Issuu on Google+

 30

Pretpriema~ &...

KOMPANISKI OP[TESTVENO ODGOVORNI PRAKTIKI NASO^ENI KON VNATRE

KAKO DA PROFITIRATE OD ZADOVOLSTVOTO NA VRABOTENITE? XONSON KONTROLS, CEMENTARNICA USJE I MAKEDONSKI TELEKOM NA NEODAMNE[NATA TRIBINA SPODELIJA ISKUSTVA ZA TOA KAKO KORPORATIVNITE PRAKTIKI ZA OP[TESTVENA ODGOVORNOST VO ODNOSOT KON VRABOTENITE IM DONELE BENEFIT


 30

Pretpriema~ &...

KOMPANISKI OP[TESTVENO ODGOVORNI PRAKTIKI NASO^ENI KON VNATRE

KAKO DA PROFITIRATE OD ZADOVOLSTVOTO NA VRABOTENITE? XONSON KONTROLS, CEMENTARNICA USJE I MAKEDONSKI TELEKOM NA NEODAMNE[NATA TRIBINA SPODELIJA ISKUSTVA ZA TOA KAKO KORPORATIVNITE PRAKTIKI ZA OP[TESTVENA ODGOVORNOST VO ODNOSOT KON VRABOTENITE IM DONELE BENEFIT


BROJ 638



18/01/2012



MENAXER

www.kapital.mk

IVANA KOLEVA Koleva@kapital.com.mk

ogatstvoto na koja bilo kompanija ili poedinec ne nastanalo so pomo{ na magi~no stap~e. Vo nivniot profit e vgradeno ne{to za koe pridonele generacii pred toa – izgradile pati{ta i druga infrastruktura, vlo`ile pari, trud i talent vo brojnite izumi so koi{to denes se slu`ime kako ne{to sosema normalno. Zatoa ve}e stanuva obvrska, a ne samo ~in na dobra volja na sekoja kompanija, del od svoeto bogatstvo da vrati na zaednicata vo koja{to raboti i `ivee, no i da postavi pateka po koja }e odat nekoi idni generacii. Pritoa ne e pove}e dovolno samo da odvoite donacii za siroma{ni i nesre}ni, da sponzorirate pretstava ili filmski festival. Od kompaniite denes se o~ekuva da rabotat spored principi na dobro korporativno upravuvawe, da ja ~uvaat okolinata, no i da vlo`uvaat vo zgolemuvaweto na zadovolstvoto na vrabotenite i vo podobruvaweto na odnosite na rabotnoto mesto. Pretstavnici od nekolku makedonski kompanii, me|u koi Makedonski Telekom, Cementarnica Usje i Xonsons kontrols, na rabotilnicata „Najdobri korporativni praktiki - odnos so vrabotenite” organizirana neodamna od Univerzitetot Amerikan kolex vo Skopje, gi spodelija pozitivnite praktiki primeneti kaj niv. Nekoi od ovie kompanii lani ja dobija i nacionalnata nagrada za op{testvena odgovornost vo pove}e kategorii. Pokraj pretstavnici od makedonski kompanii, bea pokaneti i pretstavnicite od globalnata kompanija MWH Global Inc, za da se dobli`at stranskite iskustva do makedonskata javnost. Kako do pogolema motiviranost na vrabotenite, do popolnuvawe na nedostigot od kadri ili kako do namaleno, a poproduktivno rabotno vreme, se samo del od prezentiranite proekti. Vo tekstot {to sledi mo`e da pro~itate nekolku prakti~ni primeri koi doma{nite kompanii gi primenija vo tekot na 2010 godina i po~uvstvuvaa ostvarlivi benefiti vo raboteweto.

 Xonson kontrols vo svojata fabrika vo Makedonija vospostavi sistem na sugestii i predlozi od vrabotenite, a za da se pottiknat vrabotenite za pogolema aktivnost, se delat bonusi na mese~na i polugodi{na osnova.

B

XONSONS KONTROLS IMPLEMENTACIJA NA BONUSI I SISTEM NA SUGESTII ako samo pred nekolku godini Xonsons kontrols investira{e vo Makedonija, transferot na znaewe i iskustva koi doa|aat od centralata na kompanijata vo SAD brzo se po~uvstvuva vo praktikata na raboteweto vo zemjava. Jelica Ivanovska od sektorot za ~ove~ki resursi na Xonson kontrols - Makedonija, istakna deka lani za prv pat aplicirale so proekt za nagrada za op{testvena odgovornost i vedna{ isplivale na vrvot na listata na najdobrite. Taa prezentira{e sistem na sugestii od vrabotenite, koj rezultiral so pogolema vklu~enost na vrabotenite i dopolnitelni za{tedi za kompanijata. Sistemot na sugestii funkcionira taka {to site vraboteni mo`at da dostavat predlozi vo sekoe vreme i da gi ostavat vo posebni kutii za taa namena ili da gi napi{at na belite tabli niz fabrikata. „Na po~etokot bevme navistina skepti~ni dali ova e dobro za makedonskata kultura i mentalitet,

I

 Novata ambulanta koja nudi besplatni pregledi, denovi na dru`ewe so semejstvata na vrabotenite, stipendii za decata na vrabotenite i obukite za komunikacija koi redovno se odr`uvaat vo kompanijata, se isto taka na~ini preku koi se gradi lojalnost kaj vrabotenite vo Cementarnica Usje, istaknuva menaxerot za ~ove~ki resursi, Magdalena Slavejkova.

CEMENTARNICA USJE BEZBEDNOST I ZDRAVJE PRI RABOTA ementarnica Usje, pak, poslednive godini fokusot go stavi na bezbednosta i zdravjeto pri rabotata na vrabotenite. Kompanijata kako del od grupacijata Titan ima golemo iskustvo vo op{testveno odgovornite aktivnosti. Magdalena Slavejkova od oddelot za ~ove~ki resursi na kompanijata gi prezentira{e aktivnostite preku koi Cementarnica Usje poka`uva po~ituvawe i razvoj na ~ove~kiot kapital, {to vsu{nost e i edna od ~etirite oski na strategijata na grupacijata za uspe{en biznis. „Ako go poglednete globalniot dogovor na Organizacijata na Obedinetite nacii, }e vidite deka od vkupno 10 osnovni principi, 6 se za ~ove~kite

no se poka`a kako odli~na ideja. Bidej}i sekoj vraboten najdobro ja poznava sopstvenata rabota i to~no znae kako taa mo`e da se izvede najefikasno. So toa i kompanijata na krajot za{teduva”, veli Ivanovska. Za edna godina vo Xonsons kontrols bile dostaveni vkupno 130 predlozi, a za da se pottiknat predlozite rakovodstvoto deli finansiski nagradi na mese~na i polugodi{na osnova. Ivanovska raska`uva deka predlozite gi zbli`ile vrabotenite mnogu pove} e, zatoa {to tie na pauzite pove} e razgovarale za usovr{uvaweto na procesite, a i sevkupnoto nivo na svesnost kaj vrabotenite bilo na mnogu pogolemo nivo. Ova e samo eden aspekt od proektot za zgolemuvawe na zadovolstvoto na vrabotenite vo kompanijata. Xonsons kontrols deli i najraznovidni bonusi, a opfa}a i brojni drugi aktivnosti koi se kombinacija od seto ona {to zna~i poddignuvawe na zadovolstvoto na vrabotenite.

C

prava. Toa vo golem del se poklopuva i so na{ite zalo`bi vo kompanijata”, veli Slavejkova. Istakna i deka pla} aweto spored performansite, kontinuiranoto u~ewe i razvoj, no i sistemot na nagradi se samo del od aktivnostite koi go zgolemuvaat zadovolstvoto na vrabotenite.

Novata ambulanta lanta koja nudi besplatni pregledi, denovi novi na dru`ewe so semeseme jstvata na vrabotenite, stipendii za decata na vrabotenite i obukite za komunikacija koi redovno se odr`uvaat vo kompanijata, se isto taka na~ini preku koi se gradi lojalnost kaj lu|eto vo organizacijata.

31 


 32 MENAXER

MAKEDONSKI TELEKOM INVESTICIJA VO SAP IN@ENERI akedonski Telekom e nagradena za voveduvaweto na SAP modulot so koj kreirala kadri koi potoa lesno mo`e da se vrabotat, poradi unikatnosta na ve{tinite koi gi steknale. Mnogu malku od kompaniite kaj nas se zapoznaeni so SAP in`enerstvoto, a nedostigot od kadri vo kompanijata bil nadminat so toa {to pokraj sopstvenite potrebi, tie vlo`ile vo kadri koi podocna }e gi zadovolat potrebite i na drugi kompanii. „SAP modulot e aplikacija koja ja koristat golemite kompanii vo delot na finansiskoto i materijalnoto rabotewe, za koe vo Makedonija postoi nedostig od kadri. Nie so na{i eksperti i finansii razvivme programa za fakultetite, preku koja studentite posetuvaat dopolnitelna nastava za rabota spored SAP modulite. Studentite taka gi zgolemuvaat svoite {ansi za vrabotuvawe vo idnina, a nie sme pridonele so ogromen benefit, ne samo za kompanijata, tuku i za op{testvoto vo celina”, veli Toni Lukanovski od Makedonski Telekom, rakovoditel na Sektorot za nadomestoci i izvr{uvawe na rabotata. Ovoj proekt ja ~inel kompanijata pove}e od 30.000 dolari, a na istiot bile obu~eni 20-ina studenti, koi bile selektivno odbrani vo konsultacii so profesorite od Elektrotehni~kiot fakultet vo Skopje. Vo idnina, spored najavite od kompanijata, se planira re{avawe i na problemot so nedostig od IP in`eneri.

M

„Nie so na{i eksperti i finansii razvivme programa za fakultetite, preku koja studentite posetuvaat dopolnitelna nastava za rabota spored SAP modulite. Studentite taka gi zgolemuvaat svoite {ansi za vrabotuvawe vo idnina, a nie sme pridonele so ogromen benefit, ne samo za kompanijata, tuku i za op{testvoto vo celina”, istakna Toni Lukanovski, rakovoditel na Sektorot za nadomestoci i izvr{uvawe na rabotata vo Makedonski Telekom.

KAKO GO PRAVAT TOA VO SVETOT

MWH GLOBAL INC RABOTNO VREME PO SOPSTVENA @ELBA

d MWH Global Inc, amerikanska korporacija so glavna dejnost vo upravuvawe so voda, grade`no in`enerstvo, finansii i menaxment, na tribinata vo Amerikan kolex be{e pokanet pretstavnikot Simka Bundaleska, koja do neodamna rabotela za ovaa kompanija vo nejziniot ogranok vo Avstralija i iskusila „od prva raka” kakvi se op{testveno odgovornite praktiki na ovaa firma kon svoite vraboteni. Kompanijata MWH Global Inc e rangirana na 48 mesto od vkupno 100 kompanii za najposakuvan rabotodavec vo Avstralija, i e poznata kako kompanija koja posvetuva mnogu vnimanie na svoite lu|e, no, za `al, s$ u{te nema svoja kancelarija vo zemjata. Stanuva zbor za korporaciski gigant koj ima pove}e od 180 kancelarii vo pove} e od 35 razli~ni zemji na {est kontinenti vo svetot. Vo nea rabotat pove}e od 7.000 biznis-lideri, menaxeri, konsultanti... Od kompanijata velat deka vrabotenite sekoga{ se vo centarot na vnimanieto. Tie se nagradeni poradi na~inot na rabota, koj nudi raznovidno i fleksibilno rabotno vreme. Bundalevska raska`uva od sopstveno iskustvo deka koga taa morala da najde balans me|u doma{nite obvrski kako majka i karierata, kompanijata & izlegla vo presret ponuduvaj}i & skrateno rabotno vreme, za da ja zadr`i kako kvaliteten vraboten. Toa u{te pove} e ja motiviralo da ostane lojalna na rabotnata organizacija. „Sekoj vraboten se tretira kako biznis sam po sebe koj & nosi dobivka na kompanijata. Sekoj od nas mo`e da dobie poddr{ka vo koe bilo vreme od site profesionalci vo kompanijata. Nema barieri. Isto taka i sekoj vraboten mora edna{ vo godinata da napravi prezentacija na seto ona {to go srabotil vo godinata”, veli taa. MWH Global

O

„Sekoj vraboten na MWH Global Inc se tretira kako biznis sam po sebe koj & nosi dobivka na kompanijata. Sekoj mo`e da dobie poddr{ka vo koe bilo vreme od site profesionalci vo kompanijata. Koga morav da najdam balans me|u doma{nite obvrski kako majka i karierata, kompanijata mi izleze vo presret ponuduvaj}i mi skrateno rabotno vreme”, go ka`uva svoeto iskustvo Simka Bundaleska, Makedonka koja rabotela za ovoj svetski gigant vo poleto na upravuvawe so vodeni resursi. Inc e unikatna i po toa {to ~esto organizira ekskurzii za vrabotenite, a vo peto~nite popladnevni ~asovi ve}e site dr`at pija~ka vo racete i razgovaraat na temi nadvor od rabotata. Taa socijalizacija mnogu pomognala vo podobruvaweto na komunikacijata. Donacii na razni edukativni centri se isto taka del od aktivnostite na ovoj deloven subjekt. „Mnogu od na{ite vraboteni se ~lenovi na dobrotvorni organizacii. Neodamna mnogu od kolegite u~estvuvaa i vo proekt koj se fokusira{e na rakot na prostata kaj ma`ite, {to stanuva s$ po~esta bolest vo dene{nicata. Isto taka mnogu interesen be{e i proektot ’10.000 ~ekori vo eden den‘, koj gi pottiknuva vrabotenite da razgovaraat za rabotata so pro{etka niz parkot na kompanijata, otkolku da sedat vo kancelariite. Sekoj od nas mora{e da napravi minimum 10.000 ~ekori vo eden den, so {to kompanijata poka`uva deka se gri`i za zdravjeto na vrabotenite”, veli Bundalevska.


BROJ 638



18/01/2012



PRETPRIEMNI[TVO

www.kapital.mk

TRI PRA[AWA KOI MORA DA GI POSTAVI SEKOJ BIZNIS-ANGEL ostojat tri pra{awa koi mora da gi postavi sekoj biznis-angel i ottuka, ova se trite pra{awa koi treba da gi odgovori sekoj pretpriema~ so predlog-ideja. NA [TO ]E GI POTRO[ITE MOITE PARI? Na prvo mesto, biznis-angelite sakaat da znaat za {to vi trebaat pari. Tie o~ekuvaat konkretni i jasni odgovori, kako za ponatamo{en razvoj na proizvodot i/ili za komercijalizacija na proizvodot ili uslugata/za da se vovede proizvodot na pazarot. Vnimavajte, tro{eweto na {to bilo e gubewe pari i poka`uva deka pretpriema~ot i negoviot/nejziniot tim mo`ebi razvivaat lo{i ili skapi naviki. Pravilo e deka ne treba pove}e od 10% od investiranite pari da se potro{at za nameni nadvor od ovie dve klu~ni oblasti. Piter Draker ka`al deka „parite treba da se potro{at na marketing (i proda`ba) i istra`uvawe i razvoj (ili razvoj na proizvod/inovacija), s$ drugo e zaguba”. Zna~i, biznis-angelite treba da o~ekuvaat jasen odgovor na ova pra{awe. DALI STE ZAINTERESIRANI SAMO ZA POGOLEMA PLATA? Dokolku pretpriema~ot/akcionerot gi koristi novite pari za da si isplati sebesi pogolema plata, toga{ kako angel-investitor treba da go odbiete proektot. Za da imaat doverba vo proektot bi-

P 1.

2.

znis-angelot ili firmata za rizi~ni vlo`uvawa, tie sakaat da bidat sigurni deka site interesi na zasegnatite strani se izramneti. Zatoa, scenarioto vo koe nekoi od u~esnicite vo proektot dobivaat golemi plati (ili gi iscrpuvaat fondovite pred da dobijat dividendi ili pred da se reinvestiraat), a ostanatite ne, } e dovede do sporovi i nesoglasuvawa. Zna~i, fer e i razumno e da se o~ekuva deka isplatata na pretpriema~ot }e bide vo proda`bata na biznisot – kapitalna dobivka – ne popatna golema plata. Se razbira, pretpriema~ite i nivniot tim treba da se hranat za vreme na izgradbata na biznisot i fer e da se isplati odredena plata, no stapkata treba da bide pod pazarnata stapka – ne{to me|u 20% i 80%. KOGA (I KAKO) ]E GI DOBIJAM MOITE PARI NAZAD? Ova e, se razbira, najva`noto pra{awe, zatoa {to investitorite si gi sakaat nazad nivnite pari. Naj~esto, pretpriema~ite ne sfa}aat deka ova e navistina va`no za biznis-angelite i za rizi~nite vlo`uvawa, a ottuka, ne razmisluvaat dovolno za toa kako i koga mo`e da se slu~i toa. Isto taka, kako biznis-angel, mudro e da se prepoznae deka pretpriema~ite se emotivno povrzani za nivnata ideja, kako {to bi o~ekuvale, a so toa tie mo`e da se kolebaat dali da go prodadat biznisot ili da proizvedat proizvodi i us-

3.

lugi so pomal kvalitet, no so pogolem profit. Klu~niot del od va{ata biznis-angel analiza }e se fokusira na toa dali veruvate ili ne deka ovoj tim od pretpriema~i }e bide sposoben da go napravi dogovorot i da go prodade biznisot koga }e proizleze odredena mo`nost. Kako investitor, vredi u{te na samiot po~etok da im se napomene na pretpriema~ite deka vie ste ednakvo privrzani za va{ite pari kako tie za nivnata ideja ili proizvod/usluga. Za da uspee odnosot pretpriema~/investitor, treba na po~etokot i dvete strani toa da go napomenat i da se postigne dogovor. Poddr`ano od I2BAN, prvata mre`a na biznisangeli vo Makedonija

33 


34

INTERVJU

D-R

BRATISLAV STANKOVI], ALEKSANDAR TASEV ORGANIZATORI NA BALKANSKIOT INVESTICISKI FORUM

]E POVRZEME MNOGU INOVATORI SO NIVNITE POTENCIJALNI FINANSIERI  Na 18 i na 19 april vo Skopje }e se odr`i prviot Balkanski investiciski forum, vo organizacija na fondacijata Balkan Unlimited. Osnova~ite na fondacijata, d-r Bratislav Stankovi} i Aleksandar Tasev, najavuvaat nastan kakov {to dosega ne e odr`an vo regionot – na edno mesto }e se soberat najdobrite inovativni proekti i investitorite {to mo`e da stanat nivni finansieri i poddr`uva~i na razvojot

 Objasnete ni {to e, vsu{nost, Balkanskiot investiciski forum? TASEV: Forumot, koj za me|unarodnata publika e poznat kako Balkan ven~r forum (Balkan venture forum), }e bide nastan kakov {to dosega ne se slu~il vo regionot - na edno mesto }e se soberat, od edna strana, najdobrite inovatori i pretpriema~i od Balkanot, koi {to }e se selektiraat prethodno, a od druga strana, }e dojdat golem broj investitori od regionot, od zapadna Evropa, Turcija i Izrael, a se nadevame i od SAD. Forumot ja sobira zaednicata na inovatori i prakti~ari od oblasta, no i investitorite, politi~arite {to donesuvaat odluki vo ovaa oblast. Nastanot e vo organizacija na fondacijata za razvoj na inovatorstvoto i pretpriemni{tvoto na Balkanot, Balkan

anlimited (Balkan Unlimited), ~ii osnova~i sme jas i profesorot Bratislav Stankovi}, i e pod pokrovitelstvo na pretsedatelot \orge Ivanov, koj{to, mora da istaknam deka kako politi~ar se odlikuva so ogromen entuzijazam i poddr{ka za site temi {to se povrzani so razvojot na inovaciite i pretpriemni{tvoto. Partneri vo organizacijata se Jurop anlimited (Europe Unlimited), edna od vode~kite kompanii od Zapadna Evropa za organizirawe vakov tip nastani, investiciskata organizacija Krimson kapital (Crimson Capital), Era grupa, koja go sponzorira nastanot so prostorno-logisti~ki uslugi i u{te nekolku nevladini organizacii


BROJ 638



18/01/2012



INTERVJU

www.kapital.mk

i proekti koi{to pomagaat vo realizacijata.  Kakov tip proekti i investitori planirate da povrzete preku ovoj forum? TASEV: Forumot e namenet pred s$ za finansirawe inovacii i biznis-proekti {to imaat visok komercijalen potencijal. Zna~i, proekti interesni za investitori so t.n. venture kapital, odnosno poedinci, kako {to se biznis-angelite ili pak, fondovi {to vlo`uvaat vo inovativni proekti koi, se razbira, nosat i pogolem rizik, koi{to mnogu te{ko ili prakti~ki nevozmo`no e da se finansiraat vo svojata rana faza od konvencionalnite izvori, kako bankite. Prethodno }e ima natprevar na inovativni proekti od regionot, kade {to o~ekuvame da se prijavat stotina kandidati, pri {to ekspertska komisija }e selektira ~etiriesetina najdobri, koi{to na forumot }e se pretstavat pred investitoriskata zaednica. Sakam da istaknam deka pokraj vnimatelnoto odbirawe na kompaniite {to }e se pretstavat so svoite idei, osobeno }e stavime akcent na kvalitetot na investitorite, {to zna~i tie da bidat poznati i relevantni vo svojata oblast, koi{to aktivno baraat proekti vo koi bi vlo`ile. Kvalitetnite investitori, osven parite, vo firmite vlo`uvaat i znaewe, kako i prakti~na poddr{ka vo strate{koto upravuvawe, razvojot na biznisot i me|unarodnata ekspanzija. Za da se najdat tokmu vakvi investitori } e se pogri`i na{iot partner Jurop anlimited, koi so vakvi nastani se zanimavaat od 1998 godina i imaat zaviden uspeh vo obezbeduvaweto finansieri za inovaciite koi{to se promoviraat na ovie forumi. Okolu 50% od kompaniite {to se selektirani da u~estvuvaat dobivaat investicija. Toa nivo na uspeh }e se obideme da go preneseme i na ovoj Balkanski investiciski forum, {to sekako, bidej}i e prv pat, mo`ebi nema da bide tokmu 50%, no

vo sekoj slu~aj, kako nivo na kvalitet i potencijal za uspeh }e bide bez presedan na celiot balkanski prostor.  Kakvi s$ aktivnosti se predvideni vo agendata na forumot? STANKOVI]: Vo ramkite na forumot se planirani mnogu aktivnosti. Vo nastanot vklu~uvame balkanski i evropski inovatori, akademski istra`uva~i, advokati, politi~ari, diplomati, odnosno site zasegnati strani od oblasta na inovaciite i pretpriemni{tvoto. Vo ramkite na forumot se planirani prezentacii i na investitorite, a ne samo na proektite {to se vo potraga po finansirawe. Isto taka, se obiduvame da go animirame i akademskiot sektor vo Makedonija, odnosno da privle~eme i da educirame profesori i istra`uva~i, da se razvie pretpriema~kiot duh i kaj niv i da sfatat deka toa {to go istra`uvaat vo svoite laboratorii eden den mo`e da se pretvori vo komercijalen proekt ili kompanija koja }e ima uspeh na pazarot. TASEV: Pokraj site aktivnosti {to gi spomenavme, }e bidat ovozmo`eni i t.n. match making sostanoci me|u site u~esnici na forumot, koi }e bidat zaka`ani preku softverski sistem. So toa sakame nastanot da go napravime {to e mo`no pootvoren, da ne bide rezevrviran samo za tie 40-ina kompanii {to }e gi selektirame da se prezentiraat pred investitorite. ]e ima i inovaciski saem, na koj{to }e mo`e da se pretstavi koja bilo kompanija ili poedinec {to ima nekakva inovacija ili razvien proizvod, no i ostanati organizacii {to se relevantni vo ovoj sistem, kako investiciski fondovi, banki, advokatski firmi, obrazovni institucii, biznis-inkubatori i dr., a se razbira, saemot }e bide otvoren i za celata javnost.  Smetate li deka inovativnite kompanii od zemjava i od regionot imaat dovolen kapacitet za uspe{no da se pretstavat pred investitorite? Dali }e im pomognete, mo`ebi so nekakva podgotovka?

TASEV: Svesni sme deka znaeweto za pretpriemni{tvoto i za inovaciite ne se dovolno razvieni na ovie prostori, pa zatoa, na 4 fevruari po~nuvame so obuki za poedinci, kompanii, investitori i za site drugi {to gi interesiraat ovie oblasti, koi{to }e im pomognat pri podgotovka na site aspekti {to se va`ni za razvoj na edna inovacija, za nejzinoto prezentirawe pred investitori i za pregovarawe so niv. Zatoa {to tokmu prezentiraweto na ideite i pregovarweto so potencijalnite investitori }e bide toa {to }e gi o~ekuva inovatorite na Balkanskiot investiciski forum. Site detali za ovie obuki i za samiot forum mo`e da se vidat na oficijalnata internet-stranica, www.balkanventureforum.org.  Dali Balkanskiot investiciski forum }e se odr`uva kako redoven nastan, sekoja godina? STANKOVI]: Ovoj nastan }e bide prv vo serijata nastani kon koi }e se priklu~i Makedonija i regionot. Jurop anlimited organiziraat desetina investiciski forumi niz Evropa godi{no, a ova e prv vakov nastan na Balkanot. Slednite godini planirame vakvi forumi da odr`uvame i vo drugite metropoli vo regionot. Inaku, predvideno e najuspe{nite kompanii {to }e se prezentiraat na forumot vo april da prodol`at so u~estvo na t.n. finalni forumi na Jurop anlimited, kade {to se sobira elitata od site regionalni forumi prethodno odr`ani i kade {to e re~isi sigurna mo`nosta da dobijat finansier na svojot proekt. Se nadevame deka forumot }e privle~e i redica drugi u~esnici, kako na primer, pogolemite kompanii na koi{to im trebaat izvesni tehnologii, pa }e mo`e od grupata inovatori da se najde nekoj {to mo`e da im pomogne. Mo`ebi }e ima i zainteresirani kompanii {to }e sakaat da kupat nekoja od malite inovativni firmi koi }e se prezentiraat, da napravat nekakvo strate{ko partnerstvo i sl.

BRATISLAV STANKOVI]

ALEKSANDAR TASEV

D-r Bratislav Stankovi} ve}e 20 godini `ivee i raboti vo SAD, ima doktorat po molekularna biologija i doktorat po pravni nauki i e registriran praven zastapnik za patenti vo SAD. [est godini rabotel kako advokat vo edna od najgolemite amerikanski firmi specijalizirani za za{tita na pravata na intelektualna sopstvenost, a vo momentov predava patnentno pravo na univerzitetot (?) vo ^ikago i na Univerzitetot Amerikan kolex vo Skopje. Od 2009 godina e sovetnik za tehnologija i nauka na pretsedatelot \orge Ivanov, a e ~len i na Komitetot za inovacii i pretpriemni{tvo pri Vladata na Makedonija.

Aleksandar Tasev e in`ener po kompjuterski nauki. Vo 2005 godina ja osnova kompanijata Akota, specijalizirana za softverski uslugi i autsorsing. Istovremeno, firmata razviva i svoi proizvodi, so cel da se komercijaliziraat na me|unarodniot pazar. Eden od najpoznatite takvi proekti na Akota e sistemot za onlajn-trgovija, koj{to podocna premina vo kompanija, nare~ena Internet trgovija, a sistemot e poznat pod imeto Trgovski centar.

35 


 36 STRATEGII STRATEGII

CASE STUDY: PARADOKSOT NA PODEMOT NA SAMSUNG (2)

KAKO SAMSUNG PO^NA DA PRIMA I NE-KOREJCI NA RABOTA HARVARD BUSINESS REVIEW

aponskite koreni na Samsung (Samsung) se silni: koga kompanijata bila osnovana, Ju`na Koreja bila japonska kolonija. Prviot pretsedatel na Samsung, tatkoto na aktuelniot {ef na kompanijata Li Kun-Hi, se obrazuval vo Japonija, a kompanijata go izgradi svojot korporativen muskul vo industrii vo koi Japonija porano bila dominantna sila: elektronski uredi za {iroka potro{uva~ka, memoriski ~ipovi i LCD ekrani. Vo soglasnost so toa, Samsung go dostigna vrvot na doma{niot pazar, vodej}i se spored japonskiot model na nepovrzana diverzifikacija i vertikalna integracija vo potraga po sinergii. Diverzifikacijata odgovara{e na slabite pazari na nadvore{en kapital na Ju`na Koreja, bidej}i & ovozmo`uva{e na kompanijata da se

J

 Li Kun-Hi, ~elnikot na Samsung, znae{e deka, za da mo`e da se natprevaruva nadvor od doma{niot pazar, kompanijata } e mora da go nadmine svojot dobro integriran sistem i da po~ne da sorabotuva so ne-Korejci vo ne-korejski kontekst. Toa podrazbira{e voveduvawe praktiki koi ne soodvetstvuvaa so momentalnata sostojba

potpre na interno generiranite sredstva od edna operacija za da finansira drugi operacii. Japonskiot hierarhiski raboten model, isto taka, be{e pogoden za korejskiot kontekst. Instituciite za poddr{ka na menaxerskite pazari na rabotna sila vo Ju`na Koreja bea nerazvieni, poradi {to mobilnosta vo ramkite na korporaciite bila retka. Otsustvoto na dobro razviena berza i dovolna konkurencija na talenti, vo kombinacija so silnata konfu~ijanska tradicija na po~it kon postarite, dovede do sistem na kompenzacija i unapreduvawa zasnovan na vozrasta.

Pretsedatelot na Samsung, Li, se obiduva{e da go zgolemi prifa}aweto na idei od drugi delovi na svetot. Toa go napravi na dva na~ina: so nosewe novi misliteli odnadvor i pra}awe na vrabotenite vo stranstvo.

SITE VRABOTENI DA IMAAT PRAVO NA BONUS, A NE SAMO MENAXERITE Li znae{e deka za da mo`e da se natprevaruva nadvor od doma{niot pazar, Samsung }e mora da go nadmine svojot dobro integriran sistem i da po~ne da sorabotuva so ne-Korejci vo ne-korejski kontekst. Toa podrazbira{e voveduvawe na praktiki koi ne soodvetstvuvaa so momentalnata sostojba. Li ne ja potcenuva{e problemati~nosta na seto toa. Zatoa, se pogri`i da se promeni samo ona {to mora{e da bide promeneto, i se potrudi Samsung da gi usvoi najsoodvetnite praktiki, na na~in koj lu|eto }e mo`at da go razberat i prifatat. Kompanijata formira{e novi organizacii koi }e baraat i prilagoduvaat korisni praktiki od stranstvo. Li direktno se zalaga{e za onie praktiki koi toj gi smeta{e za najkriti~ni i


 Mo`ebi

BROJ 638  18/01/2012 najdobar



 Metodot Six SigSTRATEGII ma na Xeneral elektrik dobro se vklopuva{e vo kompaniskata kultura na Samsung za postojano podobruvawe. No, vo GE, vo ovoj sistem u~estvuvaa samo menaxerite i specijalistite, dodeka vo Samsung bea vklu~eni site vraboteni na site rabotni pozicii.

www.kapital.mk

pokazatel za tesnogradosta na kulturata na Samsung e toa {to so decenii edinstvenite vraboteni vo kompanijata koi bile regrutirani od stranstvo bile etni~ki Korejci.

b bara{e od vrabotenite b da pridonesat vo razvojot na sekoja od niv. Rezultatite bea vnimatelno mereni. Na ovoj na~in, Samsung vmetna nekoi prili~no nekompatibilni biznis-praktiki vo svojot biznis-model. Po~nuvaj}i od 1997 godina, na primer, kompanijata vo svojata struktura za plata spored vozrasta, poleka vovede kompenzaciski sistem baziran vrz zaslugi, koj be{e izraboten spored praktikite na Xeneral elektrik (General Electric), Hjulit-Pkard (HewlettPackard) i Teksas insturments (Texas Instruments). Sumata koja im se dodeluva{e na odli~nite rabotnici, nasproti onie slabite vo ramkite na istata profesija, se zgolemuva{e sekoja godina, dostignuvaj} i razliki i od 50%. Isto taka, Samsung prezede ~ekori za da im ovozmo`i na visokokvalitetnite vraboteni pobrzo da napreduvaat niz sistemot na unapreduvawe vrz osnova na vozrasta, so toa {to postojano go namaluva{e minimumot na godini koi treba{e da se minat na opredeleno rabotno mesto. Nekoi od procesite mo`ea da bidat prilagodeni i prifateni na poglobalno nivo. Na primer, metodot Six Sigma na Xeneral elektrik dobro se vklopuva{e vo kompaniskata kultura na Samsung za postojano podobruvawe. No, vo Xeneral elektrik, vo ovoj sistem u~estvuvaa samo menaxerite i specijalistite, dodeka vo Samsung bea vklu~eni site vraboteni na site rabotni pozicii. Sli~no na ova, Samsung usvoi programa za podelba na profitot, izrabotena spored taa na HjulitPakard, vo koja site vraboteni, a ne samo glavnite menaxeri (kako {to e slu~ajot vo golem broj zapadni kompanii), imaat pravo na bonus zasnovan na procent od nivnata plata (do 50%). Ovoj vnimatelen pristap za vnesuvawe na zapadni biznis-praktiki gi namali naru{uvawata, no i go zabavi napredokot. Taka, vo kompanijata vo koja avtoritetot na pretsedatelot koegzistira{e so potrebata od konsenzus na menaxersko nivo, Li se obiduva{e da go zgolemi prifa}aweto na idei od drugi delovi na svetot. Toa go napravi na dva na~ina: so nosewe novi misliteli odnadvor i pra}awe na vrabotenite vo stranstvo.

 Ve}e dve decenii Samsung gi kalemi zapadnite biznis-praktiki na svojot, vo osnova, japonski sistem, kombiniraj}i go svoeto tradicionalno evtino proizvodstvo so sposobnosta brzo da se dostavat visokokvalitetni brendirani proizvodi na pazarot. „Kapital” vo nekolku broevi vi ja prenesuva studijata na Harvard biznis rivju za neverojatniot podem na najgolemata ju`nokorejska kompanija VNESUVAWE STRANCI VO „KU]ATA” Mo`ebi najdobar pokazatel za tesnogradosta na kulturata na Samsung e toa {to so decenii edinstvenite vraboteni vo kompanijata koi bile regrutirani od stranstvo bile etni~ki Korejci. Vo 1983 godina, koga navleze vo biznisot so memoriski ~ipovi, kompanijata najmi in`eneri i izvr{ni direktori – etni~ki Korejci – od Intel (Intel), IBM (IBM) i Bel laboratorii (Bell Labs). Ovie lu|e odigraa klu~na uloga vo podemot na Samsung, za pomalku od edna decenija, do pozicijata na globalen lider vo industrijata na ~ipovi. No, koga Li se obide da go pro{iri ovoj pristap na nivoto na izvr{ni direktori vo Samsung – koe kompanijata go narekuva S-level talent – novodojdencite se soo~ija so neverojaten yid na otpor. I ne e ni ~udo. Bidej}i unapreduvawata vo Samsung se slu~uvale vo ramkite na kompanijata, se smeta{e (so pravo) deka novodojdencite im gi odzemaat unapreduvawata na vrabotenite. O~ekuvano, aktuelnite menaxeri gi zatvorija redovite, osuduvaj}i gi novodojdencite na neuspeh so toa {to im zatajuvaa informacii, gi preuveli~uvaa nivnite gre{ki i gi isklu~uvaa od socijalniot `ivot. Za volja na vistinata, ovaa reakcija be{e delumno opravdana. Na po~etokot, nekoi od regrutiranite kandidati na Samsung nedovolno sfa}aa {to se o~ekuva od niv, a ponekoga{ bea na ponisko nivo otkolku {to o~ekuvala kompanijata. U{te pove}e, uspehot zavisi od kontekstot – vo odreden stepen, ovie profesionalci bile dobri na svoite prethodni rabotni mesta, zatoa {to dobro go poznavale tamo{niot sistem. Stegnatata priroda na kulturata vo Samsung be{e oddelen problem, na

koj treba{e da mu se obrne posebno vnimanie. Da go zememe za primer slu~ajot na Erik Kim, koj vo 1999 godina be{e povikan da bide glaven marketing-direktor na Samsung elektronik kompani (Samsung Electronic company – SEC). Denes, pove}eto direktori vo SEC go prepoznavaat Kim kako ~ovekot koj ja po~na marketin{kata kampawa Samsung DigitAll: Everyone’s Invited i ja vospostavi strategijata koja go pretvori Samsung vo navistina globalen brend. Izvr{niot direktor na SEC, Jun Jong-Jong, od samiot po~etok zastana zad Kim, velej} i im na ostanatite direktori: „Nekoi od vas }e sakaat da go ka~at na vrvot od nekoe drvo i da go frlat dolu. Ako nekoj se obide da napravi takvo ne{to, }e bide strogo kaznet”. Sepak, i pokraj s$, na Kim mu be{e te{ko da ja dobie poddr{kata od ostanatite direktori. „Iako Jun celosno me poddr`a i pobara od ostanatite direktori da mi pomognat, tie ne sakaa da go storat toa vo tekot na moite prvi dve godini vo SEC”, ni izjavi toj vo edno intervju od 2004 godina. „Sega mi pomagaat okolu rabotnite problemi, no s$ u{te se ~uvstvuvam emotivno izoliran”. Vo razgovorite so drugite direktori od SEC vo 2004 godina, nekoi od niv s$ u{te go omalova`uvaa pridonesot na Kim za dramati~noto podobruvawe na brendot na SEC. Tri meseci po tie razgovori, koga dogovorot na Kim zavr{i, toj si zamina od SEC i stana glaven marketing-direktor na Intel. (PRODOL@UVA)

Vo sledniot broj ~itajte za programata za regionalni specijalisti, verojatno najva`niot napor za globalizacijata na Samsung.

37  3


 38 NA RU^EK SO...

GORAN TRAJKOVSKI DIREKTOR NA UPRAVA ZA JAVNI PRIHODI

VO JAVNATA SLU@  Urnek kako treba da izgleda eden dr`aven slu`benik. Strog koga treba, besprekoren profesionalec, otporen na dnevnopoliti~ki presmetki. Qubitel na prirodnite nauki i novite tehnologii i strasen “zavisnik” od vozewe motor, koj mu e izduven ventil od stresnoto sekojdnevie PETRE DIMITROV dimitrov@kapital.com.mk

udata na genetikata, avangardniot pristap vo prirodnite nauki, koi gi obo`ava, novite ekolo{ki tehnologii se vistinskata qubov na prviot dano~nik. Nikoga{ ne ni pomisluval deka eden den negovata rabota }e bide da ja kreira i da ja vodi dano~nata politika na Makedonija i deka }e raboti vo javnata administracija. “U{te kako dete znaev {to se danoci (poteknuvam od semejstvo na zanaet~ii), no toa {to li~no me fascinira cel `ivot se predizvicite koi gi nosat

^

prirodnite nauki. Go sakam kreativnoto sozdavawe. Sakam da gledam kako ne{to raste i nosi novi mo`nosti”, raska`uva Trajkovski. @elbata za otkrivawe na zadninata na novite pronajdoci vo prirodnite nauki vo vremeto koga trebalo da se odlu~i za naso~uvawe vo obrazovanieto do`ivuvale svoevidna revolucija, pa se re{il za biotehnolo{kata nasoka vo skopskoto u~ili{te Nikola Karev. “Toa u~ili{te najmnogu mi odgovara{e, bidej}i sakav da dobijam obrazovanie koe e najblisku do gimnaziskoto.” Vo ovoj period ja zapoznava i matematikata, koja mu stanuva preokupacija,

NA[ETO MENI

So Trajkovski od bogatoto meni na Arabeska se za odlu~ivme samoimb ko Vo . rt se de kafe nacija so dobrola~ot ko me av ob pr go “toplo-ladno”.

pa po zavr{uvaweto na srednoto u~ili{te se odlu~uva za Ma{inskiot fakultet. “Za `al, na ovoj fakultet ostanav samo edna godina. Toa be{e vreme na krah na celokupnata industrija, pa smetav deka tamu nemam idnina. Istovremeno, po~etokot na devedesettite godini be{e i vreme na osamostojuvawe na Makedonija. Imavme premin od ednopartiski vo pove}epartiski sistem, {to me naso~i vo eden drug pravec i druga qubov - pravoto. Donesov odluka obrazovanieto da go prodol`am na




16/11/2011



www.kapital.mk

39 

NA RU^EK SO... foto: FILIP POPOVSKI

BROJ 629

@BA NEMA MEDALI Pravniot fakultet.” Pred prviot profesionalen anga`man, po zavr{uvaweto na fakultetot, raboti vo firmata za procesna oprema na negoviot tatko. Vo 2000 godina se vrabotuva vo Ministerstvoto za finansii i kako {to veli, stanal prviot vo familijata {to }e zema plata od Buxetot. Iskustvoto od Ministerstvoto ponatamu go nosi vo Upravata za javni prihodi, najprvin vo centralata na grad Skopje, a po izvesen period stignuva i do pozicijata direktor na UJP. Momentalno go odrabotuva tretiot mandat. Pozicijata mu nosi golema odgovornost, a poradi toa {to, kako {to veli i samiot, “sobiraweto danoci e neblagodarna rabota”, ~esto pati e pod golem pritisok i kritika od javnosta i od mediumite. “Pla}aweto danoci boli i }e boli. Toa sekade funkcionira isto, ne samo kaj nas. Ne mi pre~at obvinuvawata. Znam deka nekoga{ namerno se pravi defokusirawe od vistinata. Toa e cenata na mojata

 “Ako ~ovek e sigur Si odi po svojot paen vo svojot pat, ne mu e gajle za dr t.” ugite pati{ta.


 40 0 NA RU^EK SO...

 “Pla}aweto danoci boli i }e boli. Toa sekade funkcionira isto, ne samo

 “Makedonskite gr a|ani se najgolemi vo Evropa ako saka te patrioti weto na dr`avata pla}aweto na da se meri spored nocite.”

 “Dru{tvoto so motorot mi go spasi `ivotot.”

kaj nas.”

slu`ba. Nikoj ne me prinudil da dojdam na ovaa pozicija. Vo javnata slu`ba nema medali. Me frustrira edinstveno toa {to od site strani dobivame odli~ni ocenki za rabotata na UJP, a doma naj~esto sme pod neargumentirana kritika. Mojata rabota e empiriski merliva i mo`e da ja proveri koj bilo, vo koe bilo vreme. Vo sproveduvaweto na zakonite mene ne me interesira dali prekr{itelot ili osomni~eniot e `ena, ma`, ugleden politi~ar od levo ili od desno... Pred zakonot nikoj nema li~en opis, site se isti - i toj {to & zatail na dr`avata dva denari, {to zel mito od dveste evra i toj {to zel milionski provizii, {to ne pla} al danok so godini...” Li~no e zadovolen od s$ {to srabotil dosega i {to uspeal da go digne nivoto na dano~nata kultura kaj makedonskite gra|ani. Od negovoto doa|awe na pozicijata direktor na UJP zna~itelno e zgolemeno pla}aweto na danocite. “Danocite se olicetvorenie na suverenosta na edna zemja. Makedonskite gra|ani se najgolemite patrioti vo Evropa ako sakaweto na dr`avata se meri spored pla}aweto na danocite. Procentot na gra|ani koi dobrovolno se re{avaat da platat danok e mnogu visok. Dostignuva duri 93%.” @ivotot, kako {to veli, mu donel mnogu predizvici, i li~ni i profesionalni. Uspeal da se spravi i so infarkt, pred s$ blagodarenie na negovata ve~na qubov - motorite. Poseduva dva motori. Edniot e kolekcionersko par~e “vespa”, koj ne go koristi i go ima posveteno na svojata petgodi{na }erka, a drugiot *BMW 1200LT, koj go smeta za najdobar motor na svetot. Naj~esto vozi so svoite najdobri prijateli, koi isto taka se “zavisnici” od motori ili kako {to veli samiot, “del e od neformalna grupa motorxii”. “Dru{tvoto so motorot mi go spasi `ivotot. Vozeweto motor nosi posebno ~uvstvo na sloboda. Od edna strana si sam so patot, a od druga, so vistinskoto dru{tvo. Vo kombinacija so prirodata, nema ne{to poubavo. Toa e posebna vrska. Najdobriot adrenalin, od koj postojano imame potreba. No, i adrenalin koj mora da se znae da se kontrolira. Li~no, smetam deka ne treba da se vozi motor pred triesettata godina.” Osven motori, saka i velosipedi, naj~esto za da vidi s$ {to se slu~uva niz gradot nabrzina. “Sekoga{ sum na dve trkala. Retko se dvi`am pe{.” Slobodnoto vreme go koristi za begstvo od stresnoto sekojdnevie so analizirawe i sledewe na s$ {to e povrzano so novi tehnologii, alternativni proizvodi, energetska efikasnost... “Ovie oblasti kompletno mi go odzemaat vnimanieto i mi pomagaat da bidam nadvor od site nervozi koi odat zaedno so mojata rabota.”


 42

INTERVJU VIKTORIJA MILANOVSKA milanovska@kapital.com.mk

omorata za obezbeduvawe na lica i imot neodamna podnese inicijativa za izmeni na Zakonot za obezbeduvawe, koj vo zemjava funkcionira ve}e 11 godini. Pretsedatelot na Komorata, Verica Mileska-Stefanovska, gi otkriva novinite koi{to }e proizlezat od predlo`enite zakonski izmeni.  Neodamna go promoviravte noviot predlog-zakon za obezbeduvawe lica i imot. [to }e smenat novite odredbi vo raboteweto na privatnite agencii za obezbeduvawe? So predlo`enite zakonski izmeni, nie, odnosno agenciite baravme i dobivme pogolemi zakonski ovlastuvawa kako javen sektor, no od druga strana, pred nas sega imame i pogolemi obvrski na koi{to }e treba sovesno da odgovorime. Dobivme {ansa pred javnosta da se poka`eme kako op{testveno odgovorni kompanii, a istovremeno i li~no odgovorni, kako kompanii koi{to obezbeduvaat egzistencija za svoite semejstva i za vrabotenite i za nivnite semejstva. Noviot Zakon za obezbeduvawe ne predviduva radikalni promeni, no ve}e postoe~kite zakonski ovlastuvawa se kvalitetno nadgradeni, pojasni i poprakti~ni. Bitnite raboti koi nie gi tretirame kako novini se pravilnicite koi }e se donesat, t.e. pravilnikot za transport na pari i pravilnikot za na~inot na primena na ovlastuvawata. Zo{to velime deka ova e najva`no za nas? Bidej}i vo izminatiot period zakonskite ovlastuvawa ne bea dovolno precizirani i se ostava{e prostor i mo`nost za tolkuvawe na razli~ni na~ini, nesoodvetno i sekoj po svoja ocena.  Nalagaat li zakonskite izmeni pogolemi finansiski tro{oci za agenciite za obezbeduvawe? So predlo`enite re{enija se vode{e smetka firmite dopolnitelno finansiski da ne se optovarat po koj bilo osnov, tuku toa {to e ve}e postoe~ko i funkcionira da dobie kvalitetna nadgradba.  [to }e se promeni vo nabavkata na ogneno oru`je od strana na agenciite? Svetska intencija, prifatena kaj nas i od strana na vlasta i od strana na vr{itelite na dejnosta, e {to pomala, t.e. ograni~ena upotreba na ogneno oru`je, pa taka, novina e {to se ograni~uva brojot

K

VERICA MILESKA-STEFANOVSKA PRETSEDATEL NA KOMORATA ZA OBEZBEDUVAWE NA LICA I IMOT

SO NOV ZAKON ]E GO PODOBRIME KVALITETOT NA OBEZBEDUVAWETO!


BROJ 638



18/01/2012



INTERVJU

www.kapital.mk

na par~iwata oru`je {to mo`e da gi poseduva edna agencija na pomalku od polovina od brojot na vraboteni. A ostanuvaat i postoe~kite ograni~uvawa za zabrana za nosewe ogneno oru`je na javni manifestacii, sportski natprevari, vo javni objekti i sli~no.  Zaostreni li se kriteriumite za dobivawe licenca za obezbeduvawe? Uslovite za dobivawe licenca za fizi~kite lica se re~isi isti kako i vo postoe~koto zakonsko re{enie, osven {to sega dopolnitelno se bara ispolnetost i na uslovot - liceto baratel na licenca da poseduva op{ta psihofizi~ka zdravstvena sposobnost, koja }e ja doka`e so soodvetno lekarsko uverenie ne postaro od tri meseci.  Komorata za obezbeduvawe na lica i imot inicira i donesuvawe na pravilnik za na~in na vr{ewe na transport na pari i drugi vrednosti. [to zna~i toa? Obezbeduvaweto na transportot na pari i drugi vrednosni pratki dosega pove}e pati be{e lociran kako problem koj bara temelno ureduvawe, pa taka Zakonot i ponatamu pravilnikot za dadeni situacii }e predvidat: minimalen broj rabotnici, zadol`itelna za{titna oprema (sigurnosni kuferi, za{titen elek, {lem, telekomunikaciska oprema), posebno opremeno vozilo itn., kako i na~inot i uslovite za vr{ewe na transportot na pari.  [to be{e presudno za da podnesete vakva krupna inicijativa za doregulirawe na edna oblast koja funkcionira nepromeneto ve}e 11 godini?

Zakonot za obezbeduvawe na lica i imot vo Makedonija e donesen vo 1999 godina i istiot se primenuva ve}e 11 godini. Vo me|uvreme ima napraveno nekolku promeni ili dopolnuvawa, poradi toa {to Zakonot kako “`iva materija� ima potreba od promeni i sekako, poradi toa {to uslovite za rabota i za vr{ewe na dejnosta za ovoj period vidno se izmeneti.  O~ekuvate li zemjite od regionot kaj koi ne e soodvetno regulirana ovaa oblast da pobaraat va{a pomo{ pri donesuvawe zakon za obezbeduvawe? Preku na{iot anga`man vo CoESS imame mo`nost da bideme zapoznaeni so sostojbite vo oblasta, osobeno vo regionov. Dobar del od zemjite vo regionov voop{to nemaat Zakon za obezbeduvawe ili drugite imaat neprimenlivo zakonsko re{enie, ili re{enie koe{to pove}e popre~uva vo raboteweto, otkolku {to pomaga. Za nas pozitivno e {to vo na{eto rabotewe u{te od samite po~etoci primer ni be{e slovene~koto re{enie, za koe mora da se istakne deka e mnogu kvalitetno i prifateno od vr{itelite na dejnosta i od dr`avata. Duri i pretstavnicite na CoESS, koi se detalno upateni vo zakonodavstvoto na zemjite od EU, na{iot predlog-zakon pozitivno go ocenija i go karakteriziraa kako sovremen, primenliv i prilagoden na nacionalnite uslovi.  Koja promena }e bide najvidliva na teren otkako }e stapi na sila noviot Zakon za obezbeduvawe lica i imot? Smetame deka so noviot Zakon }e se po-

So predlo`enite re{enija se vode{e smetka firmite dopolnitelno finansiski da ne se optovarat po koj bilo osnov, tuku toa {to e ve}e postoe~ko i funkcionira da dobie kvalitetna nadgradba digne kvalitetot na uslugata obezbeduvawe, }e se zgolemi profesionalnosta vo raboteweto, a so toa }e se namali nelojalnata konkurencija vo dejnosta, koja ja sozdavaat postoe~ki firmi koi dosega rabotea koristej}i gi pred s$ pravnite praznini na postoe~kiot zakon. Isto taka i firmite koi rabotat tehni~ko obezbeduvawe sega svojata rabota }e ja stavat vo ovaa zakonska ramka. I generalno, }e se obezbedat precizno definirani uslovi za rabota za site subjekti na pazarot na uslugi za obezbeduvawe na lica i imot. Spored momentalnite podatoci so koi raspolaga Komorata, od dejnosta obezbeduvawe na lica i imot egzistiraat okolu 4.000 semejstva vo Makedonija, no site znaeme deka e golema brojkata na rabotnicite koi rabotat sprotivno na zakonskite propisi, pa ottuka sme sigurni deka e razbirliva na{ata zasegnatost za sozdavawe uslovi da rabotime vo zdravo biznisopkru`uvawe, fer-konkurencija i pravilno postavena zakonska ramka.

43 


 44 BIZNIS I TEHNOLOGIJA  Inamo vo London e prviot restoran vo svetot {to ja koristi inovativnata E-Table platforma, {to se sostoi od vodootporen Bluetooth ekran na dopir, specijalna povr{ina na masata, proektor i kompjuter, koi se smesteni vo specijalna kapsula na tavanot.

KAKO PROEKTORITE NA KANON VI „CRTAAT� MENI ZA NARA^KA NA HRANA

RESTORAN KADE [TO NE GO ^EKATE KELNEROT oga na dvajcata prijateli Noel Hanvik i Denit Poter im zdodealo od ~ekawe kelnerot vo eden londonski restoran, kade {to bile izlezeni na ve~era, da im obrne vnimanie, toa bilo inspiracija za edna super ideja. Zamislete da sednete na masa i da izberete so kakov digitalen ~ar{av da bide ukrasena, da si izberete obrok od digitalnoto meni {to }e se pojavi pred vas, a na krajot, preku interaktivniot proektiran ekran na va{ata masa da si povikate i taksi {to }e ve odnese doma. Tokmu vaka izgledala zamislata na Hanvik i Poter za idealen restoran, koja tie dvajcata, inaku osnova~i na tehnolo{kata kompanija Kompjurents (Compurants), uspeaja da ja realiziraat vo restoranot Inamo (Inamo), vo London. Inamo e pionir me|u restoranite vo britanskata metropola, koj{to koristi

K

visokotehnolo{ki sistem za nara~ki, so {to im ovozmo`uva na svoite posetiteli da imaat kontrola vrz svoeto gastronomsko iskustvo. Prviot Inamo be{e otvoren vo Soho vo 2008 godina, a po negoviot ogromen uspeh, be{e otvoren vtor restoran, Inamo Sent Xejms (Inamo St. James), vo Centralen London vo dekemvri 2010 godina. Hanvik i Poter go razvile inovativniot sistem za nara~ki vo sorabotka so proizvoditeli na hardveri i kompjuterski programeri. Japonski Kanon (Canon) e edna od niv, a partner na Kompjurents e od 2007 godina. Vo 2010 godina, vo Inamo Sent Xejms bea instalirani pove}e od 90 proektori od tipot Canon XEED. Proektorite se del od patentiranoto re{enie na Inamo, nare~eno E-Table, se sostoi od licenciran vodootporen Bluetooth ekran na dopir, specijalna povr{ina na masata, proektor i kompjuter, koi

 Visokokvalitetnite proektori na Kanon se del od inovativniot sistem za nara~ki vo dva londonski restorani, kade {to gostinot mo`e da si izbere kakov digitalen ~ar{av saka za svojata masa, da si nara~a hrana od digitalnoto meni, a na krajot i da si povika taksi bez voop{to da vrti na telefon

se smesteni vo specijalna kapsula na tavanot. Posetitelite nara~uvaat mo{ne ednostavno, so izbirawe na slikite koi se proektiraat na masata. Informaciite se pra}aat vo siste-


BROJ 638



18/01/2012



BIZNIS I TEHNOLOGIJA

www.kapital.mk

mot koj rakovodi so interaktivnite aplikacii, komunicira so centralniot server na sistemot i gi aktivira printerite vo kujnata i barot. Upotrebata na proekcii & dava golema fleksibilnost na E-Table; „Rabotata so proekcii zna~i deka e mnogu lesno da se promeni sodr`inata”, objasnuva Mark Bojl, direktor za proda`ba vo Kompjurents. „Mo`eme bukvalno da promenime s$ {to e povrzano so povr{inata na masata za edna sekunda. Na primer, mo`eme bez problem da se prefrlame od proekcii na ~ar{av za masata, preku proekcii na ednostavni igri, prenos preku veb-kamera od kujnata, interaktivna mapa od lokalnata oblast, pa duri i kratki filmovi”. Kanon tesno sorabotuva so Kompjurents kako niven glaven snabduva~ so proektori. Kanon obezbedi 31 proektor za prviot restoran na Inamo vo Soho, a vo dekemvri 2010 godina, obezbedi pove}e od 90 proektori od tipot Canon XEED SX7, SX6 i SX60 za Inamo Sent Xejms. Isto taka, postoi plan da se instaliraat u{te proektori so novoto re{enie za kru`ni masi. Inamo Sent

 Posetitelite nara~uvaat mo{ne ednostavno, so izbirawe na slikite koi se proektiraat na masata.

Xejms gi koristi proektorite Canon XEED poradi nivnata nenadminata sposobnost da prika`uvaat sliki so visoka rezolucija na kratko fokusno rastojanie. Novitetot i golemiot stepen na zado-

8 FEVRUARI, SPECIJALEN PRILOG

TELEKOMUNIKACII  ANALIZA NA PAZAROT ZA TELEKOMUNIKACISKI USLUGI - KAKO INDUSTRIJATA JA PO^NA GODINATA? KOJ E KOJ VO PAZARNIOT KOLA^ NA TELEKOM OPERATORITE?  [IROKOPOJASNITE USLUGI I MOBILNIOT INTERNET DVIGATELI NA NOVIOT RAST NA TELEKOM INDUSTRIJATA VO MAKEDONIJA  TELEKOMUNIKACISKI USLUGI [TO [TEDAT VREME I PARI ZA KOMPANIITE  TEHNOLO[KI NOVITETI [TO ]E JA ODBELE@AT 2012 - SO KAKVI “GAXETI” ]E SI IGRAME DOPRVA? ZA OVIE I ZA DRUGI TEMI ^ITAJTE VO SPECIJALNIOT PRILOG TELEKOMUNIKACII KOJ KE IZLEZE NA 8 FEVRUARI 2012 VO NEDELNIKOT KAPITAL. ZA SITE INFORMACII I PRA[AWA OKOLU OGLASUVAWETO OBRATETE SE DO MARKETING SEKTOROT NA E-MAIL: prilozi@kapital.com.mk; TEL: 02 3298 110LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKI KAPITAL MEDIA GROUP DOO; P-FAH 503 1000 SKOPJE TEL. 02 3298 110; FAKS. 02 3298 111

osetitelite rezultiraa so volstvo kaj posetitelite ogromen broj rezervacii i usni preporaki. Vsu{nost, ~itatelite na Time Out London go izglasaa Inamo za najdobar restoran, vo ramkite na prilogot Best of London: Reader’s Decide od 2010 godina.

45


Menager-09