno razpokana, zato je bila sanacija nujna; da pa bomo izvedli tudi energetsko sanacijo, lastnikov ni bilo težko prepričati. Dobili smo 100% soglasje etažnih lastnikov.

Kako so stanovalci sprejeli izvedbo – odre in delavce vse naokoli?

Odranje in delo na odrih za stanovalce ni bilo moteče, to smo vzeli kot nujno. Izvedba del na fasadi je bila končana v dobrih dveh mesecih.

Stanovalci so vzpostavili z delavci lep odnos, so jim tudi postregli s čajem ali kavo in kakšno pijačo.

Ali se stanovalci zavedajo, da cena stanovanju v saniranem objektu zraste?

Prepričana sem, da se večina etažnih lastnikov zaveda, da je vrednost stanovanj višja kot pred sanacijo.

Zgradbe v naselju so tudi barvno privlačne in naselje je videti kot novo.

Prva je bila sanirana naša stolpnica (št. 41). Etažni lastniki v drugih treh stopnicah so se za sanacijo odločili tako hitro za nami tudi zato, ker so iz poročil upravnika o porabi toplotne energije videli, kakšni so prihranki pri porabi energije. Na naši stolpnici je bila sanacija končana v novembru 2010. Na drugi leta 2011, na tretji in četrti leta 2012. Sosednja stolpnica je imela v dveh ogrevalnih sezonah (ko še ni imela toplotne sanacije), v primerjavi z našo kar za polovico večjo porabo energije za ogrevanje, kar je v dveh ogrevalnih sezonah pomenilo za 18.300 € več stroškov ogrevanja.

Kako zdaj stanovalci komentirajo račune za energijo in ugodje bivanja nasploh?

Bivanje v prenovljenem objektu je prijetno tako poleti kot pozimi. Moje stanovanje ima južno lego, pa ne čutimo potrebe po klimatski napravi v poletnem času. Skoraj vsa stanovanja imajo tudi termostatske ventile na radiatorjih. Ogrevanje plačujemo po dejanski porabi za pretekli mesec. Od lani imamo vsi tudi vgrajene delilnike toplotne energije, zato se šele v tej kurilni sezoni lastniki individualno zavedajo možnih prihrankov pri ogrevanju, saj se plačuje za vsako stanovanje po dejanski porabi, prej smo plačevali enako ceno na m2 ogrevalne površine. Ljudje so zelo zadovoljni z učinki toplotne izolacije.

Kaj bi priporočili stanovalcem, ki se za ta ukrep šele odločajo?

Toplotno sanacijo bi svetovala prav vsem etažnim lastnikom. Mislim, da smo k osveščenosti prispevali veliko prav v naši stolpnici kot prvi, saj so v našem naselju sanirane vse štiri stolpnice, vidim pa, da se za sanacijo odločajo tudi v drugih stavbah. Zadnjič je prišel k meni tričlanski nadzorni odbor z Jesenic in se temeljito pozanimal o obnovi fasade in njeni toplotni izolaciji. Večkrat me pokličejo tudi posamezni člani nadzornih odborov z območja Škofje Loke.

Treba pa je poudariti, da so v vsaki zgradbi potrebni ljudje, ki znajo organizirati in speljati stvari do konca.

Upravnik tega ne more storiti sam.

Vprašanja pa smo zastavili tudi tudi Štefanu Žargiju, ki je bil kot član nadzornega odbora lastnikov stanovanj na Partizanski cesti 42 organizator energetske sanacije v naselju Partizanska cesta 40 – 43 zahodno od mestnega pokopališča.

Opozoriti moram, da se je energetska sanacija stavb našega stanovanjskega naselja začela z obnovo fasade stolpnice Partizanska cesta 41 v letu 2010 kot »solo« akcija lastnikov stanovanj te stolpnice. Že v pripravah na to investicijo pa je bil pripravljen projekt za vse štiri stolpnice, ki smo ga kasneje, skupaj z izkušnjami iz te sanacije, s pridom uporabili. Sam sem bil vseskozi zagovornik skupnega in celovitega pristopa, saj sem si obetal, da lahko pri pripravi sanacije za preostale tri stolpnice marsikaj prihranimo in učinkoviteje izvedemo. To se je dve leti kasneje, ko se je energetska sanacija naselja zaključila, obilo potrdilo.

Kakšne so bile reakcije stanovalcev, ko jim je bil predstavljen projekt sanacije?

Prvo sanacijo stolpnice Partizanska cesta 41 izpostavljam predvsem zato, ker je močno vplivala na mnenje stanovalcev oz. lastnikov stanovanj. V naselju smo imeli vzor, kaj je mogoče storiti s prenovo zunanjosti v povprečju 40 let starih stolpnic in prve podatke o prihrankih pri ogrevanju.

Kar vrstila so se vprašanja, »kdaj se bomo tega lotili tudi mi?«.

Iz svojih izkušenj sem vedel, da je izrednega pomena, kako se projekt 29

EKO_Studio_2013_str18-40.indd 29

26.02.2013 8:51 AM

EKO DOBRE PRAKSE predstavi. To je potrebno storiti na ljudem prijazen, enostaven in argumentiran način. Pripravil sem informacijo o možnostih in učinkih sanacije ter načinu zbiranja sredstev. V sodelovanju s predstavniki nadzornih odborov smo takšno informacijo obesili na oglasne deske treh stolpnic. Posebej je bilo poudarjeno in izračunano, da je taka investicija varčevanje, saj se bo vložek v nekaj letih s prihranki pri ogrevanju povrnil.

Odziv je bil, razen redkih izjem, zelo pozitiven, zato smo lahko nadaljevali s pripravami. Dobro informiranje je bilo pomembno tudi naprej. Pripravljeno je bilo poročilo ob zaključku priprav kot osnova za odločitev o investiciji, v času obnove smo ljudi obveščali o poteku in vprašanjih, ki so se pojavljala, po zaključku je bilo predstavljeno izčrpno zaključno poročilo. Veliko je bilo tudi osebnih stikov, saj smo kar trikrat iskali podpise k odločitvam, soglasjem in jamstvom. Ob stanju, ko precej stanovanj zasedajo (pod)najemniki, lastniki pa so občina, firme, celo eno ministrstvo, ni bilo enostavno najti več lastnikov in dobiti soglasja.

Na katere ovire ste naleteli v procesu priprav in financiranja del?

Ključni del priprav je bila priprava finančne konstrukcije in izbira kvalitetnega ter najugodnejšega izvajalca. Zavedal sem se, da ni mogoče pričakovati, da bi lahko vsi lastniki stanovanj (v stolpnici je 48 stanovanjskih enot) plačali svoj delež stroškov investicije takoj, iz prihrankov, ali da sami iščejo kredite. Zlasti ob dejstvu, da imamo pretežno starejše lastnike, ki že zaradi starosti kredita ne morejo dobiti. V treh bankah smo iskali možnosti za to kreditiranje z odplačevanjem preko rezervnega sklada. Ko je bilo že vse dogovorjeno, so bili spremenjeni stanovanjski predpisi, in le razumevanju zahvaljujoč smo v Gorenjski banki našli rešitev, v preostalih dveh stolpnicah pa so to reševali s kreditom izvajalca del. Tudi pri iskanju izvajalca del smo se odločali med tremi ponudniki z ustreznimi referencami in zaradi skupnega pristopa dobili popust. Naj

Neizolirana fasada in izolirana fasada bloka – IR posnetek

omenim, da je bila za uspešnost priprav pomembna in nujna strokovna pomoč upravnika naših objektov – Podjetja za upravljanje nepremičnin SPO Škofja Loka.

Kaj pri ljudeh običajno najbolj pretehta, da se podajo v ta ukrep: zmanjšanje stroškov, rast vrednosti stanovanja, ugodnejša bivalna klima?

Menim, da je bilo za lastnike stanovanj glavni motiv za odločitev zmanjšanje stroškov ogrevanja, kar se po dveh letih potrjuje celo v večji meri, kot smo pričakovali. Ti prihranki znašajo med 30 in 33 odstotki. Na drugo mesto bi postavil ugodnejšo bivalno klimo, ko stanovanje ni le prijetneje toplo pozimi, pač pa prijetneje hladno poleti. V kar precej vročem preteklem poletju, ko so temperature občutno presegale 30 °C, ni bilo težko (z ustreznimi okenskimi senčili) opaziti, da je bila temperaturna razlika med zunanjostjo in stanovanjem celo nad 10 stopinj. Na tretjem mestu bi omenil zunanjo podobo objektov, ki je bila po povprečno štiridesetih letih že precej načeta, danes pa so stolpnice videti sveže, moderne. Kako to vpliva na vrednost stanovanj, je v današnjih razmerah zastoja na nepremičninskem trgu težko oceniti, imam pa kar nekaj informacij o tem, da stanovanj v naših stolpnicah ni težko za relativno dobro ceno prodati.

Kakšni so danes – po izvedeni sanaciji ovoja stavbe – komentarji stanovalcev?

Predvsem bi lahko rekli, da smo imeli z izbiro izvajalca del – to je bilo Sli-

kopleskarstvo, črkoslikarstvo, fasaderstvo Janez Jaklič ml. s.p., srečno roko, saj je z izvedbo večina zadovoljna. Če je obnova stolpnice Partizanska c. 41 zaradi zapletov z izolacijo balkonov trajala leto dni (izvajalec je bil drugi), je bila stolpnica na številki 42 obnovljena v štirih mesecih, za preostali dve pa so potrebovali le po tri mesece. Ni bilo malo ljudi, ki so opazili prizadevnost delavcev na visokih odrih. Nova podoba obnovljene stanovanjske soseske, ki v okolju izstopa, vzbuja pozornost tudi mimoidočih. K zadovoljstvu pa seveda največ prispeva izpolnjevanje cilja o varčevanju z energijo. Če upoštevamo še druge ukrepe: zamenjavo oken, namestitev termostatskih ventilov na radiatorje in namestitev delilnikov toplote, ki so motiv za dodatno varčevanje, je to odgovor na vprašanje, kako zmanjšati porabo toplote celo za nekaj več kot polovico! To se je v našem naselju zgodilo.

Ali menite, da bi država lahko pripomogla k intenzivnosti izvajanja procesov energetskih sanacij večstanovanjskih stavb?

Država bi morala iz energetskih in okoljskih razlogov vsekakor več storiti za energetsko sanacijo večstanovanjskih stavb. Po naših izkušnjah na dva načina: s subvencijami sanacij in ureditvijo stanovanjskih predpisov.

Kar zadeva subvencije, naj povem, da smo od Eko sklada RS dobili subvencijo v višini 16 odstotkov investicije, kar je le dobra polovica od sicer deklarirane četrtinske subvencije. Vsaj temu bi se kazalo približati. Drugo so predpisi, ki so se, kot že omenjeno, prav v času naše sanacije zaostrili in smo imeli zaradi tega težave v banki. Zahtevati popolno soglasje vseh lastnikov v stavbah z večjim številom stanovanj pomeni metanje peska v oči, zahteva, da vsi lastniki vzamejo kredit, čeprav nekateri želijo plačati takoj, pa je logični nesmisel. V državi, kjer so gradbeniki brez dela in se novi zeleni viri energije močno preplačujejo, bi bilo za učinkovito energetsko varčevanje nujno najti ter pripraviti ustreznejše rešitve in predpise.

30 EKO_Studio_2013_str18-40.indd 30

26.02.2013 8:51 AM

O IJ C N E V B U S O K E Z V DO PRIHRANKO

Celostna storitev Brezplačno svetovanje Kakovostna montaža Odvoz starih oken

ENERGIJSKO VARČNA OKNA JELOVICA. Okna Jelovica ustrezajo vsem pogojem za pridobitev

do

25% eko subvencije!

Preverite tudi aktualne akcijske popuste na

LJUBLJANA MARIBOR CELJE KRANJ ŠKOFJA LOKA KOPER NOVO MESTO NOVA GORICA MURSKA SOBOTA

31 EKO_Studio_2013_str18-40.indd 31

26.02.2013 8:51 AM

EKO PRODUKTI energetske učinkovitosti bivalnih enot. Statistični podatki prikazujejo sliko »energetske podhranjenosti«, saj kar 70 odstotkov slovenskih domov kaže izredno skromno uporabo izolativnih materialov in ustreznih sistemov za ogrevanje.

S PETROLOM DO PRIHRANKOV PRI OGREVANJU PETROL stopa v leto 2013 z razširjeno ponudbo ekološko prijaznih in energetsko najugodnejših rešitev ogrevanja.

Oktobra lani je Petrol s skupino partnerskih podjetij odprl vrata Centra energetskih rešitev (CER).

To je prvi tovrstni center v Sloveniji in tudi v širši regiji, najdete pa ga v dvorani 2 v ljubljanskem BTC.

CER je odgovor na zahtevne gospodarske in socialne razmere, ki nas silijo k varčevanju in odgovornejšemu ravnanju z naravnimi viri.

Naloga centra je strankam ponuditi celovito rešitev na področju NOVO, SAMO PRI PETROLU – prvak v prihrankih za ogrevanje sanitarne vode Z marcem 2013 si lahko le pri Petrolu zagotovite toplotno črpalko TČ-300 VZ/E ECO za ogrevanje sanitarne vode, ki je po svoji učinkovitosti in prihrankih edinstvena v Evropi. Kot plod slovenskega znanja dosega neverjetno grelno število (COP) 4,5! Povedano drugače, za vsako vloženo kilovatno uro električne energije pridobimo kar do 4,5 kWh toplote. Poleg izrednih prihrankov vas bo razveselila tudi odlična ponudba z Eko skladom.

PETROLO

ENERGET

V

SKI PAKE

T

Velika izbira naprednih sistemov ogrevanja Petrol v tem centru skrbi za področje ogrevanja. V njem strankam svetujejo pri učinkoviti in varčni izbiri ter uporabi energentov, ogrevalnih in hladilnih sistemov. Petrol je v svojo ponudbo uvrstil široko izbiro produktov priznanih slovenskih in tujih partnerskih podjetij, ki ponujajo sodobne, okolju prijazne in energetsko izredno učinkovite načine ogrevanja. Ogledate si lahko različne tipe peči za ogrevanje, toplotne črpalke, termo solarne sisteme, IR-panele, male čistilne naprave in plinohrame.

Prihranite pri ogrevanju in nakupu – izkoristite nepovratna sredstva EKO SKLADA Z obiskom CER se boste prepričali, da lahko veliko prihranite pri energentih za toplino doma. Pri nakupu sistemov za ogrevanje boste lahko izkoristili različne dodatne ugodnosti paketne ponudbe, popuste in plačilne pogoje.

Trenutno lahko dobite tudi do 25 odstotkov nepovratnih sredstev Eko sklada za vse pakete, uvrščene na seznam ustrezne opreme Eko sklada, s čimer bo vaš nakup ogrevalnega sistema resnično ugoden.

Več o Petrolovih energetsko učinkovitih in okolju prijaznih rešitvah za dom lahko najdete na spletnem mestu www.petrol.si/energija-za-dom in na brezplačni številki 080 22 66 oziroma nas obiščete v Centru energetskih rešitev v ljubljanskem BTC – dvorana 2.

CELOVITA REŠITEV

ENERGENTI

32 EKO_Studio_2013_str18-40.indd 32

26.02.2013 9:12 AM

ZELENE TSKI PAK

KO M P L E

ET

Petrolovi celoviti paketi energetskih rešitev za učinkovito in varčno ogrevanje doma.

T

Do Kotel za centralno ogrevanje BIODOM 27 m 2010

70%

letnega prihranka* PAKET KOMPLET VKLJUČUJE:

Za centralno ogrevanje vašega doma s peleti.

• dobavo, dostavo, osnovno montažo in zagon • dodatne popuste v obliki bonov za Petrolove energente • 3-letno garancijo • možnost plačila na obroke • dodatna nepovratna sredstva do 25 % upravičenih stroškov/ekosklad

• Termična moč od 7,8 do 30,6 kW • Izkoristek nad 92 %, rezervoar za 210 kg peletov • Dimenzije V/Š/G (cm): 142 x 100 x 80 • Ogrevalna površina od 80 do 450 m2

Termosolarni sistem HIDRIA ECO 300/2 Toplotna črpalka za celoletno samostojno ogrevanje sanitarne vode.

Na voljo tudi ostali termosolarni sistemi.

• Skupna sprejemna površina 3,85 m2 • Povezovalni set za SSE • Univerzalna nosilna konstrukcija • Bivalentni hranilnik toplote – volumen 300 litrov • Solarna črpalčna postaja skupaj z regulacijo • Solarna raztezna posoda

*Pri uporabi predstavljenega energetskega kompleta, v primerjavi z uporabo peči na olje.

ENERGE

REŠITVE

TČ TERMOTEHNIKA 300-VZ/E ECO Za pripravo tople sanitarne vode in/ ali dogrevanja hiše.

• Avtomatsko krmiljenje rezervnih toplotnih virov • Maks grelna moč 2000 W • Poseben kompresor serije RK • Voden zrak - možnost prezračevanja • Temp. območje delovanja 7—35 °C • Aktivna zaščita proti legioneli • Plaščni kondenzator — ni nabiranja vodnega kamna

4,5

COP DO

EDINSTVENO V EVROPI!

odlično ponudbo z nepovratnimi sredstvi EKOSKlADA. www.petrol.si/energija-za-dom

33 EKO_Studio_2013_str18-40.indd 33

26.02.2013 8:51 AM

EKO PRODUKTI POROČILO O UGODNIH UČINKIH STROPNEGA HLAJENJA

ALI SE LAHKO UDOBNO POČUTITE TUDI V POLETNI VROČINI? Vsi poznamo najbolj razširjen sistem hlajenja s klimatskimi napravami. Pa je mogoče prostor ohladiti na ugodnejši način in brez neprijetnega prepiha hladnega zraka in nadležnega šumenja klimatske naprave? Predstavljamo vam Variomodul – suhomontažni sistem stropnega hlajenja.

Poročilo zadovoljnega uporabnika P. Novaka: Včasih smo imeli v prostoru tudi več kot 30 °C'!

Moja družina je živela v mansardnem stanovanju, kjer je bilo poleti zelo vroče. Da bi ohladili prostore, smo kupili klimatsko napravo. Mislil sem, da smo problem rešili, vendar smo iz enega naredili dva nova, prav tako neprijetna. Zaradi prepiha hladnega zraka so se začele pri večini družinskih članov pogosteje pojavljati razne viroze in kašelj. Zelo moteče pa je bilo tudi šumenje klima naprave.

ječo oblogo stropa in staro izolacijo, strop izolirali s kvalitetnejšo izolacijo, namesto obloge z mavčno-kartonskimi ploščami pa smo po večjem delu stropa namestili Variomodul mavčno-vlaknene plošče, namenjene stropnemu hlajenju (gretju), ki imajo vstavljene cevi za pretok vode. Preostale površine smo obložili s ploščami iz enakega materiala (Fermacella) brez cevi. Po slikopleskarskih delih je bila površina zopet gladka in lepo popleskana.

Odločili smo se za prenovo stanovanja.

Počutje je odlično, stroški minimalni!

Po enem letu s stropnim hlajenjem moram priznati, da je učinek neverjeten. V spalnicah imamo skozi vse

Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev smo se odločili, da najprej prenovimo spalnice. Odstranili smo obsto-

leto idealno temperaturo za odličen spanec. Dokupiti smo morali kombinirano toplotno črpalko za pripravo hladne in tople vode, ki pa na porabo elektrike ni bistveno vplivala, saj se na računu za elektriko praktično ni poznalo. V primerjavi s klimatsko napravo pa je bistveno ceneje.

V letošnjem letu smo prenovili kompletno stanovanje Uspelo nam je prenoviti kompletno stanovanje. Zdaj poleti uporabljamo stropno hlajenje, pozimi pa stropno gretje in s tem smo se lahko znebili tudi starega radiatorskega ogrevanja. Poleti hladimo prostore s hladno vodo, pozimi pa jih s toplo ogrevamo in tako je skozi vse leto prijetno. V kopalnici smo dodali še nekaj Variomodul panelov na steno, ker smo želeli višjo temperaturo. Vsem, ki živijo v mansardi, lahko priporočim enako zadevo.

Za več informacij o Variotherm sistemu ogrevanja in hlajenja se obrnite na trgovine KALCER, pobrskajte po spletni strani www.kalcer.si ali pišite na info@kalcer.si.

Takih in podobnih izkušenj uporabnikov Variotherm stenskega in stropnega ogrevalnega sistema je čedalje več.

34 EKO_Studio_2013_str18-40.indd 34

26.02.2013 8:51 AM

Merkur, d. d., Cesta na Okroglo 7, 4202 Naklo

Gradimo z Merkurjem Pridobite status GRADITELJA in izkoristite UGODNOSTI! • Pomoč pri načrtovanju, meritvah in izbiri • Ugodnosti pri nakupu • Strokovna izvedba tudi do tic

r

za status Graditelja

SLO

ka

3%

GOTOVINSKI POPUST

3 % -5 %

a ug o d nos

ti

min

MERKURJEVA KARTICA ZAUPANJA

boniteta

2 % -5 %

ceneje

*Obljuba tudi do 20 % cenejšega nakupa se nanaša na nakup izdelkov v večjih količinah oz. vrednostih z vsemi nakupno-plačilnimi ugodnostmi, vsaj 3 % izdelčnega popusta, do 5 % gotovinskega popusta, do 5 % bonitetnega popusta za nakupe na Merkurjevo kartico zaupanja, vključno s strokovno vgradnjo, ko vam obračunamo nižji, samo 8,5 % DDV.

Za podrobne informacije obiščite www.merkur.si/graditelj ali pokličite brezplačno številko Oglas KNAUF_jan 2013.indd 1

31.1.2013 13:21:16

35 EKO_Studio_2013_str18-40.indd 35

26.02.2013 8:51 AM

EKO PRODUKTI

www.terra-rb.si

36 EKO_Studio_2013_str18-40.indd 36

26.02.2013 8:51 AM

Nakup

Preprosto prihranim.

Pika.

24

do obrokov brez obresti

Vse kar potrebujete za gradnjo in opremo vašega doma.

Obiščite naše poslovalnice po vsej Sloveniji in se prepričajte.

Centri Tehnike: • Ajdovščina - Center Tehnike Ajdovščina, Vipavska c. 6, 05 364 48 00 • Brežice – Center Tehnike Brežice, Cesta svobode 31, 07 495 39 52, 07 495 39 50 • Gornja Radgona - Center Tehnike Gornja Radgona, Ljutomerska c. 6, Gornja Radgona, 02 564 24 18 • Koper - Center Tehnike Koper, Kolodvorska cesta 4, 05 662 69 10 • Krško - Center Tehnike Krško, Cesta krških žrtev 145A, 07 488 06 32 • Ljubljana - Center Tehnike Črnuče, Pot k sejmišču 32, 01 560 61 00 • Ljutomer Center Tehnike Vesna Ljutomer, Babinska 1, Ljutomer, 02 585 8010 • Maribor - Center Tehnike Maribor, Tržaška cesta 14, 02 333 50 88 • Murska Sobota - Center Tehnike Murska Sobota, Plese 1, 02 521 46 08 • Rogaška Slatina - Center Tehnike, Rogaška Slatina, Tržišče 12, 03 818 23 14 • Postojna - Center Tehnike Postojna, Tržaška cesta 59, 05 721 47 26 • Ptuj Center Tehnike Ptuj, Ormoška cesta 30, 02 749 53 40 • Sevnica - Center Tehnike Sevnica, Savska cesta 20b, 07 816 32 10 • Slovenska Bistrica - Center Tehnike Slovenska Bistrica, Ljubljanska cesta 72, 02 805 59 58 • Slovenske Konjice - Center Tehnike Slovenske Konjice, Delavska cesta 12, 03 757 48 73 • Velenje - Center Tehnike, Kidričeva cesta 53, 03 898 87 10 • Žalec - Center Tehnike Žalec, Celjska cesta 7, 03 713 65 92 • in še ostale tehnične prodajalne s tovrstno ponudbo.

M – TEHNIKA, d.d., Pot k sejmišču 32, Ljubljana – Črnuče

Oglas_Raba_energije_A4.indd 1

2/18/13 2:10 PM

37 EKO_Studio_2013_str18-40.indd 37

26.02.2013 8:51 AM

EKO NOVICE

EKO NOVICE

•

ukrep G - toplotna izolacija strehe ali stropa proti neogrevanemu prostoru v starejši eno- ali dvostanovanjski stavbi. Debelina izolacije najmanj 18 cm (Unifit 032), 20 cm (Unifit 035), 24 cm (Classic 040), ...

Nova evropska direktiva za energetsko učinkovitosat

Nagrada greenovation

Naša nova generacija trajnostne mineralne volne Knauf Insulation ECOSE Technology je prejela prvo nagrado in pravico do uporabe znaka Green Mark.

Nagrada, ki jo podeljuje hrvaška gospodarska zbornica, je bila podeljena v kategoriji zelenih produktov. Izolacijski material iz steklene volne Knauf Insulation ECOSE Technology, ki se največ uporablja za izolacijo poševnih streh in predelnih sten, pa se tako ponaša z nazivom NAJBOLJŠI PROIZVOD ZELENEGA GOSPODARSTVA.

zaciji porabe energije, zato iščejo rešitve za zniževanje stroškov ogrevanja in elektrike tudi s pomočjo energetskih prenov zunanjega ovoja zgradb, izbora optimalne tehnologije pridobivanja energije za ogrevanje in izbire energentov. Skupen cilj vseh podjetij v Centru energetskih rešitev je, da center zaživi tudi kot izobraževalno svetovalno središče za energetsko učinkovitost pri gradnji, kjer se bodo odvijala strokovna srečanja, svetovanja posameznih energijsko učinkovitih konceptov, predstavitve novih tehnologiji in naprednih rešitev.

Center energetskih rešitev

V Ljubljani v BTC (Dvorana 2) je začel delovati prvi slovenski Center energetskih rešitev, kjer je pet partnerjev združilo moči pri celovitem svetovanju na področju energetskih rešitev za gospodinjstva in podjetja. Knauf Insulation, Jelovica, Petrol, Nord in Zelene energije zdaj na enem mestu ponujajo komplementarne izdelke in storitve za celosten pristop pri odpravljanju energijske neučinkovitosti.

Energetsko varčne rešitve za dom Naprednejše, ekološke in energetsko varčne rešitve so del našega vsakdana. Trenutna ekonomska situacija na trgu sili končne uporabnike k optimi-

Eko sklad je 11.1.2013 objavil javni poziv za dodeljevanje nepovratnih sredstev za leto 2013 v vrednosti 20,8 miljona evrov

Sredstva bodo na voljo tudi za toplotno izolacijo fasad, streh ali stropov enostanovanjskih, dvostanovanjskih ali večstanovanjskih stavb. Med drugim bodite pozorni na: Javni poziv 18SUB-OB13 Nepovratne finančne spodbude občanom za nove naložbe rabe obnovljivih virov energije in večje energijske učinkovitosti stanovanjskih stavb: • ukrep F - toplotna izolacija fasade starejše eno- ali dvostanovanjske stavbe. Debelina izolacije najmanj 12 cm (za FKD-S (PTP-035)) in 14 cm (za FKL (FPPL)), …

V septembru 2012 je bila v Evropskem parlamentu sprejeta nova direktiva o energetski učinkovitosti – Energy Efficiency Directive. Direktiva o energetski učinkovitosti prinaša ukrepe, ki bodo pomagali državam članicam, da bodo bolj učinkovite tekom celotnega energetskega cikla - od transformacije energije do njene distribucije končnim potrošnikom. Direktiva prinaša nekaj konkretnih zahtev, vezanih na energetsko učinkovitost in med drugim določa, da morajo države članice vsako leto v skladu z minimalnimi standardi obnoviti 3% javnih stavb. Prav tako morajo vlade držav članic kupovati proizvode, storitve in zgradbe, ki so energetsko učinkoviti. Od aprila 2014 naprej bodo države članice vsake tri leta pošiljale Nacionalne akcijske načrte o energetski učinkovitosti na podlagi harmonizirane predloge. Istega leta bo začela veljati obveza za distributerje energije, ki bodo morali zagotoviti, da se znižuje poraba energije in sicer za 1,5% od povprečja prodaje energije v zadnjih treh letih. To bodo lahko zagotovili z ukrepi, namenjenimi potrošnikom.

Izolacija »Ecose« prepričala številne investitorje

Nova geneacija mineralne izolacije iz podjetja Knauf Insulation, ki je proizvedena po inovativnem postopku na osnovi naravnih komponent, je v zadnjih dveh letih postala eden vodilnih izolacijskih materialov na trgu. Tako novograditelji, kot tisti, ki urejajo in prenavljajo obstoječa podstrešja, so v novi izolaciji prepoznali optimalno kombinacijo toplotne izolativnosti, naravnosti, udobja in ugodja bivanja. Vprašali smo jih, kateri argumenti so jih prepričali. Takole izgledajo rezultati po pomembnosti argumentov.

1. Material v celoti naraven 2. Cenovno popolnoma konkurenčen 3. Izboljšuje kakovost zraka v prostoru (Certifikat Indoor Air quality) 4. Je nedražeč in prijeten na otip Vir: interna raziskava KI

38 EKO_Studio_2013_str18-40.indd 38

26.02.2013 8:51 AM

Sam d.o.o. Domžale, Preserska cesta 1, Zg. Jarše, 1235 Radomlje

Vse za gradnjo, obnovo in nego doma.

Prodajna mesta: SAM JARŠE

Preserska cesta 1, Zg. Jarše,1235 Radomlje tel.: 01 72 98 800 e-pošta: info@sam.si

SAM NAZARJE

Lesarska cesta 2 3331 Nazarje tel.: 03 83 92 760 e-pošta: naz@sam.si

SAM TRBOVLJE

Nasipi 6a 1420 Trbovlje tel.: 03 56 14 780 e-pošta: trb@sam.si

SAM LATKOVA VAS SAM STRANJE Latkova vas 84 3312 Prebold tel.: 03 70 32 700 e-pošta: lv@sam.si

Zg. Stranje 1a 1242 Stahovica tel.: 01 72 96 282 e-pošta: st@sam.si

SAM ORMOŽ

Hardek 44b 2270 Ormož tel.: 02 74 16 500 e-pošta: orm@sam.si

gradbeni material

gradbeni material

gradbeni material

gradbeni material

gradbeni material

gradbeni material

vodovod, ogrevanje

vodovod, ogrevanje

vodovod, ogrevanje

barve, laki

barve, laki

vodovod, ogrevanje

barve, laki

barve, laki

barve, laki

vijaki, okovje

vijaki, okovje

barve, laki

vijaki, okovje

vijaki, okovje

vijaki, okovje

keramika in kopalniška oprema

vrtni program

vrtni program

vrtni program

keramika in kopalniška oprema

keramika in kopalniška oprema

keramika in kopalniška oprema

elektro

elektro

elektro

TAKOJ 2% POPUST! S Samovo kartico zaupanja do takojšnjega popusta.

vijaki, okovje keramika in kopalniška oprema elektro

39 EKO_Studio_2013_str18-40.indd 39

26.02.2013 8:51 AM

BOLJŠA IZOLATIVNOST – VE^JI PRIHRANEK BOLJŠA IZOLATIVNOST – mANJŠA dEBELINA

λ = 0,032 W/mK

CLASSIC 040 λ = 0,040 UNIFIT 035 λ = 0,035

CLASSIC 037 λ = 0,037

TP 115

λ = 0,037 TI 140 W

BOLJŠA IZOLATIVNOST – VE^JI PRIHRANEK BOLJŠA IZOLATIVNOST – mANJŠA dEBELINA KNAUF INSULATION visoko izolacijski filc iz steklene volne UNIFIT 032 zdaj tudi z izbolj{ano toplotno izolativnostjo (λ = 0,032): ■ ■ ■ ■ ■ ■

λ = 0,037

PriPoro^amo Za iZoLaCiJo predelnih skeletnih podstre{ij sten konstrukcij

za vse aplikacije mehkih izolacij (po{evne strehe, predelne stene, ...), omogo~a ve~ji prihranek pri energiji, omogo~a vgradnjo nižjih debelin izolacije (zlasti v primeru pomanjkanja prostora), Knauf Insulation, d.o.o., Škofja Loka svetovanje≤knaufinsulation.com izbolj{uje kakovost zraka v prostoru, telefon 04/ 5114 105 ne vsebuje fenol formaldehidnih veziv, www.knaufinsulation.si je prijeten za rokovanje, ne draži kože in se ne pra{i.

KI-OGLAS A4-UNIFIT 032.indd 1

1/22/13 8:58 AM

40 EKO_Studio_2013_str18-40.indd 40

26.02.2013 8:51 AM