BR.50_kapital_ponedelnik 31 maj 2010 by Kapital Media Group

SVETSKITE BIZNIS LIDERI PROTIV KRIZATA

TOMAS DOL SUBARU AMERIKA BUDEWE NA NEPRAVEDNO POTCENETIOT BREND STRANA 14

KOLUMNA ILIJA DIMOVSKI

MOITE VPE^ATOCI OD SEVERNA IRSKA STRANA 13

VO APRIL, INDUSTRIJATA POTONA ZA 9,6% ИНДЕКСИ НА ИНДУСТРИСКО ПРОИЗВОДСТВО 2010/2009 ГОДИНА

NA ZATVORAWE,, P PETOK, 28.05.2010, 13.00~.

MBI 10 MBID OMB

00,79% 1,69% 00,05%

EVRO/DENAR EVRO/DENA DOLAR/DENAR DOLAR/DE EVRO/DOLAR EVRO/DOL

61,50 49,66 1,23

BRENT NAFTA BRE EURORIBOR EURORIBO

774,02 1,26%

INDEKS D NA MAK MAKEDONSKA BERZA (28.05) 2.475

MBI 10

2.470 2.465 2.460 2.455

ИЗВОР: ДРЖАВЕН ЗАВОД ЗА СТАТИСТИКА

2.450 2.445 2.440

PA\A INDUSTRISKOTO PROIZVODSTVO, NA UDAR I BDP 15 KOLUMNI STRANA 12

KIRIL NEJKOV IZVOZ NA DOBRO UPRAVUVAWE PREKU INVESTICII

DEN DON^EV OD ZAGUBITE NA [PANSKITE BANKI ZAVISAT IDNITE EKONOMSKI PROBLEMI NA EVROPA

KOMPANII I PAZARI

BROKERSKITE KU]I SO NAJGOLEM PROMET GODINAVA: ILIRIKA I KOMERCIJALNA BANKA SO 35% U^ESTVO...................................................STRANA 16 KOMUNA SE ZADOL@I SO TRI MILIONI EVRA VO NLB TUTUNSKA BANKA...............................STRANA 18 MAKEDONIJA SE PROMOVIRA NA 80-MILIONSKIOT TURSKI PAZAR............STRANA 19

2.435 2.430 20.5

22 22.5

24.5

26.5

28.5

CHECK IN NA [TAERMERKI[E [PARKASE BANKA UVODNIK SRBIJA, KLU^NA VERICA ZEMJA ZA EU-INTEJORDANOVA GRACIJA NA MATEMATIKA ZAPADEN BALKAN STRANA 2 STRANA 21

EDNODNEVEN SEMINAR

NOVITE NADLE@NOSTI NA NOTARITE VO OSTVARUVAWE NA POBARUVAWATA OD PRAVNITE SUBJEKTI PREDAVAÎ: RANKO MAKSIMOVSKI, FIDANÔ STOEV I TEOFIL TOMANOVI] 2 JUNI 2010 GODINA, 10.00 - 16:00 ÂSOT NA 5 KAT WWW.MCHAMBER.MK

2 31.05.2010

NAVIGATOR

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

PONEDELNIK 31 MAJ 2010

MATEMATIKA d matematikata i brojkite na premierot Nikola Gruevski dosega ne vidovme mnogu air. Najavenite osum milijardi evra za krupni i klu~ni infrastrukturni proekti do 2016 godina najverojatno }e ostanat zapameteni vo kolektivnata svest, isto tolku dlaboko kako i milijardata na Cile. Najavata navistina zvu~e{e bombasti~no. Isto tolku bombasti~no i pompezno be{e najavena i na onie poznatite, masovni pres-konferencii koi denovive s$ poretko se slu~uvaat. No, od osumte milijardi dosega ne vidovme ni{to. Gi nema krupnite infrastrukturni proekti, posebno onie od koi zavisi ekonomskiot napredok na edna zemja - pati{tata i `eleznicata. Da, navistina del od niv se realiziraat, kako {to se objektite pokraj Vardar vo centarot na Skopje, od koi osven grade`nicite, drugite }e nemaat mnogu }ar. Ona na {to site, gra|anite i kompaniite, se nadevaa od vladata na Gruevski bea tokmu kapitalnite proekti koi so du{a gi ~ekame celi 20 godini. Ne treba mnogu matematika za da se zaklu~i deka edna zemja stanuva s$ poatraktivna za investitorite, turistite, prevoznicite samo ako se podobri infrastrukturno. Toa go sfatija site sosedi. Albanija, Srbija, Crna Gora masovno gradat pati{ta, se povrzuvaat, gradat osnova za novi ekonomski relacii. Odat napred. Matematikata na vladata i rasfrlaweto so brojki, za `al, ne zavr{uva ovde. Iako svetskata

recesija i globalnata ekonomska kriza gi nateraa politi~arite da bidat mnogu vnimatelni {to zboruvaat i {to vetuvaat, na{iot premier uporno e dosleden na svojata navika. Vikendov toj izleze so u{te edna bombasti~na najava. Vladata vo slednata decenija }e investirala celi 500 milioni evra vo energetika?! Vidi, vidi. I toa samo od sopstveni sredstva. Plus }e bile parite od stranski izvori i od koncesionerite. Zna~i, mnogu pove}e od 500 milioni! I sega pra{aweto e koj da veruva vo ovaa izjava. Posebno koga znaeme deka premierot saka da upotrebuva vokabular so golemi brojki. Toj zav~era ni go kaà toa {to go slu{ame celiot negov mandat. Deka prioritetni bile proektite Bo{kov Most, êbren i Gali{te, Lukovo Pole... Realizacijata na energetskite proekti na teren odi mnogu te{ko. Stranskite zainteresirani kompanii se soo~uvaat so mnogu problemi na tenderite, tenderite pa|aat, biznisot so uvoz na struja cveta. Po izjavata na Gruevski za osumte milijardi za infrastruktura, nekoi analiti~ari toga{ taa izjava ja protolkuvaa kako “glupava izjava vo koja ni samiot Gruevski ne veruva”. Ako bile vo pravo, logi~no se pra{uvame zo{to Gruevski prodolùva so praktikata koja nikomu ne koristi. Nitu na negoviot politi~ki rejting, koj ne dobiva ni{to od vetuvawa koi ne se realiziraat, nitu na onie koi treba da ja “kupat” prikaznata za golemite pari i proekti. Biznis-zaednicata dobro

MAKEDONSKI DR@AVJANI [VERCUVAAT CIGARI

Denovive, bugarskiot medium News.bg objavi informacija deka e uapsen makedonski dr`avjanin, voza~ na kamion, od koj vo dve kombiwa vo blizina na Sliven bile pretovarani 81 pakuvawa cigari bez banderola

VERICA JORDANOVA

jordanova@kapital.com.mk

znae matematika, tie dobro znaat kolku dobivaat, a kolku davaat. Nim golemi brojki i vetuvawa ne im se potrebni. Biznisot e egzaktna rabota. Kompaniite sakaat i baraat od vladata da im obezbedi konzistentnost, stabilna ekonomska politika. Samo ako tie rabotat vo uslovi na predvidlivost, mo`at da pravat planovi koi }e se realiziraat. Za golemite makedonski kompanii od koi zavisi izvozot, deviznite prilivi i ekonomskiot rast na zemjata, pomal grev e premierot da ne gi im vetel golemite investicii vo infrastruktura, otkolku toa {to im vetil, a ne go ispolnil. Biznisplanovite ne se pravat od denes za utre, kako {to toa lesno se pravi na Ilindenska bb.. Biznisot bara predvidlivost, bara matematika vo koja dva plus dva se ~etiri. Na{iot premier, za `al, ne ja primenuva taa matematika.

GLAVEN I ODGOVOREN UREDNIK

Qup~o Zikov

OFFICE MANAGER I FINANSII:

ZAMENICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Aleksandra Nikolova: ++389 2 2551 441/ lok:104 nikolova@kapital.com.mk

Spasijka Jovanova, Verica Jordanova, Biqana Zdravkovska Stoj~evska

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL:

POMO[NICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Sawa Savovska: ++ 389 2 551441 /lok: 101 pretplati@kapital.com.mk

Igor Petrovski, Maja Bajalska Georgievska, Aleksandra Spasevska

REKLAMA

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 2551441/ lok:103

Nikolaj Toma{evski

marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

GRAFI^KI PRELOM I WEB ADMINISTRACIJA

OGLASI

Nade Toma{evska, Igor Toma{evski

Dijana Gulakova: ++389 2 2551441/ lok: 105

FOTOGRAFIJA

gulakova@kapital.com.mk

BUGARIJA OBVINUVA

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 2 2551 441; faks: ++ 389 2 2581 440; e-mail: kontakt@kapital.com.mk Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje, ul: Romanija bb (fabrika Gazela) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija; PRETSEDATEL NA ODBOROT NA SODRU@NICI: Qup~o Zikov IZVR[EN DIREKTOR: Gordana Mihajlovska

47,7%

d planiranoto proizvodstvo na elektri~na energija godinava se proizvedeni vo prvite pet meseci, so {to ima natfrlawe od 9,1%, soop{ti Elektrani na Makedonija. Ovoj rezultat e realiziran so namaleno proizvodstvo vo termoelektranite. Spored rakovodstvoto na ELEM, glavniot tovar vo prvite pet meseci godinava go prezele hidroelektranite, koi ostvarile proizvodstvo kolku za cela godina blagodarenie na dobrata hidrolo{ka sostojba, tehni~kata kondicija i na optimalnoto upravuvawe. Hidroelektranite proizvedoa 1.190 gigavat-~asovi struja i go natfrlija godi{niot plan za 3,5%. Godinava vkupno treba da proizvedat 1.147 gigavat-~asovi.

Aleksandar Ivanovski

SPECIJALNI PRILOZI:

LEKTOR

Jasmina Savovska Tro{anovski: ++389 2 2551 441/ lok: 102, prilozi@kapital.com.mk

Meri Kondoska

Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot. Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

VA VANÔ KARGOV DIREKTOR NA CARINSKATA UPRAVA DIR “Deno “Denovive dobivme informacija od bugarskata carina za eventualen {verc vo koj se vklu~eni cari na{i dràvjani. Vo posledniov period e intenzivirana sorabotkata so tamo{nite slu`bi tenzi i se istraùva dali {vercuvanata stoka navistina bila tovarena vo Makedonija” navi VIKTORIJA MILANOVSKA milanovska@kapital.com.mk

enovive, bugarskata javnost e preplavena so skandalozni informacii povrzani so {verc na cigari od sosednite zemji. Vo tie mediumski objavi ne retko se spomenuva i Makedonija, pa duri i so inicijali se objavuvaat makedonski dr`avjani koi, navodno aktivno, se vklu~eni vo koruptivni skandali i {vercovi so cigari. Denovive, bugarskiot medium News.bg objavi informacija deka e uapsen makedonski dr`avjanin, voza~ na makedonska cisterna “man” od koja vo dve kombiwa vo blizina na Sliven bile pretovarani 81 pakuvawa cigari bez banderola, od markite “merilin”, “superstar”, “london brix”, “trokadero” i dr. Spored podatocite na tamo{nata pograni~na policija, kamionot imal registrirano 18 vleza na ovoj grani~en premin. Ottamu za bugarskite mediumi javuvaat deka celta na tie 18 vleza bila identi~na - {verc na

cigari bez banderola. Od makedonskata Carinska uprava ne davaat konkretni komentari s$ dodeka ne gi dobijat oficijalnite podatoci od istragata koja, kako {to kaàa, ve}e e vo tek. Sepak, ne demantiraat povrzanost na makedonski dràvjani so tamo{nite {vercerski mreì. “Denovive dobivme informacija od bugarskata carina za eventualni {vercovi vo koi se vklu~eni na{i dràvjani. Vo posledniov period ni e intenzivirana sorabotkata so tamo{nite slu`bi i se pravi istraùvawe dali {vercuvanata stoka bila navistina tovarena vo Makedonija”, izjavi za “Kapital” Van~o Kargov, direktor na makedonskata Carinska uprava. Toj ne saka{e da gi komentira prepukuvawata na bugarskite politi~ari na ovaa tema vo mediumite, s$ dodeka ne gi dobie oficijalnite rezultati od istragata. Sepak, dodade: “Ako se slu~ila kakva bilo nezakonska operacija, mora da se ima predvid deka kamionite gi pominale dvete granici, ne samo makedonskata”.

pakuvawa cigari bez banderola bile {vercuvani navodno od makedonski dr`avjanin

Spored Tihomir Bazlov od Centarot za sledewe na demokratija vo Bugarija, ima dve glavni {emi pri plasiraweto na cigari vo Bugarija. Ednata e povrzana so masoven uvoz na malo od Srbija, Makedonija i turskite bescarinski prodavnici poradi razlikata vo cenite, i istata ja sproveduvaat od obi~ni ìteli na pograni~nite oblasti do kriminalni grupi koi tesno sorabotuvaat so carinata i policijata. Ovie skandali bea pri~ina za èstoka debata i prepukuvawa me|u visokopozicioniranite bugarski politi~ari. Otkako ministerot za vnatre{ni raboti na Bugarija ostro ja osudi rabotata na tamo{nata carina, sleduvaa najavi za rokada vo poziciite na visoki dràvni funkcioneri.

NAVIGATOR

31.05.2010

POBEDNIK

NE IM BE[E DENOT

LIDERI

GLASOT NA EVROPA VO REGIONOT

olku me|unarodnata perercepcija za edna dràva ava ite zavisi od nejzinite oa dràvnici pokaùva toa {to Evropa na Srbija & dodeli uloga na regio-nalna sila, zatoa {to nejziniot pretsedatel, Boris Tadi}, go smeta zaa “najvlijatelen glas vo re-igionot”. SAD i Velika Bridi} tanija prepora~uvaat Tadi} fa} da se angaìra okolu prifa} goaweto na arbitra`niot dogolovor me|u Hrvatska i Sloavi venija, za kone~no da se stavi kraj na eden od pove}eto balkanski sporovi. So vakvata preporaka, bez razlika dali }e se ostvari ili ne, Tadi}, a so toa i Srbija, dobivaat golemo priznanie. Nekoi mislat deka na Balkanot ni{to ne zna~i frazata deka politi~arot e kratkovid i gleda najdaleku do narednite izbori, a dràvnikot gleda daleku, preku granicata na dnevno-politi~kiot horizont, blagodarenie na svojata vizija. Zatoa {to na Balkanot naj~esto vladeat politi~ari, a ne dràvnici.

IRENA MI[EVA

@ANETA TRAJKOVSKA

STOJAN ANDOV

BUJAR OSMANI

dlukata da se prodol`i akedonskata {kola za noviikako da mi trgne sproakultetot za stomaO rabotnoto vreme vo Stara- Mnarstvo stana ~len na Nveduvaweto na lustra- Ftologija ostana bez ta skopska ~ar{ija e vistin- Evropskata asocijacija za obu- cijata, zatoa {to site go nastava otkako profesoski poteg za za`ivuvawe na ovoj del od gradot

ka na novinari, {to e mo`nost za kvalitet vo mediumite

opstruiraat Zakonot

POKRAJ NAREDBATA OD MINISTERSTVOTO ZA

`IVOTNA

rite ostanaa bez plata

SREDINA

PLASTI^NITE KESI POVTORNO SE DELAT BESPLATNO Koga pazarite na zelenite pazari i vo malite prodavnici, povtorno besplatno dobivate plasti~ni kesi. Stanuva zbor za istite tenki kesi koi Ministerstvoto za `ivotna sredina re{i da gi isfrli od upotreba. Dr`avniot pazaren inspektorat tvrdi deka naredbata se po~ituva vo najgolem del! GOJKO KE[EQ

gojko@kapital.com.mk

ako na teren e o~igledno nepo~ituvaweto na mina-togodi{nata naredba od Ministerstvoto za ìvotna sredina so koja se zabranuva upotrebata na plasti~ni kesi, od Ministerstvoto i od Pazarniot inspektorat tvrdat deka naredbata se po~ituva i sproveduva bez nikakvi problemi. Gra|anite sekojdnevno dobivaat besplatni kesi koga pazarat vo pomalite prodavnici i na zelenite pazari, iako tenkite plasti~ni kesi za edna upotreba se zabraneti za upotreba. Od Ministerstvoto za ìvotna sredina duri tvrdat deka gi postignale posakuvanite rezultati i deka od voveduvaweto na naredbata, se namalilo koristeweto na plasti~ni kesi za okolu 30%. Ministerstvoto sega e vo faza na implementirawe na Zakonot za selektirawe na otpadot, po {to }e se donese celosna regulativa za upravuvawe i reciklirawe na otpadite vo zemjava. “Zada~a na Inspektoratot e dokolku vidime nepo~ituvawe na naredbata, da podneseme barawe za prekr{o~na postapka do Ministerstvoto za ìvotna sredina. Ve}e imame dostaveno triesetina

takvi barawa, {to ukaùva na toa deka vo najgolem del se po~ituva Zakonot”, veli Viktor Dermixiev, v.d direktor na Dràvniot pazaren inspektorat. Du{ko Hristov, pretsedatel na nevladinata organizacija Balkansko zeleno lobi ne veruva deka koristeweto na kesi se namalilo za 30%. Toj prepora~uva namesto improvizacii, da se donese seriozen zakon so koj }e se podigne svesta kaj gra|anite i }e se zapo~ne proces za reciklirawe na najlonskite kesi. “So vakvata naredba zarabotija samo golemite supermarketi. Dokolku navistina sakame nekakov uspeh, potrebno e da se podigne svesta kaj gra|anite i da se donese regulativa za nivno reciklirawe”, smeta Hristov. Zlatko Vasovski, sopstvenik na fabrikata za proizvodstvo na plasti~ni kesi Deksion od Skopje, veli deka proizvodstvoto na plasti~ni kesi se namalilo za okolu 40% od donesuvaweto na naredbata do denes. Toj, vedna{ po donesuvaweto na naredbata investiral vo ma{ini za izrabotka na biorazgradlivi kesi, ~ij {to period na raspa|awe e samo edna godina. “Od dràvata ne dobiv nikakva pomo{ za takvata investicija, iako stanuva{e zbor za “zelena” investicija.

3 FAKTI ZA...

23 323 500

NOVI NASLOVI NA KNIGI OD OBLASTA NA FINANSIITE, EKONOMIJATA, INFORMATIKATA, MEDICINATA, PRAVOTO I EKOLOGIJATA BEA PROMOVIRANI VO RAMKITE NA PROEKTOT NA VLADATA IZDANIJA NA VRVNA NAU^NA I STRU^NA LITERATURA SE PROMOVIRANI DOSEGA

MILIONI DENARI ]E ^INI VLADINIOT PROEKT ZA PREVEDUVAWE STRU^NI I NAU^NI KNIGI

19 - 20

kilogrami najlonski kesi godi{no se tro{at vo Makedonija

GUBITNIK

CRVEN KARTON ZA HARI odnesenata krivi~na prijava protiv Haralampie Haxi-Risteski, ki, pretsedatelot na Fudbalskakata federacija na Makedonija, ja, sama po sebe ne go pravi vi gubitnik. No, javnosta e ve}e }e umorna od aferite na prviot ot ~ovek na makedonskiot fududbal, koj postojano e vo cenntarot na vnimanieto za s$, osven za fudbalski temi. Presumpcijata na nevinost ost mora da se po~ituva i da se do~eka sudskata razvrska ka na podnesenata prijava na MVR, vo koja Hari, zaedno no so u{te ~etvorica sorabototnici od FFM, se tovari za zloupotreba na slu`benata polo`ba i na dopolnitelnata prijava od Finansiskata policija so koja se somni~i za mestewe na rezultat od fudbalski natprevar. Ova e samo kapka vo odamna prepolnetata ~a{a, koja re~isi sekojdnevno se polni so somnitelnite zdelki na pretsedatelot. Preprodavaweto stol~iwa, {to kako pomo{ pristignale od zbratimeniot grad na Skopje, Nirnberg, mora da dobie moralna osuda duri i da ne pretsta-

Zabranata za delewe besplatni kesi seriozno go pogodi na{iot biznis”, veli Vasovski. Toj nekolku pati od Ministerstvoto za ìvotna sredina pobaral kesite povtorno da se delat besplatno, no samo biorazgradlivite, no ne dobil odgovor. Vo makedonija ima 23 kompanii koi {to proizveduvaat i prerabotuvaat plasti~ni masi. Od druga strana, pak, kompanijata za hartieni ambalaì Komuna, godinava beleì zgolemena pobaruva~ka za hartieni kesi, “Kako rezultat na novata naredba o vo 2009 godina zabeleàvme rast na proda`bata na hartienite kesi od 70%”, veli Polka Minovska, marketing-direk-

tor vo Komuna. Godi{nata potro{uva~ka na plasti~ni kesi vo svetot se dvi`i od 500 do iljadi milijardi par~iwa godi{no, a od niv se recikliraat pomalku od 1%, bidej}i nivnoto reciklirawe e poskapo od nivnoto proizvodstvo. Podatocite za potro{uva~ka na najlonskite kesi na godi{no nivo, sporedeno so drugite zemji, Makedonija ja smestuvaat na samoto dno. So potro{uva~ka od 19-20 kilogrami na najlonski kesi na godi{no nivo, sme daleku zad Slovenija so 95 kilogrami, Srbija so 42 kilogrami, kako i [vajcarija i Germanija so 165 odnosno, 180 kilogrami kesi na godi{no nivo.

PROCENKI...

BORIS TA TADI TADI] DI]] DI No, slu~ajot na Tadi} go potvrduva sprotivnoto: Evropa mu posakuva i mu predviduva sleden mandat, kako na politi~ar koj rabotite gi gleda od vistinskata perspektiva – od evropskata perspektiva. So ovoj poteg, Evropa im dava signal i na ostanatite balkanski zemji kakov tip na lideri taa priznava, kakov tip na politika pominuva na agendata na Evropskata unija. Evropska, progresivna, neoptovarana so seni{tata od minatoto!

HARALAMPIE HAXI-RISTESKI vuva nikakov kriminal. Makedonija e zemjata na koja FIFA i UEFA go testiraa svojot antikorupciski sistem po koj be{e suspendirana Pobeda, od kade {to Hari ja zapo~na svojata kariera kako fudbalski rabotnik. Vremeto za popravka na ne{tata izmina i koga e ve}e jasno deka aktuelniot pretsedatel ne mo`e da bide smenet po regularen pat, toga{ najdobro e samiot da si podnese ostavka, za da se izbegnat novi skandali vo makedonskiot fudbal.

MISLA NA DENOT

NIKOLA GRUEVSKI premier na Makedonija

NEMA DA SE NAMALAT PLATITE NA ADMINISTRACIJATA I PENZIITE ebalansot na Buxetot nema da se odrazi negativno vrz platite na administracijata i penziite, danocite }e ostanat isti, a denarot stabilen, veti premierot Nikola Gruevski. Spored nego, antikriznite merki vo Makedonija, za razlika od drugi evropski dràvi, gi dale o~ekuvanite rezulati. “Evropa o~igledno najte{ko go primi udarot od ekonomskata kriza, kade taa trae i najdolgo, nasproti Amerika kade {to krizata udri silno, no zakrepnuvaweto odi brzo. Zasega rabotite vo Makedonija uspevame da gi drìme na nivo koe e daleku podobro od ona {to se slu~i vo najgolem del od dràvite vo EU”, re~e Gruevski.

VO BIZNISOT SO INVESTIRAWE, AKO SI DOBAR, VO PRAVO SI [EST PATI OD DESET. NIKOGA[ NEMA DA BIDE[ VO PRAVO DEVET PATI OD DESET

PITER LIN^ MENAXER NA FONDOT FIDELITI MAGELAN I AVTOR NA POPULARNI KNIGI ZA INVESTIRAWETO

4 31.05.2010

NAVIGATOR

SVET

...SAMOUBISTVA VO KINA

Masovno se umira poradi iPad

0-24

...VSELENSKO \UBRE

...CRNI PROGNOZI

Se zakanuva prekin na satelitskite prenosi

Se zakanuva rast na nevrabotenosta

odeka svetot luduva po noviot izum, iPad, lu|eto koi go V D proizveduvaat rabotat 12 ~asa dnevno sedum dena vo nedelata. Duri 12 se samoubija skokaj}i od oblakoder.

selenskoto |ubre stanuva seriozen problem i mo`e da o{teti nekoi od va`nite sateliti i da ja zagrozi komunikacijata na Zemjata, predupredi Pentagon. Se procenuva deka vo poslednite 50 godini vo vselenata se ostanati 30.000 predmeti.

FOTO NA DENOT

PREMIEROT STAVI KAMEN-TEMELNIK NA NOVIOT KRIVIÊN SUD Makedonija za 18 meseci }e dobie nova zgrada na Krivi~niot sud, ~ij {to kamen-temelnik vikendov go postavi premierot Nikola Gruevski. Proektot e poddràn so okolu 8,3 milioni evra zaem od Svetska banka i od buxetot. “Vladeeweto na pravoto e edna od temelnite vrednosti na makedonskiot ustaven poredok. Samo op{testvoto zasnovano na pravda i pravi~nost moè da bide stabilno i prosperitetno. Takviot princip moè dosledno da se primeni samo ako neguvame nepristrasen, nezavisen i efikasen sudski sistem. A, tokmu efikasnosta vo raboteweto, me|u drugoto, e povrzana i so prostornite i rabotnite uslovi na sudiite i sudskata administracija”, re~e Gruevski vo obra}aweto. Novata zgrada na Krivi~niot sud e proektirana na 10 nivoa so 74 sudski kabineti, 22 sredni sudnici i dve reprezentativni, od koi edna za 200 lica za slu~aite na organiziran kriminal i edna za 100 lica.

ako OECD gi zgolemi prognozite za ekonomski rast, pred I EU se golemi predizvici, kako {to se slaboto zazdravuvawe i dolgotrajniot nedostig na rabota. Stapkata na nevrabotenost mo`e da dostigne 7% do 8%.

DVA, TRI ZBORA “Kako premier nikoga{ ne sum imal ~uvstvo deka imam vlast. Ponekoga{ kako biznismen so 56.000 vraboteni sum imal ~uvstvo deka moàm da odlu~uvam i da kontroliram. No, denes vo uslovi na demokratija im sluàm na site i sekoj moè da me kritikuva, pa duri i da me navreduva”. SILVIO BERLUSKONI premier na Italija

“Sega ne e vistinsko vreme za razgleduvawe na mo`nosta za voveduvawe novi sankcii protiv Iran, kogo zapadnite sili go obvinuvaat deka gi krie svoite nuklearni ambicii. Iran & dade uveruvawe na Turcija deka ne saka da razviva nuklearno oru`je”. REXEP TAIP ERDOGAN premier na Turcija

“Vo bliskite odnosi me|u vladinite agencii i naftenite kompanii, koi traat ve}e so godini, ima primeri za nevidena korupcija. Tolkava be{e mo}ta na naftenite kompanii {to samite si gi odreduvaa regulativite”. BARAK OBAMA pretsedatel na SAD

GADGETS

LENOVO SKYLIGHT ko izminatata godina ja obele`aa malite prenosni kompjuteri netbook, ovaa godina najverojatno }e izobiluva so najavi za doa|awe na u{te pomali prenosni kompjuteri nare~eni smartbook. Lenovo pretstavi cela niza uredi, a me|u prenosnite kompjuteri se najde i eden smartbook. K o m p j u t e r i t e smartbook se odlikuvaat so isklu~itelna kompaktnost i nalikuvaat na netbook, no se

so pomali dimenzii od niv, a koristat procesori koi obi~no gi sretnuvame kaj pametnite telefoni. Prisutnosta na 3G i GPS, kako i traewe na baterijata od re~isi cel den se u{te nekolku od karakteristikite na ovie uredi. Smartbook na Lenovo doa|a pod imeto Skylight, ima 10,1-in~en displej, raboti na prilagodena verzija na Linux, ima mini HDMI izlez i slotovi za SD memoriska i SIM karti~ka, a kapacitetot na fle{-memorijata e 20GB.

6 31.05.2010

POLITIKA

PREVIDUVAWA NA EKSPERTITE ZA POLITI^KIOT PERIOD [TO SLEDUVA

REALNA DESTABILIZACIJA ILI SMISLENA POLITI^KA IGRA? Ekspertite se so podeleni mislewa za toa kolku se realni najavite deka Makedonija vleguva vo seriozni

politi~ki turbulencii vo koi }e se nosat klu~ni odluki za nejzinata idnina. Dodeka za edni toa e realnosta i podobro e politi~kite eliti da se podgotvat za toa {to n$ o~ekuva, drugi o~ekuvaat miren period, a najavite za politi~ki tenzii gi tolkuvaat kako obid za sobirawe na poeni

KATERINA SINADINOVSKA sinadinovska@kapital.com.mk

odeka se s$ poglasni najavite deka Makedonija ja o~ekuva burno i "`e{ko" politi~ko leto, ekpertite se so podeleni mislewa za toa kolku vakvite o~ekuvawa imaat realna osnova. Dodeka edni tvrdat deka vo Makedonija konstelacijata na odnosite i na silite e takva {to neminovno }e dovede do zasileni tenzii i burni vnatrepartiski i me|upartiski previrawa, drugi stojat na stavot deka s$ e samo dobro smislena dnevno– politi~ka igra, a deka, vo su{tina, politi~kata scena e stabilna. Profesorot Merseq Biqali veli deka vo periodot koga site o~ekuvame “`e{ko” politi~ko leto, Makedonija

}e bide vo opasnost da “nastine” od studeniot tu{ {to, spored nego, ja o~ekuva zemjata na 17–ti juni. Biqali veli deka ve}e e jasno oti {ansite za dobivawe datum se ednakvi na nula i deka so takov ishod vo Brisel, Makedonija, ednostavno, neminovno }e se soo~i so destabilizacija na politi~kata scena doma, iako poradi letnite odmori, kulminacijata na toa ja o~ekuva nekade vo septemvri. “Vladata postojano kako da o~ekuva nekakov podarok od Gospod vo odnos na evrointegraciite. Poslednata izjava na evropratenikot Zoran Taler pokaà deka Evropskata unija e seriozno zagrièna i ve}e se somneva vo vistinskite evroatlantski zalo`bi na vlasta. Definitivno, politi~kata sostojba vo dràvata }e se uslo`nuva i komplicira. Mnogu dis-

kusii }e devalviraat, doverbata vo politi~kite faktori }e se izgubi, a o~ekuvam i novi igri i mo`ni novi partnerstva me|u politi~kite partii. Vo sekoj slu~aj, n$ o~ekuva interesen i su{tinski, mnogu vaèn period za koj e potrebno da bidat podgotveni politi~kite eliti”, veli profesorot Biqali. Za razlika od nego, porane{niot diplomat Slobodan â{ule, veli deka nema da n$ ~eka nikakov “èòk” period nadvor od voobi~aenoto. Toj veli deka site najavi na politi~arite se vo nasoka na konjunkturno mobilizirawe na sopstvenite redovi, no deka nema da ima nitu predvremeni izbori, nitu napu{tawe na vladinata koalicija od strana na DUI. “Aritmetikata na glavnite politi~ki igra~i nema da im

izleze so pozitiven rezultat, ako ima golemi politi~ki potresi. Ako DUI izleze od vladata, }e si nanese golema {teta. DUI gi nema glavnite uto~i{ta: Tetovo, Gostivar, Ara~inovo, i vo vakva situacija nim ne im odgovara da se nadvor od vlasta. Izjavite na Teuta Arifi ne se ni{to pove}e od obid da se dobijat poeni vnatre vo koalicijata, vo pazarite so VMRO–DPMNE. Od druga strana, Albancite vo regionot, voop{to, nema da si dozvolat pogolemi destabilizacii, zatoa {to tie bi zna~ele kraj za aspiraciite na Kosovo da stane dr`ava i zabavuvawe na evropskite aspiracii na Albanija”, veli ^a{ule za "Kapital". Toj dodava deka vo nikoj slu~aj ne o~ekuva predvremeni izbori, oti toa ne bi mu odgovaralo na

premierot Nikola Gruevski koj na toj na~in samo bi rizikuval da izgubi nekoe prateni~ko mesto. Tenziite, spored nego, bi gi kreirala samo opozicijata predvodena od SDSM na razni na~ini:

preku protesti, blokirawe na ulici i sli~no. So ogled na toa {to, spored nego, tie se premnogu dezorientirani i slabi kako partija, od takvite nivni obidi ne se o~ekuva ni{to konkretno.

RASKOL VO PARTIJATA NA QUBE BO[KOSKI

SO KOGO SE OBEDINUVAAT OBEDINETI ZA MAKEDONIJA? Filip Petrovski, kogo Bo{koski go isklu~i od OM, gi potvrduva somne`ite na VMRO-DPMNE deka Qube odamna ne e del od makedonskata desnica, tuku naprotiv, deka ima dogovor so SDSM na {teta na makedonskata opoziciska desna opcija MAKSIM RISTESKI

risteski@kapital.com.mk

o isklu~uvaweto na Filip Petrovski od partijata, Qube izgubi eden od glavnite nositeli na kredibilitetot na Obedineti za Makedonija i ~ovek koj najenergi~no izleze vo odbrana na Bo{koski po objavuvaweto na videosnimkite so svedo~eweto za slu~ajot Tar~ulovski. Zatoa e mnogu iznenaduva~ka odlukata na liderot na Obedineti za Makedonija da se li{i od kadar

kako Petrovski, naveduvaj}i pri~ini {to zvu~at prili~no neodredeno: "Petrovski svoite li~ni interesi i ambicii gi stavi nad interesite na partijata. Na kongresot na 2 maj ne be{e reizbran za potpretsedatel, a golem del od negovite stavovi, pred i po kongresot, ne se soglasuvaat so partiskite. Toj dejstvuva{e sprotivno na statutot i programata na Obedineti za Makedonija", izjavi Bo{koski, objasnuvaj}i ja svojata odluka. Vo svetlinata na faktot deka Petrovski definitivno be{e najaktivniot i najtransparentniot ~len na OM, obvinuvawata deka imal stavovi i dejstva

PEU: GRCIJA NEMA PRAVO DA JA BLOKIRA EVROPSKATA IDNINA NA MAKEDONIJA e postoi problem so imeto, problemot e vo gr~kata blokada,izjavi Bernd Poselt od Me|unarodnata Panevropska unija vo Skopje. Za nego Grcija nema pravo da se me{a vo pra{awe za koe Makedonija ima suvereni ingerencii. Nema pravo nitu da go blokira na{iot evroatlanski integrativen proces. "Vie ste nezavisna dr`ava. Imate ime, priznati ste od svoite sosedi, od dr`avite-

~lenki na EU, od pogolemiot del dr`avi od svetot i za site niv ne postoi problem so imeto, tuku problem so blokadata na Grcija za ~lenstvo na Makedonija vo EU i NATO. Treba da se raboti na otstranuvawe na ovaa blokada, a toa e mo`no samo so kompromis", izjavi Poselt. "Me|unarodnata panevropska unija otsekoga{ ja smeta Makedonija za ona {to e, so nejzinoto vistinsko ime, i smeta deka treba {to pobrzo

da stane ~lenka na Evropskata unija, tamu kade {to nie nestrplivo ja o~ekuvame. Ne bi smeelo nitu edna dr`ava da poseduva pravo na kakva i da e forma na veto vo odnos na nekoe bilateralno pra{awe", izjavi Alan Terenoar, pretsedatel na Panevropskata unija, najstaroto dvi`ewe za obedinuvawe na Evropa, formirano vo 1922 godina. Makedonija ~lenuva vo PEU pod nejzinoto ustavno ime od 1993 godina.

sprotivni od partiskite, vo najmala raka, se ~udni, zatoa {to najgolemiot del od stavovite na OM javnosta gi doznava{e od profilot na Petrovski na Fejsbuk. Toj ima svoe objasnuvawe za povodot da bide isklu~en od partijata. "Voden od moite politi~ki ubeduvawa, se zalagav za nadminuvawe na neproduktivnite nacionalromanti~arski prikazni i za podobruvawe na `ivotot na gra|anite na Makedonija preku gra|anski opcii proizlezeni od obedinuvawe i okrupnuvawe na desnicata koja e vo opozicija", veli Petrovski za "Kapital". Toj tvrdi deka toa mu

pre~e{e na Bo{koski zatoa {to toj ima dogovor so SDSM da im zavr{i rabota na slednite izbori. Toa go uvidoa i branitelite zastapuvani od zdruènieto Dostoinstvo, koi Bo{koski saka{e da gi zloupotrebi, no vo Dostoinstvo go pro~itaa, pa go isvirkaa na poslednoto sobranie na zdruènieto, tvrdi Petrovski. No, moèbi insistiraweto na Petrovski da doznae zo{to temata za finansiraweto na partijata e tabuizirana, duri i me|u najvisokoto partisko ~lenstvo, e najsilnata pri~ina poradi koja Bo{koski ja donel odlukata. "Koga po~nav da

istra`uvam kako se finansira partijata, doznav deka se reketiraat vidni ~lenovi na partijata i deka somnitelni linkovi vodat do gra|ani i do politi~ki partii nadvor od Makedonija. Moeto isklu~uvawe od partijata poradi projaveniot interes za izvorite na finansirawe jasno gi potvrdi moite soznanija", izjavi Petrovski. Na obvinuvaweto deka svoite interesi gi stava pred partiskite, Petrovski odgovori kratko: "Obedineti za Makedonija ne e partija, tuku privatna struktura na Bo{koski, koja toj ja koristi za sozdavawe na kult na negovata li~nost".

MAKEDONIJA, DOMA]IN NA REGIONALNA KONFERENCIJA NA NATO akedonija e doma}in na regionalnata konferencija za NATOintegracii na Jugoisto~na Evropa {to }e se odr`i denes i utre vo Bitola. Zna~eweto na NATO-integraciite za regionot, razvojot na zaedni~ka transatlantska vizija i idnite perspektivi na regionot se temite na konferencijata za koi }e razmenat mislewa i iskustva ministrite za odbrana na Albanija, Hrvatska, Slovenija, Turcija, zamenic-

ite-ministri za odbrana na Bosna i Hercegovina i na Crna Gora, dr`avniot sekretar za odbrana na Srbija, pretstavnici od regionalniot centar za bezbednosna sorabotka RAKVIAK, visoki odbranbeni delegacii od pove}e od 11 zemji od regionot i po{iroko, pretstavnici od Brisel i od komandata na NATO vo Neapol, kako i pretstavnici na relevantnite institucii vo dr`avata i od odbranbeno-diplomatskiot kor vo Republika Make-

donija. Kako uvertira na dene{nata konferencija, Makedonija i Hrvatska }e potpi{at memorandum za sorabotka vo sferata na odbranata. Ministrite za odbrana na Makedonija i na Hrvatska, Zoran Kowanovski i Branko Vukeli}, konstatiraa deka dvete zemji odli~no sorabotuvaat vo oblasta na odbranata, {to e del od tendencijata za unapreduvawe na bilateralnite odnosi vo celina.

INTERVJU

31.05.2010

NAMALEN INTERESOT ZA LETUVAWE GODINAVA

[PANIJA GODINAVA E HIT-DESTINACIJA ZA MAKEDONCITE Iako se o~ekuva{e deka poradi padot na vizniot re`im Makedoncite godinava }e gi preplavat evropskite turisti~ki centri, Turcija, Grcija i Egipet povtorno se najbarani turisti~ki destinacii. Edinstveno [panija, poradi povolnata i relativno evtina ponuda, e hit-destinacija ovaa sezona ALEKSANDRA SPASEVSKA spasevska@kapita,.com.mk

sti ceni, isti destinacii i pomala pobaruva~ka na aran`mani. Ova se glavnite zaklu~oci na turisti~kite agencii za ovogodine{nata turisti~ka sezona. Glavni destinacii za letuvawe na Makedoncite povtorno }e bidat Turcija, Grcija i Egipet, a hit-destinacija godinava, poradi evtinata ponuda, spored agenciite e [panija. Crna Gora i Hrvatska godinava re~isi i gi nema vo ponudite na turisti~kite agencii. Iako poradi krizata vo Grcija se o~ekuva{e deka }e ima otkaùvawe na aran`manite, spored informaciite od agenciite zasega nema takvi indikacii kaj nas. Spored pobaruva~kata, Makedoncite i ovaa godina }e bidat naj~estite turisti kaj na{iot juèn sosed. “Namalen e interesot za letuvawe godinava, sporedeno so lani, koga isto taka ima{e pomalku turisti poradi krizata. Ima interes, se baraat ponudi, no ne vo dovolen broj. Kako i sekoja godina, najmnogu se baraat aran`mani za Turcija, Egipet i Grcija. Cenite po~nuvaat od 299 evra za desetdneven presto, pa nagore”, velat od turisti~kata agencija Fibula Travel. Od agencijata potenciraat deka iako ima pomala pobaruva~ka i godinava cenite se isti, o~ekuvaat ovaa turisti~ka sezona da prodadat pomal broj aran`mani od lani. I od turisti~kata agencija Aurora velat deka godinava se o~ekuva da imaat pomal broj aran`mani poradi krizata vo Grcija, no ne o~ekuvaat deka }e ima otkaùvawa kako vo drugite zemji vo Evropa. Od agencijata velat deka turite za Egipet, Turcija i Grcija se tradicionalno najbarani, kako i sekoja godina, no poradi zgolemeniot interes ovaa godina po~nale da ja nudat i [panija. “Ovaa godina najatraktivni se Turcija, Grcija i Egipet, koi Makedoncite gi baraat tradicionalno

so godini. No, poradi golemiot interes lani, godinava zapo~navme da ja nudime i [panija. Cenite se povolni za makedonskiot standard od 399 evra, pa nagore, a ja nudime Kosta Brava i Kosta Barselona. Isto taka, gra|anite mnogu ja baraat i Sicilija, no tuka cenite se malku povisoki”, velat od Aurora. Od agencijata potenciraat deka ne o~ekuvaat otkaùvawa na aran`manite za Grcija, bidej}i na po~etokot na godinata napravile pomalku rezervacii, vrz baza na o~ekuvawata za pomal broj aran`mani,. “Kaj pomalite agencii mo`no e da ima otkaùvawa, no pove}e godini rabotime so Grcija i vrz baza na pomalite o~ekuvawa za godinava, imame pomalku rezervacii”, velat od Aurora. Od Orfej velat deka godinava kaj niv e namalen interesot za letuvawe vo Turcija, no deka za [panija imaat mnogu golem interes. “Godinava imame mnogu aran`mani za [panija, odnosno za Palma de Majorka. Cenite se od 399 evra, {to e mnogu povolno vo sporedba so Grcija. Vo cenata e vklu~en ~arter-let. Vo odnos na Grcija i Turcija, koi se naj~esto posetuvani i barani destinacii, moàm da kaàm deka ovaa godina e namalen interesot za Turcija. Cenite zasega se isti, no od na{ite partneri vo Turcija imame najavi za popust od 10 do 20% poradi krizata” velat od Orfej. Spored agencijata, nema promeni vo cenite, odnosno tie se isti kako i lani. CENI ZA SEÎJ XEB, OD 200 DO 1.200 EVRA Op{to e poznato deka vo ekot na turisti~kata sezona, od sredinata na juli do sredinata na avgust, cenite na aran`manite se najvisoki, no vo toj period ima i povolna ponuda za se~ij xeb. Cenite se dviàt od 200 do 1.200 evra za aran`mani, so ogled na kategorizacijata na hotelot i negovata lokacija. Najdobrata turisti~ka ponuda so najpovolna cena za godinava, spored turisti~kite rabotnici, e [panija. Spored turisti~kata agencija Orfej, Makedoncite godinava najmnogu se

interesiraat za Palma de Majorka, bidej}i cenata za desetdneven aran`man vo hotelsko smestuvawe e ista so cenite vo Grcija. Za deset dena letuvawe za edno lice, vo dvokrevetna soba, vo hotel so dve zvezdi, so ~arter-let cenata e 399 evra. Vo hotel so pet zvezdi, spored cenovnikot na agencijata, cenite se dviàt do 1.199 evra. Najevtini aran`mani moàt da se najdat vo Grcija, kade {to cenite vo apartmansko smestuvawe se razli~ni vo zavisnost od terminiot na letuvawe. Za desetdneven prestoj vo privatni apartmani vo juni i vo septemvri cenite se dviàt od 150 do 300 evra za edno lice, dodeka, pak, od sredinata na juli do sredinata na avgust cenite se dviàt od 300 do 700 evra, vo zavisnost od kategorizacijata na apartmanite. Turcija, koja sekoja godina ja posetuvaat golem broj Makedonci i koja ima dolgi peso~ni plaì i luksuzni hoteli, vo zavisnost od kategorizacijata na hotelite ima razli~ni ceni. Agenciite naj~esto nudat hotelsko smestuvawe so ~arter-let, a za poevtinite varijanti obezbeden e i prevoz so avtobus. Vo hotel so edna ili dve yvezdi vo Ku{adasi ili Marmaris, cena na desetdneven aran`man se dviì od 300 do 450 evra. Dodeka, pak, vo hotelite i resortite so pet yvezdi, kade {to e vklu~eno s$, desetneven aran`man za edno lice se dviì od 500 do 1.200 evra. [arm el [eik e najatraktivnoto mesto vo Egipet i najposakuvanata destinacija na bregot na Crvenoto more. Spored cenovnikot na turisti~kata agencija Aurora, cenata na desetdneven aran`man so hotelsko smestuvawe i ~arter-let se dviì od 450 do 900 evra. EGZOTI^NITE DESTINACII SE SEKOGA[ ATRAKTIVNI [to se odnesuva na ekskluzivnite aran`mani na egzoti~ni destinacii, turisti~kite agencii velat deka Makedoncite sakaat da patuvaat vo ekskluzivni i dale~ni mesta, no deka za takvi patuvawa naj~esto se prijavuvaat mal broj lu|e, a i aran`manite se mnogu poskapi

CENA NA 10 DNEVEN ARAN@MAN VO HOTEL SO 2 YVEZDI, VO EKOT NA TURISTI^KATA SEZONA

[PANIJA: 399 EVRA [ TURCIJA: 465 EVRA EGIPET: 490 EVRA GRCIJA: 280 EVRA poradi dale~inata. e~inata. Vakvite destinacii stinacii naj~esto sse barani za bra~ni patuvawa ili individualni turi, a vo na{ata agencija najbarani se Meksiko, Kuba i Dominikanskata Republika, Singapur, no i Wujork. Patuvawata ne se samo vo tekot na letniot period, tuku niz celata godina. Cenite se razli~ni. Na Kuba, najgolemiot

karipski ostrov, a vo posledno vreme i najposetuvan, cenata na desetdneven aran`man so vklu~ena avionska karta e od 990 do 1.300 evra za edno lice. Desetdnevno letuvawe za edno lice na Sej{elskite ostrovi ~ini okolu 1.500 evra, a za desetdneven aran`man vo Singapur, vo hotel so ~etiri yvezdi cenata e 2.150 evra.

TURCIJA E NAJPOSAKUVANA DESTINACIJA ZA OVA LETO Spored poslednoto istraùvawe na GFK, najposakuvana destinacija godinava e Turcija, a analizata e napravena vrz baza na podatocite za napraveni rezervacii, dobieni od turisti~kite agencii vo pove}e evropski dràvi. Najgolem porast na rezervacii za odmor vo Turcija bil zabeleàn vo Velika Britanija, kade {to ovoj trend se povrzuva so za~uduva~kiot porast na turisti~ki ponudi koi vklu~uvaat s$ vo turisti~kite paketi ili *all-inclusive. Isto taka, 36% Rusi ja izbrale Turcija. Bazirano na podatocite od proda`bata na pazarot, za Britancite, Germancite i Holan|anite Turcija pak e vtora po red posakuvana destinacija za leten odmor, po [panija, a po nea sleduva Grcija. Dodeka [panija i Grcija s$ u{te brojat zaguba vo sporedba so prethodnata godina, Turcija prodolùva da zabeleùva silen rast na pazarite za turizam. Spored analizite na GFK, Egipet, isto taka, uspeva da ja vozdigne svojata pozicija me|u 10-te najposakuvani mesta za odmor za leto 2010 godina. Za ruskite i italijanskite turisti, Egipet e vtoroto posakuvano mesto za odmor. Italijancite i Francuzite, pak, pove}e preferiraat da patuvaat vo sopstvenite zemji za vreme na letnite odmori. Edna od 10-te najpopularni destinacii na pazarot za individualen turizam e Italija so natprose~en rast kako barana destinacija za britanskite turisti.

OP[TESTVO

31.05.2010

I POKRAJ REAKCIITE NA BIZNISMENITE

SKAPATA PROCENKA NA RIZIK NA RABOTNITE MESTA E STARTUVA NASKORO I pokraj nezadovolstvoto na kompaniite da pla}aat od 300 do 700 evra za procenka na edno rabotno mesto, od Inspektoratot za trud velat deka toa e obvrska koja mora da se ispolni i ute{uvaat deka "konkurentnosta me|u agenciite za procenki }e gi namali cenite"

VIKTORIJA MILANOVSKA milanovska@kapital.com.mk

pokraj nezadovolstvoto na kompaniite od najnovata odluka na Ministerstvoto za trud i socijalna politika za zadol`itelno vr{ewe procenka na rabotnite mesta, od Inspektoratot za trud ni potvrdija deka ostanuvaat na stavot deka mora da se proceni rizikot pri rabota kaj sekoj vraboten. "O~ekuvame da se prijavat pove}e agencii koi vr{at procenka na rizik, a so samoto zgolemuvawe na konkurencijata me|u niv da se namalat i cenite", veli direktorot na Inspektoratot, Goran Jovanovski. Toj objasnuva deka celta na ovaa nova obvrska na rabotodava~ite ne e da gi kaznuvaat, tuku da izvr{at nadzor kolku tie gi implementiraat zakonite vo delot na bezbednost pri rabota i obezbeduvawe na soodvetni rabotni uslovi. Za firmite e najva`no pra{aweto koga }e stapi na sila novata obvrska. Od

"]e ja zatvoram fabrikata dokolku po~nat da se sproveduvaat procenkite za rizik vo najavenata forma", be{e raeakcijata na sopstvenikot na tekstilnata konfekcija Stevik. Glavnite reakcii na bizniszaednicata se deka ova ne e prv pat da se nosat zakoni bez konsultacija so niv.

Inspektoratot velat deka ne postojat strogo utvrdeni rokovi, no deka procenkata prvo }e se izvr{i vo sektorite koi se smetaat za prioritetni, ili poto~no kaàno sektorite vo koi vrabotenite se najizloèni na rizik pri rabota. "Nitu vo Germanija s$ u{te ne e kompletno zavr{ena procenkata na rizik, iako tie mnogu porano po~naa da ja razvivaat ovaa problematika", re~e direktorot na Inspektoratot. Otkako "Kapital" gi objavi cenite za koi privatnite agencii licencirani od strana na Ministerstvoto za trud i socijalna politika }e vr{at procenka na rizik pri rabota vo firmite, golem del od stopanstvenicite se zakanija deka }e stavat klu~ na svoite fabriki. So ogled na procenkata deka procenkata na edno rabotno mesto }e ~ini od 300 do 700 evra, za firma so 140 vraboteni za ovaa obvrska bi trebalo da odvojat okolu 70.000 evra. Stopanstvenicite, revoltirani od vakvite zakonski odredbi, velat deka ne se vo sostojba da gi izdràt vakvite finansiski tovari. K

OSVEN PARI ZA PROCENKA, I VRABOTEN NA OBUKA Pokraj obvrskata na rabotodava~ite da gi platat ovlastenite agencii, tie }e treba i od redovite na svoite firmi da odredat stru~no lice koe prethodno }e polaga stru~en ispit vo Ministerstvoto za trud i socijalna politika. Od Inspektoratot za trud velat deka dosega 120 lu|e go imaat polo`eno stru~niot ispit, koj e besplaten. Za Organizacijata na rabotodava~i na Makedonija, vakvata odluka e krajno nekorektna. "Em celiot teret i srabotenata analiza }e padne vrz stru~noto lice od firmata, em agenciite debelo }e si gi naplatat uslugite, a celata odgovornost na kraj }e ja snosi rabotodava~ot", velat O

300-700

evra }e ~ini procenkata na rizik za sekoe rabotno mesto

ottamu. Sekoj rabotodava~ e zakonski obvrzan da potpi{e izjava za garantirawe na bezbednosta na rabotnite mesta. Dokolku se utvrdat kakvi bilo rizici ili nepravilnosti na rabotnoto mesto, rabotodava~ot }e bide L

dol`en istite da gi eliminira ili }e plati globa. Globite se podeleni vo tri kategorii vo zavisnost od prekr{okot i se dvi`at od 1.000 do 5.000 evra. Ona {to e najnelogi~no e tarifnikot za licencirawe na samite agencii koi }e A

vr{at procenka na rizik na rabotnite mesta. Nivnata licenca ~ini od 150 do 300 evra. Od Inspektoratot velat deka cenite se takvi kakvi {to se, za da bidat konkurentni vo odnos na regionot, objasnuvaj}i deka obukata za procenka na rizik e poddr`ana od strana na Me|unarodnata organizacija na trudot. Dosega se prijaveni osum agencii, no s$ u{te niedna nema dobieno licenca.

10 31.05.2010

OP[TESTVO

OKOLU 35 OD 133 APLIKACII ]E BIDAT FINANSIRANI OD IPARD kolu 35 od vkupno 133 aplikacii podneseni na prviot konkurs za IPARD- programata, najverojatno }e dobijat pari od EU-fondovite za zemjodelstvo. Vkupnata vrednost na odobrenite proekti se procenuva na pet milioni evra. Polovina od ovie pari }e bidat finansirani od IPARD-programata, otkako proektot uspe{no }e se realizira. Aplikatite se dol`ni sami da gi obezbedat sredstvata za celiot proekt koj }e im se odobri, a po ne-

govoto uspe{no realizirawe, }e im bidat refundirani polovina od sredstvata od IPARD-programata. “Nie sme ohrabreni od brojot na pristignati apalikacii. Za nas be{e va`no da zapo~neme so implementacija na IPARDprogramata. Dopolnitelni pri~ini za zadovolstvo se i {to zapo~nuvme so programata vo vreme na kriza”, veli Perica Ivanovski, zamenikminister za zemjodelstvo. Zadovolstvo od rezultatite od prviot konkurs iska`a i @erar Kili, pretstavnik na

generalniot inspektorat za IPARD pri EU. “Ova e maratonska trka, a ne trka na 100 metri. Zasega brojot na aplikacii e zadovolitelen i smetame deka makedonskiot agrar ima kapacitet da gi primi evropskite pari. So IPARD sakame da go podigneme kapacitetot na makedonskiot agrar, a ne samo da gi potro{ime parite”, dodade Kili. Prviot konkurs gi otkri i kriti~nite to~ki, za koi Makedonija bara izmeni i dopolnuvawe na uslo-

vite za aplikacija. Me|u najzna~ajnite barawa se zgolemuvawe na kapacitetot na {talite koi mo`at da apliciraat za programata od 150 na 500 kravi, zgolemuvawe na mo`nostite za aplikacija na sopstvenicite na plastenici, listata na ovo{ni sorti da se pro{iri i da im se dade mo`nost za aplikacija i na sopstvenicite na nasadi so trpezno grozje, da se dade mo`nost za aplikacija za farmerite koi }e investiraat vo objekti za prerabotka na |ubre od

ovci i drugo. Na prviot konkurs za IPARDprogramata bea podneseni

133 aplikacii za tri merki, za kolku {to e akreditirana Makedonija.

POSEVITE SE VO ODLI^NA KONDICIJA PRED STARTOT NA @ETVATA

SE O^EKUVA REKORDEN ROD NA P^ENICA GORAN LEFKOV

lefkov@kapital.com.mk

o pretstojnata `etva se o~ekuva prinosite od p~e-nica da iznesuvaat pove} e od 4.000 kilogrami po hektar, {to e za 30% povisok prinos od minatogodi{niot. Zemjodelcite o~ekuvaat odli~en rod na p~enica i velat deka posevite se vo dobra kondicija, poradi {to godinava }e imame odli~na rekolta. Agronomite so koi razgovaravme velat deka vo Ko~anskiot, Tetovskiot i Kumanovskiot reon p~enicata e ve}e navednata, {to e znak za dobar rod. Vo zemjava se zaseani okolu 100.000 hektari lebno `ito i se o~ekuvaat prinosi povisoki od 400.000 toni p~enica. Edinstveno vo Ov~epolieto se o~ekuvaat poslabi prinosi poradi nepravilno izvr{eno |ubrewe na posevite i vo del od Pelagonija kade {to bea poplaveni posevite. Ilija Karov, dekan na Zemjodelskiot fakultet vo [tip, smeta deka godinava p~enicata }e dade visok prinos i deka ni pretstoi odli~na rekolta. “Kumanovskiot i Skopskiot region }e imaat rekordna rekolta. Godinava o~ekuvame prinosite od p~enicata da dostignat od 4.000 do 4.500 kilogrami po hektar. Na nekoi mesta }e imame i rekordni prinosi od {est toni po hektar. Ovaa e retko rodna godina”, dodava Karov. So ova se soglasuvaat i najgolemite proizvoditeli na p~enica, no potenciraat deka del od posevite godinava im se zafateni

Godinava se o~ekuvaat prinosi od 4.000 kilogrami p~enica po hektar

so poplavi, poradi {to ne moàt da gi ostvarat planiranite prinosi. “Godinava vo globala e dobra za p~enicata i o~ekuvame visoki prinosi od posevite koi ne se zafateni so poplavi. [tetite {to gi pretrpe ZK Pelagonija od poplavite }e gi namalat o~ekuvanite prinosi za 20%. Planiravme 33.000 toni p~enica, no gi revidiravme procenkite poradi poplavite i o~ekuvame da sobereme 26.000 toni. Celosno se uni{teni okolu 640 hektari pod p~enica. So ètva }e zapo~neme na po~etokot na juli”, veli za "Kapital", Risto Bo{evski, generalen direktor na ZK Pelagonija od Bitola. Toj dodava deka podnele barawe do nadle`nite institucii za obes{tetuvawe, no dosega nemaat odgovor. Vo na{ata najgolema ìtnica, Pelagonija, se zaseani okolu 12.000 hektari, no godinava del od povr{inite se zafateni so poplavi {to }e gi namali prinosite. OTKUPOT NA LEBNOTO @ITO ]E SE ODVIVA BEZ PROBLEMI O~ekuvawa za dobri prinosi imaat i melni~arite, i se nadevaat deka nema da imaat problemi pri otkupot na lebnoto ìto. “Ovaa godina e nakloneta kon ìtnite kulturi. O~ekuvam dobar rod na p~enicata i rekordni prinosi, i se nadevam deka celokupniot rod }e bide otkupen. Zasega ne moàm da kaàm po koja cena }e bide otkupena p~enicata. Toa e rabota na ponudata i pobaruva~kata na svetskite berzi”, veli Blagoja Stoj~ev, direktor na Mlin Stoj~ev od Bitola i pretsedatel na Grupacijata na melni~arite.

Na golemiot rod na p~enica se raduvaat i zemjodelcite i melni~arite. @etvata zapo~nuva na po~etokot na juli, a pogolemite pretprijatija gi zapo~nuvaat podgotovkite za pretstojnata `etva. Prinosite }e bidat za 30% povisoki od lani

300.000 toni p~enica godi{no se potrebite na Makedonija

Melni~arite potenciraat deka godi{no vo mlinovite za bra{no se predavaat okolu 150.000 toni lebno `ito, a ostatokot do 400.000 toni zavr{uva vo mlinovite za sto~na hrana, {to ja melat individualnite zemjodelci. Godi{nite potrebi za p~e-

nica vo zemjava se okolu 300.000 toni, no poradi lo{ata praktika na zemjodelcite da ja melat p~enicata za sto~na hrana, melni~arite se prinudeni godi{no da uvezuvaat po 150.000 toni p~enica so ponisok kvalitet, pa da ja me{aat so doma{nata.

REKORDNI PRINOSI I VO SVETSKI RAMKI

Godinava se o~ekuva da bidat o`neani 672 milioni toni p~enica vo svetot i ova }e bide treta najrodna godina od koga se sledat podatocite za koli~inite na sobrana p~enica vo svetot. Ova e samo za eden procent pomalku od rekordot od 2008 godina. Kako pri~ina za ovie rekordni koli~ini vo svetot amerikanskite agronomi gi naveduvaat blagata zima i vrne`livata prolet, koi se odli~ni uslovi za rast na p~enicata. Spored podatocite na Biroto za stokovi rezervi na SAD, momentalno vo svetot ima 194 milioni toni p~enica vo zaliha, {to e okolu 30% od vkupnite koli~ini na p~enica koi treba da se o`neat godinava.

OP[TESTVO

31.05.2010

VLADATA VETI INVESTICII OD 500 MILIONI EVRA VO ENERGETIKA

GRUEVSKI SMETA DEKA TEKSTILCITE I METALCITE IZLEGLE OD KRIZA

ekstilnata i metalnata industrija bele`at podobruvawe vo sporedba so drugite industrii, smeta premierot Nikola Gruevski. "Toa se dvete industrii koj najmnogu vle~at vo izvozot vo Republika Makedonija, iako, sevkupno gledano, zagri`uva toa {to se ~ini deka vo Evropa ne samo {to e najte{ko primena krizata

remierot Nikola Gruevski vikendov izjavi deka vladata narednata decenija planira da investira pove} e od 500 milioni evra vo energetikata. Prioritet se Bo{kov Most, podgotovkite za objektot Lukovo Pole i dovr{uvaweto na ^ebren i Gali{te. "^ebren i Gali{te }e ~inat okolu 600-700 milio-

ni evra. Dodeka se gradat, pribli`no sedum godini, }e vlijaat za zgolemuvawe na bruto-doma{niot proizvod od okolu 2%. Sledniot proekt {to }e go finansira vladata so poddr{ka na EBRD i Evropskata investiciska banka e Bo{kov Most koj }e ~ini 80 milioni evra, isto taka zna~aen kapacitet za energetskiot sistem", re~e Gruevski.

Vladata ne se otka`uva i od proektot Vardarska dolina, za koj diskutira so potencijalnite investitori, istakna Gruevski. Vo plan e i izgradba na Lukovo Pole. Ve}e te~at pregovorite so Svetska banka za poddr{ka na ovoj proekt. Istra`uvawa se vr{at i za nekolku drugi energetski proekti. Eden od niv e otvoraweto na nov rudnik vo Mariovo.

i najdolgo trae, tuku postoi stravuvawe za nejzino prodol`uvawe, odnosno vra}awe na nov bran na recesija" re~e Gruevski. Gruevski dodade deka pove}e od 70% ekonomijata vo Makedonija se orientirani kon evropskiot pazar, taka {to nie sme direktno zavisni od razvojot na ekonomskite procesi vo Evropa. "Nie so vnimanie ja sled-

ime sostojbata i }e napravime s$ {to e vo na{a mo} za da gi amortizirame nadvore{nite {okovi na makedonskata ekonomija. Ovie pozitivni podatoci koi gi imaat metalnata i tekstilnata industrija se ne{to {to dava ohrabruvawe, no nie i ponatamu vnimatelno }e prodol`ime da gi sledime sostojbiteâ&#x20AC;? re~e Gruevski.

ORGANIZACIJATA NA POTRO[UVA^I KONSTATIRA

DRASTI^NO SE ZGOLEMI BROJOT NA POPLAKI OD JAVNITE USLUGI VIKTORIJA MILANOVSKA milanovska@kapital.com.mk

a razlika od lani, koga samo 15% od vkupniot broj poplaki od strana na potro{uva~ite se odnesuvaa na javnite uslugi, vo prviot kvartal godinava, 42% od nezadovolnite gra|ani se poàlile tokmu od javnite pretprijatija. Ova go pokaùva najnovata analiza na Organizacijata na potro{uva~i na Makedonija. Godinava, od vkupno 722 poplaki, 309 se odnesuvaat na javnite uslugi vo koi spa|aat kabelskite operatori, fiksnata, mobilnata telefonija, Internetot, EVN, Toplifikacija i Vodovod. Od mobilnata telefonija se poàlile 64 gra|ani, od fiksnata 41, a od Internetot 35 gra|ani. Vo odnos na ovie javni uslugi, tie se revoltirani od netransparentnosta na dogovorite koi gi sklu~uvaat, od nedobivaweto odgovori na podnesenite prigovori i od nemo`nosta za raskinuvawe na dogovorot dokolku se nezadovolni od ponudenata usluga ili proizvod. Vo pove} eto slu~ai potro{uva~ite vo uloga na roditeli barale od mobilnite operatori da ja blokiraat mo`nosta za vrtewe po televiziskite

NAJÊSTI PROBLEMI SO KOI SE SOOÛVAAT POTRO[UVAÎTE

Kabelskite operatori pravat zamena na edna pro-

grama so druga, bez prethodno da gi informiraat korisnicite; Toplifikacija praktikuva isklu~uvawe na parnoto na cela zgrada, dokolku smetkite ne gi platile nad 50% od potro{uva~ite; EVN vr{at naplata na zastareni dolgovi, {to ni samite ne znaat dali se za elektri~na energija, ili za zaostanata radiodifuzna taksa.

Gra|anite se `alat na javnite uslugi vo koi spa|aat kabelskite operatori, fiksnata i mobilnata telefonija, Internetot, EVN, Toplifikacija i Vodovod. kvizovi, no ottamu dobile odgovor deka taa procedura e tehni~ki neizvodliva. S$ poo~igleden e revoltot od strana na potro{uva~ite i vo odnos na kabelskite operatori. Vkupno 59 poplaki od kabelskite uslugi notirala Organizacijata na potro{uva~i

vo prvite ~etiri meseci od 2010 godina. Tie velat deka ~esto se slu~uva na smetkata da vidat poka~uvawe na prvi~nata cena koja stoela vo dogovorot, a s$ po~esto i kabelskite operatori bez nikakva konsultacija pravat promena na edna programa

so druga, so {to se menuva i celiot paket na kanali. Potro{uva~ite se `alat deka brojot za kontakt na kabelskite operatori nikoga{ ne funkcionira. Vkupno 51 `alba stignala i na smetka na Toplifikacija. Gra|anite velat deka parnoto

se isklu~uvalo u{te pred da zavr{i grejnata sezona, vo zavisnost od procenkata na vremenskite uslovi koja Toplifikacija sama si ja pravela. Se `alat i na neefikasno i nevremeno sanirawe na defekti. Ona {to spored niv e najnekorektno, e odlukata da se isklu~i parnoto na cela zgrada, dokolku nad 50% od stanarite ne gi podmirile svoite smetki. Del od gra|anite se po`alile i od uslugite koi gi nudi EVN. Vkupno 34 potro{uva~i reagirale na nerealno visokite smetki, nenavremenoto ~itawe na elektri~nite broila i zastarenite dolgovi za koi nikoj ne znae dali se za elektri~na energija, ili pak za radiodifuzna taksa. Poslednive ~etiri meseci, najmal e brojot na poplakite od Vodovod. Samo 11 gra|ani

309

poplaki od vkupno 722 vo prviot kvartal se odnesuvaat na javnite uslugi

se po`alile na neprijatniot odnos na vrabotenite vo ova pretprijatie, visokite smetki i ~estite prekini na voda. "Potro{uva~ite imaat pravo na kvalitet, transparentnost i nediskriminacija pri koristewe na uslugi i proizvodi", re~e pretsedatelot na Sovetot za za{tita na potro{uva~i, dodavaj} i deka aktivno rabotat na precizirawe na izmenite na Zakonot za za{tita na potro{uva~i {to do krajot na godinava treba da stapat na sila.

12 31.05.2010

KOMENTARI I ANALIZI

POJADOK SO DEN

OD ZAGUBITE NA [PANSKITE BANKI ZAVISAT IDNITE EKONOMSKI PROBLEMI NA EVROPA

lamenot vo Grcija, barem zasega, izgleda deka e pod kontrola. No, vnimanieto na me|unarodnite pazari na kapital i ponatamu ostanuva kon problemati~nite PIIGS-zemji vo Evropa (Portugalija, Italija, Irska, Grcija i [panija). I pokraj najaveniot paket od 750 milijardi evra, finansiran od zemjite vo Evropskata unija (EU) i Me|unarodniot monetaren fond (MMF), ekonomskite problemi vo ovie zemji ostanuvaat najgolemata zakana za zazdravuvaweto na evropskata ekonomija i za vrednosta na evroto. Vo posledno vreme, ekonomskite problemi na [panija ostanuvaat vo fokusot na vnimanieto na me|unarodnite pazari na kapital. So populacija od okolu 45 milioni lu|e i bruto-doma{no proizvods tvo od okolu ed en trilion evra, ekonomijata na [panija e devetta najgolema vo svetot i petta najgolema vo Evropa. So bruto-nadvore{en dolg od 1,9 trilioni evra ili 190% od BDP, [panija e me|u najvisoko zadol`enite zemji vo svetot. Kako takva, posledicite od kolapsot na [panija bi bile daleku pozna~ajni i opasni za Evropa od eventualniot kolaps na Grcija.

Minatiot petok, presti`nata me|unarodna rejting-agencija Fi~ go namali rejtingot na dràvniot dolg na [panija na AA+ od prethodniot AAA. Fi~ konstatira deka ekonomijata na [panija e vo ranliva situacija i deka procesot na namaluvawe na sevkupniot privaten i javen dolg zna~ajno }e ja namali stapkata na ekonomski rast na zemjata na srednoro~en plan. Interesno e {to ovaa informacija be{e obelodenata vo petokot nave~er, po zatvoraweto na berzite i pazarite na kapital vo Evropa. Ostanuva da se vidi kako i ednite i drugite }e reagiraat ovaa nedela. Istovremeno, Vladata na [panija ja namali procenkata za ekonomski rast od 1,8 na 1,3% vo 2011 godina, od 2,9 na 2,5% vo 2012 godina i od 3,1 na 2,7% vo 2013 godina. Od druga strana, rejtingagencijata Fi~ procenuva stapka na rast od samo 0,5% za 2011 godina, {to zna~i deka rizikot e golem deka [panija }e prodolì da ima pad vo svoeto bruto-doma{no proizvodstvo. No, i pokraj namaleniot rejting na [panija od strana na Fi~, golem broj analiti~ari smetat deka AA+ s$ u{te e previsok rejting za ovaa dràva i deka situacijata vo [panija }e stane mnogu polo{a od sega{nata. Osnovniot problem na [panija proizle-

guva od ogromnite investicii vo izgradba na nedvi`nosti vo prethodnite deset godini (novi komercijalni zgradi, privatni ku}i i stanbeni objekti), od koi najgolem del bea finansirani od strana na bankite vo [panija. Bankite vo [panija, pak, najgolemiot del od sredstvata koi gi plasiraa vo dr`avata za ovaa namena gi pozajmuvaa od drugi banki vo Evropa, prete`no od Germanija, Francija i Britanija. Ovaa situacija trae{e celi deset godini i rezultira{e so golem vi{ok na novi zgradi i stanbeni objekti. So globalnata finansiska i ekonomska kriza, vrednosta na nekoi od ovie nedvi`nosti zna~ajno opadna od 20% pa do 50% vo nekoi gradovi vo [panija. Zna~i, komercijalnite banki vo [panija imaat zajmuvano sredstva za izgradba ili, pak, kupuvawe na ovie nedvi`nosti, a za vozvrat imaat hipoteki za objekti koi denes vredat pomalku otkolku {to zajmila bankata. Toa {to s$ u{te e neizvesno e kone~niot rasplet na ovaa situacija i kolkava }e bide vkupnata zaguba za {panskite banki. Za sporedba, vo Ir ska koja pomina preku sli~en bum vo nedvi`nosti vo prethodnite deset godini, tamo{nite banki vo prosek izgubija okolu 45% od plasiranite sredstva za problemati~nite po-

baruvawa po osnova na izgradba na komercijalni i stanbeni objekti. No, investiraweto vo izgradba na nedvi`nosti vo [panija vo istiot period be{e daleku pogolemo sporedeno so Irska. Ova rezultira{e so izgradba na golem broj objekti koi sega ne moàt da se prodadat ili, pak, prethodnite kupuva~i ne moàt redovno da go servisiraat dolgot. Vo eden moment, pred nekolku godini, okolu 25% od sevkupnata ekonomija na [panija direktno ili indirektno be{e rezultat na izgradba na novi delovni i stanbeni objekti. Zna~i, osnovniot problem za bankarskiot sektor vo [panija, a so toa i sevkupnata ekonomija za dràvata, e kolku }e iznesuvaat sevkupnite kone~ni zagubi za bankarskiot sektor. Zasega, bankite vo [panija imaat otpi{ano okolu 10% od plasmanite, {to zna~i deka pretpostavkata e deka 90% od drugite plasmani }e bidat redovno servisirani. No, vistinskoto pra{awe e dali ova e realna pretpostavka koga vrednosta na nedvi`nostite vo [panija vo prosek e padnata za okolu 30%. Po odlukata na Fi~, sindikatite vo [panija po~naa da se zakanuvaat so golemi protesti i {trajkovi. I pokraj strogite merki koi ve}e bea najaveni od strana na Vladata na [panija, o~igledno e d eka ekon omskite problemi

DEN DON^EV ekonomski analiti~arr

na ovaa zemja se daleku od re{eni. Kone~niot rasplet na ogromnite plasmani od strana na {panskite banki vo izgradba na nedvi`nosti, vo golem stepen }e utvrdi vo kakva sostojba }e se najde {panskata ekonomija. Istovremeno, raspletot na sostojbata vo [panija }e utvrdi i kolkavi }e bidat zagubite za bankite vo Germanija, Francija i Britanija. Dokolku [panija uspee da se izvle~e so relativno niski zagubi, toga{ posledicite za evropskata ekonomija ne bi trebalo da bidat zna~ajni. No, ako zagubite na {panskite banki ja zagrozat samata likvidnost na nekoi od golemite banki vo Germanija, [panija i Francija, toga{ {totuku }e po~nat vistinskite ekonomski problemi za Evropa.

KORPORATIVNO UPRAVUVAWE

IZVOZ NA DOBRO UPRAVUVAWE PREKU INVESTICII inansiskata globalizaci ja im ovozmoì na golem broj kompanii, osoben o onie koi imaat pristap do globalnite finansiski pazari, da usvojat podobri praktiki na korporativno upravuvawe. No, vo isto vreme, ima pokazateli d eka finansiskata globalizacija ima svoi ograni~uvawa, osobeno poradi toa {to e mnogu verojatno deka korporativnite insajderi i kontrolira~kite akcioneri }e ostvaruvaat svoi celi i }e formiraat sopstveni~ki strukturi koi im odat nim vo interes. Vo poslednoto prodolènie od ovoj mini-serijal za ulogata na institucionalnite investitori vo razvojot na korporativnoto upravuvawe se osvrnuvame na edna od najrecentnite analizi vo ovaa nasoka, podgotvena na dràvniot univerzitet vo Ohajo so naslov "Dali korporativnoto upravuvawe patuva okolu svetot? Dokazi od institucionalnite investitori”. Avtorite na studijata analiziraat dali institucionalnite investitori se kanali za promovirawe na korporativnoto upravuvawe i dali ima konvergencija na istoto vo razli~ni dràvi. Tie empiriski utvrduvaa dali institucionalnite investitori izvezuvaat dobro korporativno upravuvawe i dali dràvata na poteklo na investitorot i na kompanijata vo koja se investira imaat vlijanie na akcionerskiot aktivizam. Metodologijata na istraùvaweto e bazirana na utvrduvawe na

vrskata me|u institucionalnata sopstvenost i korporativnoto upravuvawe vo 23 dràvi vo periodot od 2003 do 2008 godina. Istraùvaweto e praveno vrz 2.000 neamerikanski kompanii, a kako kontrolna grupa se zemeni kompaniite registirani vo SAD. Za indikator na korporativnoto upravuvawe vo kompaniite istraùva~ite gi koristat 41-iot princip na dobri praktiki utvrdeni od Risk Metriks - najzna~ajna svetska konsultantska kompanija za akcionerski pra{awa. (Na ovie ~etiriesetina principi, koi pretstavuvaat mnogu pregledna lista na najdobri praktiki od koi, sekako, }e imaat korist makedonskite kompanii koga bi sakale da napravat brzo skenirawe kade stojat vo odnos na svetskite odrednici, }e se navratime vo druga prigoda) Istraùvaweto zaklu~uva deka SAD e zemja so najgolem procent na ins tit ucionalna so ps tvenost – vo prosek 57,8%, a potoa sleduvaat: Kanada, [vedska i Britanija. Interesno e deka od 2003 godina procentot na institucionalna sopstvenost rastel sekoja godina vo prosek za 2,4%, so najgolem rast vo Britanija, Kanada i Holandija. Doma{nite institucionalni investitori imaat najgolem udel vo SAD (87%), Britanija (70%), Kanada (60%), [vedska (60%) i Danska (53%). Stranskite institucionalni investitori imaat najgolemi udeli vo kompaniite vo Nov Zeland (92%) i Irska (89%). Ne e n ovina zak lu~okot na istraùva~ite deka nivoto na

korporativno upravuvawe na nivo na kompanija e pozitivno povrzano so u~estvoto na me|unarodnite institucionalni investitori vo sopstvenosta na kompanijata. Novina e odgovorot {to tie go dobija na pra{aweto: vo koja nasoka patuva ovoj rezultat? Istraùvaweto pokaà deka promenite vo institucionalnata sopstvenost na kompanijata vlijaat pozitivno vrz korporativnoto upravuvawe vo kompaniite, no deka obratnoto ne e to~no. Vo vrska so zna~eweto na zemjata na poteklo na investitorot, }e se posluìme so ilustracija. Da zememe deka edna kompanija e bazirana vo Germanija – zemja so kontinentalno pravo. Taa kompanija kako sopstvenici ima institucionalni investitori od Francija i od Velika Britanija. Spored najgolemiot broj indikatori koi go merat nivoto na za{tita na investitorite i kvalitetot na instituciite – Francija e ponisko rangirana od Britanija. Tezata e deka – francuskite investitori bi bile pomalku podgotveni da go menuvaat korporativnoto upravuvawe na kompanijata vo sporedba so britanskite. Istraùvaweto pokaù va d eka ovaa teza e to~na – zemjata na poteklo na investitorite i kulturata na korporativno upravuvawe koja tie ja nosat so sebe vlijaat vrz aktivnosta na istite investitori vo menuvaweto na upravuvaweto na kompaniite vo stranstvo vo koi investitorot ima sopstvenost. I u{te pove}e – istraùvaweto pokaùva deka pravniot sistem vo zemjata na poteklo, ne samo na investitorot, tuku i na kompani-

jata, vlijae vrz efektivnosta na monitoringot {to go sproveduvaat institucionalnite investitori vo kompaniite. Pove}e od edna decenija e stara ve}e dobro poznatata teza na La Porta, De-Silanes, [lifer i Vi{ni d eka za{titata na investitorite i korporativnoto upravuvawe e posilno vo zemjite so obi~ajno pravo, otkolku vo zemjite so kontinentalno pravo. Poslednovo istraùvawe dava detali vo ovaa nasoka so toa {to zaklu~uva deka vo zemjite so kontinentalno pravo malite kompanii imaat podobro upravuvawe, dodeka, pak, vo zemjite so obi~ajno pravo pogolemite kompanii imaat podobro upravuvawe. Od druga strana, vo zemjite so obi~ajno pravo zatvorenosta na sopstvenosta se ogleduva vo polo{o upravuvawe na kompaniite, dodeka, pak, ova ne e zabeleàno vo zemjite so kontinentalno pravo. Se nadevame deka ovie tri posledni napisi }e im dadat pregled na makedonskite kompanii {to da o~ekuvaat od institucionalnite investitori vo pogled na upravuvaweto, imaj}i ja predvid zemjata na nivno poteklo, procentot na udel, vidot na investitorot itn. Celta na ovie napisi be{e da pokaème deka naukata denes ima dovolno podatoci koi moàt da ja namalat neizvesn os ta na kompaniite vo golem broj oblasti – vklu~itelno i vo korporativnoto upravuvawe. Ova e i povik za po{iroko koristewe na nau~nite istraùvawa vo prakti~ni biznis-celi.

KIRIL NEJKOV za Rakovoditel na Proektot r korporativno r r upravuvawe u r u na Me|unarodnata u r finansiska f korr pora poracija r cija j (IFC) vo Makedonija j

Vo zemjite so kon-

tinentalno pravo malite kompanii imaat podobro upravuvawe, dodeka, pak, vo zemjite so obi~ajno pravo – ova e slu~aj so pogolemite kompanii. Vo anglosaksonskite zemji zatvorenosta na sopstvenosta se ogleduva vo polo{o upravuvawe na kompaniite, dodeka, pak, ova ne e zabele`ano vo zemjite so kontinentalno pravo

Proektot za korporativno upravuvawe e poddr`an od [vajcarskiot sekretarijat za ekonomski pra{awa (SEKO). IFC e del od Grupacijata na Svetska Banka. Iznesenite stavovi se na avtorot, i ne gi odrazuvaat nu`no stavovite na IFC.

KOMENTARI I ANALIZI

31.05.2010

KOMENTAR

AKO QUBÔ SE VRATI, NEKOJ TREBA DA SI ODI? ruevski treba seriozno da se zamisli okolu najaven oto aktivn o vra}awe na politi~kata scena na negoviot nekoga{en partiski {ef, Qub~o Georgievski. Iako porivot za vra}awe me|u bitnite politi~ki igra~i Georgievski go objasni so instinktot na homopolitikus (kako {to samiot se nare~e vo edna izjava), sepak, od politi~ar so negovoto iskustvo (da ne re~eme mudros t) treba da se o~ekuva dobro presmetana operacija na vra}awe na politi~kata scena. Qub~o edna{ go potceni Gruevski, smetaj}i go za bezopasen ~uvar na negovoto neprikosnoveno mesto vo partijata, vo fazata koga Georgievski se odlu~i za privremeno strate{ko povlekuvawe koe na krajot zavr{i so zaminuvawe na Qup~o od parti jata koja se poistovetuva{e so nego. Gruevski izgleda ne saka da ja povtori gre{kata na Georgievski i da go potceni vrz baza na niskiot rejting na VMRO-NP, {to moè da se zaklu~i od tajniot, no o~igleden, dogovor za nenapa|awe me|u dvajcata lideri. No, od izjavata na Georgievski, spored koja na poslednite izbori VMRODPMNE osvoila 63 mandati zatoa {to VMRO-NP apstinirala od u~estvo, ne moè da se zaklu~i deka Qub~o bi go mobi-

liziral svoeto glasa~ko telo za tukutaka da mu go stavi na raspolagawe na Gruevski. Osobeno vo ovaa konstelacija na silite od makedonskata

MAKSIM RISTESKI risteski@kapital.com.mk

desnica, koga anketata (duri i) na provladiniot institut Pavel [atev pokaùva deka brojot na nezadovolni glasa~i na Gruevski se zgolemuva, {to ja pravi ni malku slu~ajna najavata za vra}awe na Georgievski. Logi~no e da se o~ekuva razo~aranite glasa~i da se odleat kon ostanatite, ponekompromitirani desni opcii, kako VMRO-NP ili Obedineti za Makedonija, {to Georgievski, ~ij rejting beleì nagorna linija, go pretvora vo mnogu vaèn faktor na slednite izbori.

SETO ÛDO ZA TRI DENA ako i s$ drugo vo ovaa dràva, taka i ~udoto so zabrana na najlonskite kesi trae{e samo tri dena. Denes, godina i kusur otkako Ministerstvoto za ìvotna sredina zabrani besplatno delewe na tenkite plasti~ni kesi, a so cel da se namali zagaduvaweto na okolinata, efektot ne e postignat. Gra|anite vo pomalite du}ani i na zelenite pazari povtorno dobivaat besplatni primeroci od eden od najgolemite zagaduva~i na prirodata i ubijci na iljadnici ptici – plasti~nite kesi. Iako Pazarnata inspekcija i Ministerstvoto se ubedeni vo uspe{nosta na ovoj proekt, posakuvanite efekti ne se, voop{to, postignati. Re~isi nikoj, kako {to i se o~ekuva{e, plasti~nata kesa ne ja zameni so platnena ili hartiena torba, kako vo starite dobri vremiwa. Edinstven benefit od vakvata naredba dobija golemite supermarketi, koi {to gi namalija tro{ocite za nabavka na kesite i zapo~naa da gi prodavaat po nabavna cena. Ako navistina sakame ekolo{ki efekti, potrebno e da se zapo~ne seriozna kampawa za podignuvawe na svesta kaj gra|anite, koja, za àl, e na mnogu nisko nivo. Dovolno e

samo da se pro{etate i nasekade }e zabele`ite kesi. Okolu kontejnerite gi ima masovno, a vo povetroviti denovi gi ima na okolnite drvja koi kako novogodi{ni elki se nakiteni so plasti~ni kesi prepolni so otpadoci. Dokolku Minister-

GOJKO KE[EQ

gojko@kapital.com.mk

stvoto za ìvotna sredina navistina saka da postigne nekakov efekt so vakvite naredbi, prvo mora da zapo~ne so ubavo, so edukacija, zatoa {to plasti~nite kesi se opasni za ìvotnata sredina, a duri potoa da stava zabrani. O~igledno e deka zabranite ne davaat efekt, barem ne ekolo{kiot efekt koj saka{e da go postigne dràvata.

MOITE VPE^ATOCI OD SEVERNA IRSKA

“Znam za dve tragi~ni istorii – taa na Irska i onaa na Makedonija. I dvete bile osiroma{uvani i ma~eni”, Roxer Kejsment, irski patriot, revolucioner i poznat poet rskata dràva e formirana duri vo 1923 godina. Taa e formirana po te{ki vooruèni konflikti me|u irskite katolici i britanskite sili. @rtvite i krvta koi gi ima vloèno irskiot narod za svojata sloboda se nemerlivi so nitu eden drug evropski narod. No, i posvetenosta i strasta koi tie lu|e gi imaat kon svojata sloboda i svojata tatkovina se nemerlivi so nitu eden drug narod. Istorijata, okolnostite i opkruùvaweto se tie faktori koi go dovele irskiot narod do narod koj so mnogu maka, stradawe i `rtvi, no re~isi i bez nikakva pomo{ odnadvor uspeal da ja postigne svojata cel - da formira samostojna dràva. Irskiot narod ne e od redot na onie narodi koi minatite dva veka mnogu polesno i so mnogu pomo{ odnadvor uspevaa da dobijat svoja sloboda. Irskiot narod ja ima{e istata taa sudbina koja, za àl, ja imame i nie Makedoncite. Ona {to nie uspevame da vidime vo poslednite decenii e konfliktot koj prodolùva da trae vo Severna Irska. Toj konflikt e posledica na faktot {to eden del od ostrovot Irska, dominantno naselen so britanski unionisti, ostanuva pod uprava na britanskoto kralstvo, a toa ne moàt da go prifatat irskite katolici koi tamu se malcinstvo. Za àl, nitu eden napor vo minatite decenii ne dovede do celosno pomiruvawe i celosno sti{uvawe na oru`jeto. Vo 1998 godina, kone~no,

e postignat miroven dogovor za Severna Irska. Ogromen dogovor koj predviduva reformi na mnogu nivoa, kako {to se policijata, pravdata, decentralizacijata, vospostavuvawe na izbrani institucii vo Severna Irska, ~ovekovi prava, ekonomski prava, upotreba na irskiot jazik, zatvorenicite, kriminalnoto pravo, razoruùvawe na paramilitarnite strukturi od dvete strani i sli~no. No, ona {to mu dava dopolnitelna teìna na ovoj dogovor se i obvrskite na Republika Irska i Obedinetoto Kralstvo da napravat izmeni vo svoeto ustavno pravo vo nasoka na namaluvawe na nadvore{niot pritisok i tenziite prisutni vo Severna Irska. Isto taka, vo dogovorot (koj tamu se narekuva Veligdenski dogovor) ima segmenti koi se odnesuvaat na odnosite me|u Republika Irska i Severna Irska i me|u Obedinetoto Kralstvo i Severna Irska kako negov sostaven del. Vo dogovorot ima i segmenti koi po mnogu raboti nalikuvaat na segmenti od Ohridskiot ramkoven dogovor. Iako istorijata, kontekstot, dolìnata, intenzitetot i pri~inite za dvata konflikti se krajno razli~ni, o~igledno e deka me|unarodnite eksperti imale mo`nost da crpat iskustva vo nasoka na brzo razre{uvawe na konfliktite i na pri~inite za nivno nastanuvawe. Ona {to moè da se vidi direktno tamu, me|u lu|eto i instituciite, e faktot deka sproveduvaweto na Veligdenskiot dogovor celo vreme go sledat problemi, nejas-

notii, nedore~enosti i ~uvstva na nedoverba me|u dvete zaednici vo Severna Irska. O~igleden e naporot koj se vloùva i od dràvnite institucii i od politi~kite partii, no rezultatite ne se takvi kakvi {to moè da se pretpostavat oddaleku. Razdelenosta me|u zaednicite e glavniot predizvik so koj se soo~uva op{testvoto vo Severna Irska. Ednite so irsko, katoli~ko poteklo, drugite so britansko protestantsko. Iako ova op{testvo dolgo vreme e del od Evropskata unija i dolgo vreme gi ima pred sebe site resursi za postignuvawe na visoko nivo na tolerancija, za àl, ne uspeva da gi nadmine sozdadenite stereotipi na ednite za drugite. Ne ìveat zaedno, ìveat edni pokraj drugi, no so ogromni yidovi i ogradi me|u naselbite naseleni so dvete zaednici. Ne u~at zaedno, re~isi i da nemaat privatna komunikacija, decata ne drugaruvaat, podeleni se so pove}e od 42 yidovi samo vo Belfast. Toa e àlniot del od realnosta. No, koga }e se sporedi so faktot deka samo vo poslednite triesetina godini nepotrebno se zaginati pove}e od 3.600 lu|e od dvete strani i ova {to postoi denes e odli~no. Sepak, lu|eto tamu se mnogu iskreni i posveteni na svoite prijateli. Ne moèv da razberam deka na krajniot laden sever na Evropa }e najdam lu|e so tolkava strast i pozitivna energija. Rabotlivi se i èlni za napredok. Vpro~em, i rastot na ekonomijata, duri i vo vakvi konfliktni uslovi,

ILIJA DIMOVSKI direktor na Centarot za kkomunikacii k na VMRO-DPMNE i prat pratenik r enik vo sobr sobranieto ranieto na RM

go pokaùva istoto. Tie lu|e tamu zra~at so dostoinstvo, hrabrost i li~na verba. Posveteni se na verata, no posveteni se i na svoite semejstva. Vrednostite se sekojdneven del od nivniot ìvot. Ona {to jas go ponesov od tamu se nekolku ~uvstva. Prvo, ~uvstvo na iskreno àlewe za ma~nata istorija koja ja imale lu|eto vo toj del od Evropa. Vtoro, ~uvstvoto na iracionalnost, no i pasija i posvetenost koja ja vidov vo o~ite na site tamu. Nikoj nema namera da se otkaùva od svoite prava, pa makar i cel svet da se svrti protiv nego. I toa ne e kolektivna karakteristika, tuku kolektivnata dimenzija e posledica na individualnata namera za ostvaruvawe na sopstvenite prava (makar da se od ednata ili od drugata strana). Tret vpe~atok e deka nie samite, site gra|ani na Makedonija nepotrebno sme se stavale vo podredena pozicija koga stanuvalo zbor za tolerancija, razbirawe, soìvot, po~ituvawe me|u razli~nite etni~ki i verski zaednici. Naprotiv, i nie odovde, so site mali konflikti, no i so celata zaedni~ka tradicija imame {to da & pokaème i da ja podu~ime Evropa. Vpro~em, taa taka e i sozdavana - vrz baza na razli~nosti.

14 31.05.2010

FEQTON

FELJTON-37 Lani Subaru stana 11-ti najpopularen avtomobilski brend vo SAD, za razlika od 19-to mesto samo edna godina pred toa. Rekordnite proda`bi vo gradovite kako Los Anxeles, Dalas, Atlanta i Orlando, mu pomognaa na Subaru da stane najbrzo raste~ki avtomobilski brend vo SAD vo poslednive dve godini. IGOR PETROVSKI igor@kapital.com.mk

odeka pogolemiot del od amerikanskiot avtomobilski biznis {totuku po~na da izleguva od recesiskata za~maenost, proda`bite na Subaru vo Glendejl, Kalifornija, se zgolemuvaat sekoj mesec, i sopstvenikot na salonot Sem Er{andi, duri razmisluva i da ja pro{iri svojata dilerska mre`a nadvor od ovaa sojuzna dr`ava. “Na{ite kupuva~i ne bea pogodeni od recesijata. Tie se vo podobra finansiska situacija”, veli toj. Sli~na e situacijata i vo drugite kraevi na SAD. Finansiski podobro stoe~kite kupuva~i mu ja dadoa doverbata na ovoj ne tolku eksponiran japonski brend, i proda`bite vo 2009 godina dostignaa rekordno nivo, so {to se zgolemi i pazarniot udel vo SAD. Lani Subaru stana 11ti najpopularen avtomobilski brend vo SAD, za razlika od 19-to mesto samo edna godina pred toa. Rekordnite proda`bi vo gradovite kako Los Anxeles, Dalas, Atlanta i Orlando, mu pomognaa na Subaru da stane najbrzo raste~ki avtomobilski brend vo SAD vo poslednive dve godini. Zasega e lider vo rastot i za 2010 godina, so porast na proda`bite od 41% vo april. Za prvpat, proda`bite na Subaru gi nadminaa onie na popoznatite brendovi kako BMV, Leksus, Mazda i Folksvagen. Subaru, oddelot za proizvodstvo na avtomobili {to se nao|a vo ramki na japonskata korporacija Fuxi Hevi Indastris, tradicionalno be{e popularen me|u profesionalnite voza~i i entuzijastite so posportski duh vo severoisto~nite i severozapadnite kraevi na SAD. Avtomobilite “subaru” bea prvenstveno poznati po seriskoto vgraduvawe na pogon so ~etiri trkala i “bokser” motor, pa zatoa i ne ~udi {to najmnogu gi sakaa voza~ite od oblastite kade {to terenot e prete`no planinski, a zimite se dolgi i so mnogu sneg. Subaru nikoga{ ne be{e brend {to ostvaruva rekordni proda`bi, nitu vo Japonija, nitu vo Evropa ili Amerika, no dobrite poznava~i na sportskiot avtomobilizam znaat deka tokmu modelite na “subaru” imaat osvoeno mnogu {ampionski tituli vo prvenst-

“KAPITAL PRODOL@UVA SO SERIJALOT STORII ZA TOA KAKO NAJGOLEMITE “KAPITAL” BIZNIS-UMOVI NA PLANETAVA GI PODGOTVIJA SVOITE STRATEGII ZA BORBA BIZNIS-UM PROTIV GL GLOBALNATA KRIZA. PROÎTAJTE ZA TOA KAKVI ÊKORI PREZEDOA ÊLNICITE NA SVETSKITE BANKARSKI I INVESTICISKI GIGANTI I KORPOÊLNICIT RACII OD VOL STRIT PROTIV EFEKTITE OD RECESIJATA, NO I [TO SOVETUVAA POZNA POZNATI BIZNIS-TEORETIÂRI VO TAA NASOKA.

SVETSKITE BIZNIS-LIDERI PROTIV KRIZATA: TOMAS DOL, SUBARU AMERIKA

BUDEWE NA NEPRAVEDNO POTCENETIOT BREND vata na reli-vozewe niz svetot. Brendot tradicionalno ima{e mal pazaren udel, vo {to golemo vlijanie ima{e i cenata na ovie vozila, koja nikoga{ ne bila niska. Me|utoa, sega rabotite se menuvaat, barem na amerikanskiot pazar. Pod vodstvo na Tomas Dol, {efot na Subaru- Amerika, brendot poleka, no sigurno go gradi svojot uspeh. ZNAAT KAKO DI[AT NIVNITE KUPUVAÎ Tajnata na “subaru” e vo toa {to gi razbira kupuva~ite {to gi vozat negovite avtomobili i stana pomudar i poagresiven vo privlekuvaweto na novi klienti, koi {to se ~uvstvuvaat prijatno da bidat del od “klanot”. Kompanijata ima tip na potro{uva~ka baza koja {to e osobeno golem qubitel na avtomobilite. Prose~niot doma{en prihod na sopstvenik na vozilo “subaru” e 88.000 dolari godi{no, isto kako i onie {to vozat “honda” i 10.000 dolari povisoko od onie so “tojota”, veli Tomas Dol, glaven operativen direktor na Subaru Amerika, so sedi{te vo Wu Xersi. Osven toa, kupuva~ite na “subaru” se i tri godini pomladi od industriskiot prosek i so edna ~etvrtina pogolema verojatnost da imaat univerzitetska diploma. Tie se vnimatelni so tro{eweto na svoite pari, tradicionalno kupuvaj}i poevtino vozilo otkolku {to moè da si dozvolat. Nekoi 36% od niv pla}aat vo gotovo. “Nie igravme na taa karta i skrativme okolu 1.200 dolari od prose~nata cena od 26.300 dolari za vozilata na “subaru” vo 2007 godina. Ova sniùvawe ne gi stopi profitnite marì zatoa {to poniskite ceni mu dozvolija na “subaru” zna~itelno da gi reducira proda`nite stimulacii i rabati {to dotoga{ gi davavme”, veli Dol. Vo momentov, kompanijata dava okolu 1.333 dolari stimulacii po vozilo, najniskoto nivo vo ramki na industrijata. Toa e re~isi dvojno pomalku od 2.310 dolari kolku {to sega “tojota” im dava na kupuva~ite. Pogolemiot del od marketingot na “subaru” se fokusira na zacvrstuvawe na konekcijata so kupuva~ite. Istraùvawata na kompanijata pokaàle deka nivnite lojalni kupuva~i se lu|e so izrazena ekolo{ka svest, koi {to ja cenat slobodata da odat kade {to sakaat, koga sakaat. “Za razlika od kupuva~ite na luksuzni brendovi, “subarovcite” se klienti {to ne kupuvaat ma{ini, tuku iskustvo”, veli Dol. Toa fino se poklopuva so tradicijata na 4h4 pogon na Subarovite vozila. Zatoa i na edna od TV-reklamite na Subaru-porakata e ednostavna: qubov. “Vo svojot marketing se fokusiravme na toa {to ja kreira qubovta pome|u sopstvenikot i negoviot avtomobil”, veli Dol. Kampawata naslovena “spodeluvawe na qubovta” se pokaà efektivna. Taa ja potencira igrata, avanturata {to moè da ja imate so “Subaru”.

SO POMALKU REKLAMIRAWE DO GOLEMI EFEKTI Minatata godina Subaru prodade rekordni 216.652 avtomobili vo SAD, me|u koi predvodnici bea limuzinata “legasi” i sportskite terenci “forester” i “autvek”. Planirano e zgolemuvawe na proizvodstvoto vo fabrikata vo Indijana za 40% godinava, koja {to isto taka sklopuva i modeli na Tojota, koja {to e najgolem akcioner vo Fuxi Indastri, kompanijata majka na Subaru. Ovaa fabrika stana poznata po toa {to be{e prva vo SAD koja {to nitu edna otpadna materija ne isfrla na deponija, tuku s$ se reciklira. Ovoj imix na Subaru kako ekolo{ki osvesten proizvoditel mu pomaga da osvojuva novi kupuva~i {to ja delat istata svest za za{tita na prirodnata sredina. A, za toa da ne mora da potro{i mnogu pari za reklamirawe. Subaru tro{i okolu 150 milioni dolari godi{no za reklamirawe vo SAD, 100 milioni pomalku od Folksvagen, koj {to prodava re~isi ist broj na vozila vo SAD kako i Subaru, a samo edna pettina od toa {to go tro{i Hjundai, i edna tro{ka od 2,2 milijardi dolari {to gi izdvojuva Xeneral Motors. Za da prodol`i so rastot, Subaru }e dodade i vozilo od kompaktna klasa, kako i hibrid kon svojata proizvodna linija vo SAD, najavuva Dol. Pretsedatelot na Fuxi Hevi Indastris veli deka prviot hibrid na “Subaru” }e pristigne vo 2012 godina. Edna rabota sigurno nema da se promeni, a toa e akcentot {to Subaru go stava na relativno posituiranite kupuva~i koi {to ja cenat slobodata i ekologijata. Vo Subaru smetaat deka toa e pazar od okolu 60 milioni kupuva~i, mnogu pogolem od poedine~nite segmenti

na profesori, zagreani privrzanici na Grinpis, ili homoseksualci, koi {to dosega se povrzuvaa so ovaa grupa potro{uva~i. “Toa se lu|e koi {to vo srce se kupuva~i na “subaru”, no ne go znaat toa”, lucidno zaklu~uva Tomas Dol, operativniot {ef na “subaru” vo Amerika. Spored nivnite matematiki, ako se odzemat 2,4 milioni subarovci {to ve}e se trkalaat po pati{tata niz SAD, im ostanuva u{te 57,6 milioni srca za osvojuvawe.

TOMAS DOL: “Vo svojot marketing se fokusiravme na toa {to ja kreira qubovta pome|u sopstve nikot i negoviot avtomobil”

KOMPANII & PAZARI 15

31/MAJ/2010 ИНДЕКСИ НА ИНДУСТРИСКО ПРОИЗВОДСТВО 2010/2009 ГОДИНА

ИЗВОР: ДРЖАВЕН ЗАВОД ЗА СТАТИСТИКА

VO APRIL, INDUSTRIJATA POTONA ZA 9,6%

PA\A INDUSTRISKOTO PROIZVODSTVO, NA UDAR I BDP Industrijata so re~isi 25% u~estvuva vo vkupnata ekonomska aktivnost na zemjava. Kako sektor koj vo zna~aen del go kreira BDP, se o~ekuva godinava taa da bide “zaslu`na” za lo{ite performansi na ekonomijata KATERINA POPOSKA poposka@kapital.com.mk

ndustriskoto proizvodstvo nikako da prestane da pa|a pet meseci po red. Porazitelni se podatocite deka industrijata vo prviot kvartal godinava beleì pad od 10%. Deka proizvodstvoto e s$ u{te na mnogu nisko nivo pokaùva i podatokot deka vo april godinava industriskoto proizvodstvo se namali za celi 9,6% sporedeno so istiot period lani. Sli~en pad, industrijata zabeleà i vo avgust minatata godina. Gledano po sektori, industriskoto proizvodstvo vo dejnosta vadewe rudi i kamen vo april godinava padna za 14,2%, sporedeno so istiot mesec lani. Identi~en pad beleì i prerabotuva~kata industrija. Spored statisti~kite podatoci, vkupniot pad od 9,6% na industriskoto proizvodstvo vsu{nost go kreiraat samo nekolku granki: proizvodstvoto na nafteni derivati i pe~atarskata dejnost, koi vo april beleàt pad od duri 50%. Proizvodstvoto na grade`nite materijali minatiot mesec se namali za 26% sporedeno so lani, a prerabotkata na metali za 4%. Od druga strana, pak, ako gledame koja granka ima najgolem udel vo vkupniot pad na industrijata, izleguva deka toa se proizvodstvoto na tutun, grade`ni materijali, nafta, elektri~ni ma{ini i pe~atarskata dejnost. Padot na proizvodstvoto e prosleden so pad i na vrabotenite vo industrijata. Vo april godinava, brojot na rabotnici vo industrijata e namalen za re~isi 8%. Za isto tolkav procent se namali i brojot na rabotnicite vo industrijata vo prvite ~etiri meseci godinava. Vo sektorot vadewe rudi i kamen vo april godinava, sporedeno so lani, brojot na rabotnicite e namalen za 5,8%, vo prerabotuva~kata industrija

za 8,7%, a vo sektorot snabduvawe so elektri~na energija, gas i voda, vo pogonite imalo 2,3% pomalku rabotnici. Ako podlaboko se analiziraat podatocite na Dràvniot zavod za statistika, ohrabruva podatokot deka nose~kite industriski granki na makedonskata ekonomija - metalnata i tekstilnata poleka izleguvaat od negativa i pokaùvaat blag porast na proizvodstvoto. PA\A INDUSTRIJATA, PA\A I BDP Edna od grankite koi najmnogu u~estvuvaat vo sozdavaweto na bruto doma{niot proizvod (BDP) e tokmu industrijata – so re~isi 25%. Sledat trgovijata so okolu 12% i zemjodelstvoto so okolu 10%. Tokmu poradi toa {to industrijata ima najgolemo u~estvo vo sozdavaweto na ekonomskiot rast na Makedonija, se o~ekuva godinava taa da bide “zaslu`na” za lo{ite performansi na makedonskata ekonomija. No, iako ova se moèbi najgolemite dejnosti koi u~estvuvaat vo BDP, sepak, ne se i odlu~uva~ki koga stanuva zbor za ekonomskiot rast. “Uslu`niot sektor zafa}a re~isi 60% od vkupniot BDP na Makedonija, taka {to ako se zeme predvid deka uslugite glavno zavisat od doma{nata pobaruva~ka, kade, spored ekspertite, godinava ne se o~ekuvaat golemi oscilacii, sepak, vkupniot ekonomski rast na Makedonija dominantno }e zavisi od sostojbata na ovoj sektor”, objasnuvaat ekspertite. Poznava~ite na statisti~kite podatoci, sostojbite vo industrijata gi analiziraat i preku rastot na izvozot na klu~nite industriski granki, pa ottuka vadat i zaklu~ok deka vo sledniot kvartal industrijata treba poleka da zakrepnuva. No, del od ekonomskite eksperti i analiti~ari ne se soglasuvaat deka ekonomijata zaìvuva. “O~igledno i o~ekuvano e èlbite na Vladata deka vo po~etokot na

2010 godina Makedonija }e izleze od krizata, ne se ostvarija. Toa go poka`uvaat i poslednite statisti~ki podatoci za padot na industriskoto proizvodstvo. Spored mene, najrazumno e da planirame deka takvi negativni efekti }e imame i do krajot na godinava. Prihodi vo buxetot }e nema. Podatocite za padot na proizvodstvoto od ~etiri meseci, voop{to ne e mal period, koj treba da mislime deka vetuva dobri natamo{ni rezultati. Do krajot na godinata treba da se slu~i ne znam {to za da se realizira ekonomski rast od 2%, kako {to planira Vladata”, veli univerzitetskiot profesor Van~o Uzunov. PODATOCITE PORAZITELNI, STOPANSTVENICITE PESIMISTI Tokmu stopanstvenicite pred da se objavat statisti~kite podatoci pokrenaa inicijativa Vladata da donese novi merki za zabrzuvawe na ekonomskiot rast i za zgolemuvawe na vrabotenosta za da ne se slu~i kolaps na realniot sektor i da ima novi otpu{tawa. Tie alarmiraat deka s$ u{te glavnite aduti za ekonomski rast - produktivnosta, ekonomi~nosta i rentabilnosta - vo ovoj moment izostanuvaat. Pretsedatelot na elektro-metalnata industrija i direktor na fabrikata Rade Kon~ar, Ace Antevski, neodamna konstatira{e deka sledniot kvartal }e bide o~aen. “Moite sogleduvawa ne me pravat optimist. Smetam deka sledniot kvartal }e bide polo{ od ovoj. Industrijata se soo~uva so problemi. Pri kraj sme so nara~kite, a od druga strana n$ pritiskaat golemite vlezni tro{oci. Vaka ne mo`eme da rabotime. Elektro-metalnata industrija ne nosi ni{to spektakularno vo idnina, nema nikakvi podobruvawa nitu optimisti~ki najavi. Od druga strana, pak, nema nikakvi investicii”, objasnuva Antevski. Eden od potpretsedatelite na Stopan-

[TO ZNAÎ PADOT NA INDUSTRISKOTO PROIZVODSTVO? Indeksot na industriskoto proizvodstvo e mnogu vaèn ekonomski indikator. Toj go pojasnuva strukturniot razvoj na ekonomijata. Promenite koi nastanuvaat kaj ovoj indeks gi objasnuvaat dvièwata na BDP na zemjata vo pogled na negoviot rast ili pad. Preku nego moè da se uvidi kakvo e u~estvoto na razli~ni industriski granki vo dvièweto na BDP, odnosno koi nosat rast, a koi pad. Vo su{tina, padot na industriskoto proizvodstvo zna~i pomalo koli~estvo na proizvedeni dobra, {to, pak, zna~i stagnacija na del od proizvodnite kapaciteti. Poradi toa imame namaluvawe na profitabilnosta na na{ite kompanii, koi za da opstanat se prinudeni na nepopularni merki, odnosno namaluvawe na plati i reducirawe na vraboteni. skata komora, Antoni Pe{ev, veli deka stopanstvoto s$ u{te se soo~uva so kriza. “Ima kontrakcija vo stopanstvoto. Site dosega{ni stavovi na rakovoditelite na kompaniite se vsu{nost eho na namalenata pobaruva~ka, nelikvidnosta, nemaweto sveì pari vo biznis-zaednicata. Smetam deka taa treba da go zgolemi svoeto u~estvo vo ekonomijata preku zgolemeno nivo na investicii”, veli Pe{ev. Poradi sega{nata lo{a kondicija vo koja se nao|a stopanstvoto, biznismenite krojat novi merki. Kako {to ve} e objavi “Kapital”, del od merkite do Vladata }e bidat dràvata da ne docni so povratot na DDV kon firmite i vo najaveniot rebalans na buxetot da ne ja krati stavkata za kapitalni investicii, tuku celosno da ja realizira. Dvigatelite na makedonskata ekonomija, zdruèni vo Stopanskata komora, od Vladata }e baraat i tie da moàt da go otkupat zemji{teto vo fabrikite za edno evro po metar kvadraten. Me|u stopanstvenici, pogolem optimist e Ilija Ge~ev, sopstvenik na fabrikata za ~eli~ni profili, IGM od Kavadarci. Toj neodamna za “Kapital” objasni deka rastot na cenite na metalite na svetskite berzi vleva nade` za stabilizacija na pazarot.

“So ogled na sega{noto nivo na cenite na metalite, o~ekuvam vo letnite meseci da ima mnogu blag pad na proizvodstvoto i pogolema stabilizacija. So ovie ceni na metalite na svetskite berzi e dostignato edno kriti~no nivo, potrebno za stabilizicija na pazarot. Ve}e imame pobaruva~ka od stranskite partneri. Ovie ceni zasega se dovolno konkurentni za vo mesecite {to sledat da imame dobra proda`ba, a so toa da ostvaruvame i dobar profit“, smeta Ge~ev. Od Vladata priznavaat deka godinava ekonomijata }e zakrepnuva od globalnata ekonomska kriza. “Nie znaeme deka posebno vo ovoj period, poddr{kata za ekonomijata be{e zna~ajna od aspekt na podobruvawe na perspektivite na na{ata ekonomija. Jas vo nekolku navrati spomenav deka ovaa godina nema da bide godina na ekonomski bum. Taa }e bide godina na revitalizacija na na{ata ekonomija, na oporavuvawe, podobruvawe i amortizacija na efektite od globalnata ekonomska kriza. Tie }e prodol`at i vo tekot na ovaa godina, no smetame deka prioritet treba da bidat infrastrukturnite proekti, koi imaat direkten efekt vrz ekonomijata”, izjavi ministerot za ekonomija, Fatmir Besimi.

16 31.05.2010 2.475 2.470 2.465 2.460 2.455 2.450 2.445 2.440 2.435 2.430

BERZA/AKCII/TRGUVAWE

MBI 10

2.730

MBID

108,75

OMB

108,70

2.710

108,65

2.690

108,60 2.670 108,55 2.650

20/05/10

22/05/10

24/05/10

26/05/10

2.630

108,45

2.610

108,40

28/05/10

MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA

108,50

20/05/10

22/05/10

24/05/10

26/05/10

28/05/10

20/05/10

MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA

22/05/10

24/05/10

26/05/10

28/05/10

OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA

12,48

milioni evra e vkupno ostvaren promet od strana na Ilirika investments i Komercijalna banka za prvite ~etiri meseci od godinava

35,47

milioni evra za prvite ~etiri meseci od 2010 e vkupno ostvareniot promet vo ramkite na berzata.

PROMETOT NA BROKERSKITE KU]I GODINAVA OPA\A

ILIRIKA I KOMERCIJALNA BANKA SO 35% U^ESTVO Ovie institucii ostvarile i najgolema dobivka od provizii vo odnos na ostanatite u~esnici na berzata

METODI PENOVSKI

penovski@kapital.com.mk

lirika investments i Komercijalna banka se u~esnicite na pazarot na kapital koi vo tekot na prvite ~etiri meseci od ovaa godina ostvarile najgolem promet vo ramkite na na{ata berza. Nivniot promet za poslednite ~etiri meseci kumulativno iznesuva okolu 12,48 milioni evra. Ilirika investments realizirala okolu 7,76 milioni evra promet, a Komercijalna banka okolu 4,72 milioni evra. Procentualno gledano Ilirika investments ima u~estvo od 22% vo vkupno realiziraniot promet za ovoj period vo ramkite na berzata koj iznesuva{e okolu 35,47 mil-

ioni evra za prvite ~etiri meseci od 2010 godina. Kaj Komercijalna banka ovoj procent iznesuva 13%. Zaedno dvete brokerski institucii imaat u~estvo od okolu 35% od vkupno realiziraniot promet dosega. Kako tret u~esnik koj isto taka mo`e da se pofali so golemo u~estvo vo pogled na ostvareniot promet vo ramkite na berzata e i NLB Tutunska broker. Ovaa brokerska ku}a koja od neodamna se spoi so mati~nata banka, realizirala promet od re~isi 2,95 milioni evra zaklu~no so mesec april godinava. Nejzinoto u~estvo vo ramkite na vkupniot realiziran promet iznesuva okolu 8%. Voedno ovie institucii ostvarile i najgolema

dobivka od provizii vo odnos na ostanatite u~esnici na berzata. Vo pogled na u~esnicite na pazarot na kapital koi najmalku realizirale promet se izdvojuvaat duri tri banki. So najmal realiziran promet vo ovie prvi 3 meseci se istaknuva brokerskiot oddel na Stater banka so realizacija od okolu 59 iljadi evra. Po nea sleduva Centralna kooperativna banka so realizacija od okolu 78 iljadi evra i kako tret u~esnik na pazarot so najmal ostvaren promet se javuva Univerzalna investiciona banka so malku pogolem ostvaren promet vo odnos na prethodnite dve od okolu 320 iljadi evra. Vo pogled na procentualnoto

BERZANSKI INFORMACII АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПОРАСТ

28.05.2010

Отворен инвестициски фонд

1М

3М

6М

YTD

30.521.985,64

-9,08%

-8,16%

-4,52%

-3,06%

1,49%

26.05.2010

11.200

Илирика ГРП

19.746.202,20

-3,61%

-1,07%

2,25%

1,93%

8,00%

26.05.2010

9,95

18.000

Иново Статус Акции

18.497.507,15

-7,40%

-10,76%

-15,59%

-11,00%

6,57%

26.05.2010

580,00

9,43

29.000

КД Брик

20.791.353,64

-0,27%

5,53%

8,07%

5,16%

22,98%

27.05.2010

22,00

4,76

22.000

КД Јужен Балкан

21.367.261,71

-5,45%

-4,30%

-7,14%

-2,73%

18,22%

27.05.2010

КБ Публикум балансиран

26.242.232,59

-3,72%

-3,30%

-0,45%

-0,43%

27.05.2010

8.000,00

14,29

24.000

Раде Кончар Скопје

1.600,00

14,29

Бетон Скопје

9.000,00

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПАД Име на компанијата Коста Абраш Охрид

28.05.2010 Просечна цена (МКД)

Арцелормиттал Скопје (ХРМ)

Износ (МКД)

600

-80,00

30.000

160

-0,62

28.480

ПОКАЗАТЕЛИ ЗА КОМПАНИИ - ЕЛЕМЕНТИ НА ИНДЕКСОТ МБИ10

ХВ

ALK (2009) BESK (2009) *

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПРОМЕТ

28.05.2010

Вкупно издадени акции 1.431.353 54.562

28.05.2010

Просечна цена

Нето добивка по акција

P/E

P/B

4.106,84

390,18

10,53

0,94

9.000,00

341,43

26,36

0,26

GRNT (2009)

3.071.377

700,09

105,83

6,62

0,70

2.014.067

2.999,08

533,81

5,62

0,87

Просечна цена (МКД)

Износ (МКД)

MPT (2009)

112.382

28.922,77

0,81

Комерцијална банка Скопје

2999,08

0,93

4.243.705

REPL (2009)

25.920

41.000,00

5.625,12

7,29

0,82

Топлификација Скопје

SBT (2009)

0,61

389.779

2.698,66

211,39

12,77

14.622.943

200,00

0,07

2.772,97

2,53

TPLF (2009)

450.000

3.882,76

61,42

63,22

1,14

ZPKO (2009) *

278.620

2.425,00

0,33

3882,76

0,75

1.137.650

Македонски Телеком Скопје

499,31

0,26

778.432

STIL (2009) *

Гранит Скопје

700,09

0,45

750.500

4106,84

0,16

702.270

Алкалоид Скопје

ПРОМЕТ ПО ПАЗАРНИ СЕГМЕНТИ

28.05.2010 Промет Број на во ЕВРА трансакции

KMB (2009)

Име на компанијата

cijalna banka i NLB Tutunska broker go prodol`uvaat trendot od izminatite godini vo pogled na ostvaruvawe najgolem promet vo ramkite na berzata. Ovie brokerski ku}i vo poslednite 3 godini postojano se na prvite pet mesta vo pogled na realiziran promet. Komercijalna banka spored podatocite od godi{nite bilteni na makedonskata berza za poslednite 3 godini zaklu~no so krajot na 2009 godina ima ostvareno vkupen promet od okolu 391,5 milioni evra. NLB Tutunska broker za ovoj period ima ostvareno okolu 229,5 milioni evra promet, a Ilirika investments okolu 158, 5 milioni evra. Procentualno, nivnoto u~estvo vo ramkite na vkupno realiziraniot promet za izminatite 3 godini koj iznesuval okolu 1,87 milijardi evra e okolu 42%. Poedine~noto u~estvo na sekoja od niv vo ovoj vkupen promet e na Komercijalna banka 21%, na NLB Tutunska broker 12% i na Ilirika investments okolu 8%. Vo pogled na vakviot trend izvr{niot direktor na Ilirika investments, Vasko Mitev ni izjavi deka istiot se o~ekuva da prodol`i i ponatamu osobeno kaj negovata brokerska ku}a koja ovaa godina spored nivnite analizi ima rast za okolu 7 do 8 procentni poeni vo pogled na pazarnoto u~estvo sporedeno so lani.

28.05.2010

Илирика ЈИЕ

Скопски Пазар Скопје

Попова Кула Демир Капија

ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД

Податоците се однесуваат за

Износ (МКД)

Тетекс Тетово

PRODOL@UVA PA\A^KIOT TREND Minatata godina vrz osnova na statistikata na makedonskata berza be{e ostvaren vkupen promet od okolu 218,5 milioni evra {to e za 45,5% pomal vo odnos na 2008 godina koga ostvareniot godi{en promet vo ramkite na berzata iznesuva{e okolu 401 milion evra. Sporedeno so 2007 godina, period koga na{ata berza do`ivea silen rast, lanskata godina e

Нето-имот на фонд (ден.)

Просечна цена (МКД)

Име на компанијата

u~estvo na ovie banki vo vkupniot promet samo Univerzalna investiciona banka se karakterizira so u~estvo od 1% dodeka kaj ostanatite ova u~estvo e duri pod ovoj procent.

ostvaren pomal promet za re~isi 82%. Vo apsolutni brojki gledano vo 2007 godina berzata ostvarila promet od 1,2 milijardi evra dodeka vo 2009 godina toj promet padnal na 218,5 milioni evra. Vo tekot na 2008 sporedeno so 2007 godina imame pad na prometot od okolu 68%. Spored izvr{niot direktor na brokerskata ku}a Ilirika investments, Vasko Mitev, pri~inite za trendot na namaluvawe na ostvareniot berzanski promet treba da gi gledame i kaj problemot na sintetizirawe na investitorite. “Za vreme na bumot vo 2007 godina skoro sekoj ima{e investirano vo nekakvi akcii. Po ovoj period kako i po padot na cenata na akciite po koi istite gi nabavile, nesakaj}i, ovie akcioneri stanale dolgoro~ni investitori, pa sega o~ekuvaat rast na ceni za da gi prodadat svoite akcii. Zatoa sega na berzata trguvaat samo vistinskite investitori”, veli Mitev. Spored nego vakviot trend se o~ekuva da prodol`i i ponatamu barem s$ dodeka ne se prezemat opredeleni liberalni merki vo pogled na investirawe vo stranstvo. Spored negovi soznanija duri 80% od svojot promet, brokerskite ku}i kade {to ima poliberalna regulativa, go ostvaruvaat preku investirawe vo stranstvo. Ilirika investments zaedno so Komer-

обврзници обични акции Вкупно Официјален пазар

% на промена

72.130

130.121

-17,56 67,50

202.251

22,44

обични акции

15.924

3,82

Вкупно Редовен пазар

15.924

3,82

218.175

119

20,86

ВКУПНО

(Podatocite vo tabelite i graficite gi obezbeduva Makedonskata berza za hartii od vrednost. Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, petok-28.05.2010)

BERZA/AKCII/TRGUVAWE

31.05.2010

NEDELNA BERZANSKA ANALIZA

BLOKOT SO PEKABESKO GO DIGNA PROMETOT VO PETOKOT METODI PENOVSKI

penovski@kapital.com.mk

o posledniot den od minatonedelnoto trguvawe, blagodarenie na blok-transakcijata na Pekabesko, vo ramkite na berzata be{e ostvaren pogolem promet vo odnos na prethodnite denovi. Berzata vo petokot ostvari vkupen promet od okolu 20,6 milioni denari. Okolu 7,2 milioni denari od ovoj promet otpa|aat na navedenata blok-transakcija kaj koja bea istrguvani 1.614 akcii po prose~na cena od 4.500 denari. Ostatokot od prometot vo iznos od 12,4 milioni denari be{e ostvaren vo ramkite na Oficijalniot pazar. Redovniot pazar, anemi~en kako i voobi~aeno, ima{e realizacija sli~na na onaa od prethodnite denovi vo iznos od necel milion denari. Vkupniot promet ostvaren vo ramkite na ovoj pazar iznesuva{e okolu 979 iljadi denari. Pokraj blok-transakcijata na Pekabesko, denot go obeleà i povtorniot rast na dva od trite berzanski indeksi. Tret den so red rast beleàt osnovniot berzanski indeks MBI-10 i berzanskiot indeks MBID, dodeka indeksot na obvrznicite OMB po rastot vo ~etvrtokot povtorno beleì pad vo petokot. MBI-10 denot, a i nedelata, gi zavr{i na nivo od 2.467,54 indeksni poeni {to zna~e{e rast od okolu 0,79% vo odnos na prethodniot den. MBID, kako vo sredata taka i vo petokot,

20,6 16% milioni denari promet be{e ostvaren vo petokot

zabele`a rast pogolem od 1%. Imeno, ovoj indeks nedelava fini{ira{e na nivo od 2.722,18 indeksni poeni, {to sporedeno so prethodniot den zna~i rast od okolu 1,69%. OMB padna za 0,05% zvr{uvaj} i ja nedelata na 108,45 indeksni poeni. Spored statistikata na berzata povtorno se vratija dobitnicite. Petokot nivniot broj iznesuva{e 15. Kako hartii od vrednost koi izgubile od nivnata cena se javuvaat samo 3. Bez promeni ostanale 2 hartii od vrednost. Najgolem dobitnik vo petokot e akcijata na Skopski Pazar koja porasna za 14,29%, dodeka od druga strana kako najgolem gubitnik se javuva akcijata na Kosta Abra{ od Ohrid koja padna za 80%. POMAL PROMET VO ODNOS NA PRETHODNATA SEDMICA Vkupniot promet koj be{e realiziran ovaa nedela iznesuva{e okolu 60 milioni denari. Ovoj promet e za okolu 16% pomal vo odnos na prethodnata nedela, i pokraj realiziranata bloktransakcija vo petokot vo vrednost od okolu 7,2 milioni denari. Sepak, za razlika od prethodnata nedela, ovaa nedela imame biten nagoren trend vo pogled na rastot na berzanskite indeksi, koi osven

pomal promet minatata nedela vo odnos na prethodnata

vo vtornikot koga istite bea oboeni vo crveno, ostanatite tri dena od rabotnata nedela dva od niv bea postojano markirani so zelena boja. Edinstveno OMB otstapuva{e od ovoj trend. Istiot indeks zabele`a rast samo vo ~etvrtokot. Po~etokot na ovaa nedela ne vetuva{e mnogu. Vo vtornikot, prviot raboten den, po dvata prazni~ni dena koga nema{e trguvawa, be{e realiziran promet od okolu 12,7 milioni denari vo ramkite na 121 realizirana transakcija . Berzanskite indeksi toj den bea site oboeni vo crveno. Vakvata sostojba asocira{e na rasproda`ba na akcii, osobeno {to kako dobitnici, odnosno kako akcii koi ja zgolemija svojata cena, bea samo onie na osiguritelnata kompanija Kjubi Makedonija i obvrznicata od devettata emisija na denacionalizacija. Istiot den duri kaj 16 kompanii bele`ime namaleni ceni na hartii od vrednost. Od druga strana, ostvareniot promet vo sredata vlea doza na optimizam deka ovaa nedela rabotite vo ramkite na berzata }e odat vo nagorna linija, osobeno ako se pogledne kakva be{e situacijata prethodniot den. Vo sredata, prometot vo tekot

AKCIONERSKO SOBRANIE

kvalitetot na proizvedenite ~eli~ni slabovi minatata godina bil so struktura od 84,2% od prva klasa i 15,8% vtora klasa, {to sporedeno so planiraniot kvalitet pretstavuva podobruvawe od 2,8 procentni poeni kaj prvata klasa, odnosno namaluvawe za istiot procent kaj vtorata klasa na slabovi. Blagodarenie na site ovie aktivnosti, Makstil zapo~nuva da prerasnuva vo zna~aen regionalen proizvoditel na ~elik i valani ~eli~ni proizvodi, kako i ekonomski subjekt

so isklu~itelno silno vlijanie vrz vkupnite ekonomski pokazateli na nacionalnata ekonomija. Isto taka, vo ramkite na odr`anata sednica be{e donesena odluka so koja se usvoija izve{taite od izvr{enata revizija na godi{nata smetka i finansiskiot izve{taj na dru{tvoto za minatata godina. Dru{tvoto odlu~i za ovlasten revizor na godi{nata smetka za ovaa tekovna godina povtorno da bide izbrana revizorskata ku}a KPMG Makedonija.

Istiot denot go fini{ira{e na nivo od 2.658,84 indeksni poeni, bele`ej}i rast od 1,72%. Edinstveno OMB be{e oboen vo crveno vtor den po red. Ovoj indeks vo tekot na v~era{noto trguvawe zabele`a pad od 0,03%, dostignuvaj}i nivo od 108,49 indeksni poeni. Vo ~etvrtokot povtorno is~ezna optimizmot za pogolem promet. Berzanskite indeksi bea site oboeni vo zeleno, a dokolku postoe{e obojuvawe na prometot, toj sigurno }e dobie{e silno crvena boja. Broj na realizirani transakcii ima{e okolu 129 so ostvaren promet od okolu 11,1 milioni denari. Ako prethodniot den imavme pomal broj

na trguvaweto porasna za 22% vo odnos na vtornikot. Istiot iznesuva{e okolu 15,5 milioni denari, za razlika od vtornikot koga istiot se dvi`e{e okolu 12,7 milioni denari. Ona {to e pozitivno e {to istiot be{e ostvaren vo ramkite na 100 realizirani transakcii. Vo vtornikot imavme za 21% pogolem broj reazilirani transakcii koi gi karakterizira{e pomal promet vo sporedba so sredata. Denta rast bele`at i dva indeksa. Osnovniot berzanski indeks MBI-10 porasna za 0,10%, zavr{uvaj}i go denot na nivo od 2.437,15 indeksni poeni, a vo rastot ovoj indeks go slede{e i indeksot MBID. K

MAKSTIL GO POTVRDI USPE[NIOT ODBOR NA DIREKTORI kcionerskoto sobranie na Makstil minatiot petok ja potvrdi neto-dobivkata od okolu eden milion denari, ostvarena vo tekot na minatata godina. Zaradi vakvata uspe{na delovna politika, koja izminatata godina be{e realizirana i pokraj ekonomskata kriza, akcionerskoto sobranie na kompanijata vo ramkite na odrànata sednica odlu~i vodeweto na dru{tvoto i ovaa godina da im go doveri na site ~lenovi od odborot na direktori. Blagodarenie na nivnoto zalagawe, kompanijata ja zavr{i minatata godina, pokraj so ostvarena neto-dobivka, i so zgolemuvawe na brojot na vraboteni od 979 lica na 1.069, kako rezultat na zasnovawe na redoven raboten odnos so dotoga{ angaìrani lica so dogovor na delo. U{te eden uspe{en ~ekor vo ramkite na kompanijata e i zaokruùvaweto na po~natite investiciski aktivnosti od vtoriot investiciski ciklus vreden 31 milioni evra, so {to bea podobreni proizvodnite performansi na instaliranite kapaciteti i procesni linii. So toa se podobri ekonomskata efikasnost i ekolo{kiot efekt {to obezbedi uslovi za zgolemuvawe na proizvodstvoto. So zaokruùvawe na ovoj proces,

Minatata nedela tri dena po red rastea MBI-10 i MBID

transakcii a pogolem promet, vo ~etvrtokot slikata be{e sosema poinakva. Brojot na transakcii porasna za okolu 29%, a prometot se namali za re~isi isto tolkav procent, odnosno za okolu 28,3%. Vo pogled na berzanskite indeksi ovojpat imame rast kaj site tri indeksa. Osnovniot berzanski indeks porasna za 0,45% fini{iraj} i na nivo od 2.448,11 indeksni poeni. MBID porasna za 0,68% dostignuvaj}i 2.676,95 indeksni poeni, a po nekolku dena pad kone~no porasna i indeksot na obvrznicite OMB. Ovoj indeks dostigna 108,5 indeksni poeni, {to e rast za okolu 0,01% vo odnos na prethodniot den. O

KOMPANII & PAZARI

18 31.05.2010 ONE DOBI PRVA NAGRADA ZA OP[TESTVENO ODGOVORNA KOMPANIJA

VO STRUGA POPOLNETI HOTELSKITE KAPACITETI ZA PRETSTOJNATA SEZONA

NE ja dobi prvata nagrada za op{testvena odgovornost za golemi i sredni pretprijatija vo kategorijata korporativna filantropija za 2009 godina, na izborot organiziran od Centarot za institucionalen razvoj (CIRA). Za op{testveno odgovorna kompanija vo zemjava glasaa ~lenovite na `iri-komisijata sostavena od istaknati li~nosti od nevladiniot sektor, mediumite i biznis-

ajgolem del od hotelskite kapaciteti vo Struga vo pretstojnata turisti~ka sezona }e bidat ispolneti do posledno mesto, tvrdat turisti~kite rabotnici. Najbrojni }e bidat gostite od Holandija i Izrael, a }e ima gosti i od Slovenija, Srbija, Turcija, Albanija i Kosovo. Od hotelot Drim informiraat deka za da privle~at pove}e gosti, godinava se odlu~ile da gi namalat cenite na aran`manite za 30%.

sektorot, zemaj}i gi predvid aktivnostite i proektite na kompaniite vo oblasta na op{testvenoto odgovorno rabotewe i nivniot pridones za zaednicata. â&#x20AC;&#x153;Nie vo ONE cvrsto veruvame deka kompaniite, kako i lu|eto, se del od edno op{testvo od koe ne treba samo da zemame, tuku i da davame. Mo`am samo da vetam deka i ovaa godina }e prodol`ime so istiot elan i entuzijazam vo realiziraweto na na{ite proekti,

koi im pomagaat na najranlivite kategorii na gra|ani vo op{testvotoâ&#x20AC;?, istakna Viktor Donevski, direktor za odnosi so javnosta vo ONE.

Ovaa sezona, gosti vo Struga }e bidat i desetina grupi kamperi od Holandija i Estonija i od drugi zapadnoevropski dr`avi. Turisti~kite rabotnici od Struga velat deka gradot ima {to da im ponudi na gostite, od aspekt na kulturno-istoriski lokaliteti, no nedostiga prezentacija. Tie velat deka se raboti na vonpansionskata ponuda so poseta na crkvata "Sv. \ orgija", Nacionalniot muzej vo

Struga, manastiriskiot kompleks vo Kali{ta, zaedno so pe{terskite crkvi, Rado`da i Vev~anskite izvori.

PO ODOBRENIE NA SOBRANIETO NA AKCIONERI

KOMUNA SE ZADOL@I SO TRI MILIONI EVRA VO NLB TUTUNSKA BANKA Za obezbeduvawe na kreditot kompanijata go zalo`i pod hipoteka celiot kompleks na dru{tvoto vo skopsko Maxari, kako i grade`noto zemji{te okolu kompleksot na fabrikata ALEKSANDRA SPASEVSKA spasevska@kapital.com.mk

abrikata za proizvodstvo na hartija i ambalaà, Komuna, }e se zadolì kaj NLB Tutunska banka so tri milioni evra. Spored soop{tenieto na kompanijata objaveno na Makedonska berza, na poslednoto sobranie akcionerite donele odluka da se zadolàt kaj bankata so ramkoven, revolving kredit-limit vrz osnova na dogovoren zalog. Nema informacii vo objavenoto soop{tenie za koja namena }e bide iskoristen kreditot. Kako obezbeduvawe na kreditot od NLB Tutunska banka kompanijata go zaloì pod

hipoteka celiot kompleks na dru{tvoto koe se nao|a vo Maxari, kako i grade`noto zemji{te pod i okolu kompleksot na fabrikata. Dogovorot za kreditot po ovlastuvaweto od sobranieto na akcioneri }e go potpi{e Slobodan Mucunski, pretsedatel na upravniot odbor na Komuna. Na Sobranieto na akcioneri, koe se odr`a minatata nedela, bea doneseni pove}e odluki, me|u koi i raspredelba na dobivkata ostvarena vo 2009 godina. Spored soop{tenieto od kompanijata, dobivkata od 30,7 milioni denari ostvarena vo 2009 godina }e se isplati vo najgolem del za pokrivawe na zagubite od minatite godini, za zakonski rezervi i za prioritetni akcii za

Fondot za penzisko i invalidsko osiguruvawe: 25,9 milioni }e bidat prefrleni za pokrivawe na zagubite; 4,3 milioni denari za zakonskite rezervi, a 580 iljadi denari za fondot za PIOM. Komuna e najgolemata fabrika za proizvodstvo na hartija i hartiena ambala`a vo Makedonija. Kompanijata uspe{no ja zavr{i minatata godina. Iako bea namaleni prihodite od proda`ba, dobivkata be{e tri pati pogolema od 2008 godina. Spored finansiskiot izve{taj za 2009 godina, kompanijata ja zavr{i so dobivka od 30,7 milioni denari, za razlika od 11,9 milioni ostvareni lani. Prihodite za proda`ba bile pomali za 40 milioni denari i vo

SKOPJE DOBI ELEKTRONSKI KATASTAR tartuva{e elektronskiot sistem za katastar so koj }e se ovozmo`i pobrza i poefikasna usluga za gra|anite. E-Katastarot zasega e dostapen za teritorijata na grad Skopje, a vo bliska idnina se o~ekuva negova implementacija i vo ostanatite gradovi od dr`avata. Proektot ~ine{e okolu 320 iljadi evra, sredstva obezbedeni od buxetot na Katastarot i na nego se rabote{e nepolni dve godini. Izraboten e so najsofisticirana veb-tehnologija

od firmata Igea. Spored vicepremierot zadol`en za ekonomski pra{awa, Vladimir Pe{evski, so voveduvaweto na E-Katastar zna~itelno }e se zgolemi sigurnosta na podatocite i }e se ovozmo`i poefikasna usluga za gra|anite. "Sigurnosta na podatocite }e bide zna~itelno zgolemena, bidej}i vo realno vreme }e se ima pristap do bazata na podatoci. So toa i rabotata i procedurite vo samiot Katastar se zna~itelno zabr-

zani, taka {to o~ekuvame i podobra usluga. Ovoj proekt e eden od klu~nite za kreirawe na efikasna biznis-klima, osobeno vo delot na rabotata so nedvi`nosti i, voop{to, za celiot grade`en sektor", istakna Pe{evski. Direktorot na Agencijata za katastar na nedvi`nosti, Qup~o \or|ievski, izjavi deka skopskiot Katastar od deneska normalno }e funkcionira, otkako minatata nedela ne rabote{e so stranki nekolku dena.

30,7 milioni denari vkupna dobivka ostvari Komuna vo 2009 godina

2009 godina iznesuvaat 733,6 milioni denari. Proizvodstvoto na Komuna zadovoluva 63% od pobaruva~kata na hartija, hartiena ambala`a i kartoni vo Makedonija. Najgolem del od proizvodstvoto, odnosno 80%, se plasira na doma{niot pazar, dodeka ostanatite 20% se izvezuvaat vo Bugarija, Grcija, Srbija i Kosovo. Komuna e najstar i vode~ki kapacitet za proizvodstvo na hartija i hartiena ambala`a vo Makedonija.

733,6 milioni denari iznesuvaaat vkupnite prihodi od proda`ba vo 2009 godina

Na po~etokot po~nala da raboti so proizvodstvo od 300 toni godi{no i preku postepeni transformacii vo periodot od {estdeceniskiot razvoj prerasna vo zna~aen proizvoditel. Vo 2000 godina Komuna stana sostaven del na slovene~kata kompanija Valkarton, koja go kupi mnozinskiot paket-akcii od 53%. No, vo april 2002 godina dominanten sopstvenik na Valkarton, a so toa i na Komuna, stana hrvatskata kompanija Beli{~e od Beli{~e.

Komuna ima dva proizvodni kapaciteti vo Skopje so vkupno 316 vraboteni. Vkupniot godi{en kapacitet na proizvodstvoto e 37.000 toni ambala`ni proizvodi. Komuna proizveduva najrazli~ni vidovi na hartieni plo~i, kutii, gajbi, natron-vre}i, kesi i reklamni hartii vo rolni i tabaci. Akciite na Komuna kotiraat na Oficijalniot pazar na Makedonska berza. Posledno, akcijata na Komuna dostigna vrednost od 501 denari.

KOMPANII & PAZARI TDA TREJD ]E GRADI DELOVEN OBJEKT VO AERODROM inisterstvoto za transport i vrski informira{e deka po pat na javno naddavawe za otu|uvawe na grade`no zemji{te so vkupna povr{ina od 2.225 metri kvadratni, koe {to se nao|a vo op{tina Aerodrom, a so namena za izgradba na delovni prostorii, za najpovolen ponuduva~ be{e izbrana kompanijata TDA Trejd od Skopje. Taa ja ponudi najvisokata cena od 15.500 denari po

metar kvadraten ili vkupno 34.487.500 denari. Po~etnata cena na javnoto naddavawe iznesuva{e 6.000 denari po metar kvadraten. Najpovolniot ponuduva~ gi uplatil sredstvata soglasno postignatata krajna cena od naddavaweto, vo predvideniot rok od 15 dena od priemot na pismenoto izvestuvawe koe Komisijata go izdava po zavr{uvawe na javnoto naddavawe koe se odr`a na 13.05.2010 godina. Vo Ministerstvoto ve-

MAKEDONIJA SE PROMOVIRA NA 80-MILIONSKIOT TURSKI PAZAR

o sredinata na juni }e startuva direkten ~arter let od Istanbul do Ohrid, so {to se o~ekuva brojot na turski gosti koi }e ja posetuvaat Makedonija zna~itelno da se zgolemi. Denovive vo poseta na Makedonija bea triesetina novinari od najvlijatelnite turski mediumi koi napravija reportaì za Makedonija. "Prvata promocija ve}e pomina so objavuvawe tekst vo eden od tamo{nite magazini. Najmnogu vnimanie se posveti na Ohrid, Struga, Vev~ani i Skopje. Gi promoviravme selskiot turizam, tradicionalnata makedonska hrana, ohridskata pastrmka", veli Filip Stefanovski od Turisti~kata agencija Lets travel Balkans. Makedonija e interesna za Turcite poradi nivnata istorija koja e tesno povrzana so makedonskata, no i so sozdavaóot na nova Turcija - Kemal Ataturk i Muzejot za nego, koj se naoða vo Bitola. Inaku, delegacija na asocijacijata na turisti~ki rabotnici od Turcija Tursab, od v~era prestojuva vo nekolkudnevna poseta na Makedonija. Celta na posetata e zapoznavawe so turisti~kite potencijali koi gi nudi na{ata dràva, kako i vospostavuvawe na potesna sorabotka so makedonskite turisti~ki rabotnici. Vakvata poseta na ovaa delegacija se realizira na pokana od Agencijata za promocija i poddr{ka na turizmot vo Makedonija. Agencijata za prvpat gi promovira{e makedonskite turisti~ki potencijali na Saemot za turizam vo Istanbul koj se odrà od 11 do 14 fevruari godinava. Vo ramkite na istiot saem, direktorot na na{ata agencija, Zoran Strezovski, go pokani pretsedatelot na Tursab, Ba{aran Ulusoj, zaedno so pove}e turoperatori da ja posetat Makedonija i neposredno da se zapoznaat so turisti~kite potencijali na zemjava. Na~elno, na taa sredba bilo dogovoreno istata da se realizira na 30 maj, pri {to bilo planirano 25 turoperatori i novinari od Tursab da dojdat vo Makedonija.

31.05.2010

KONFERENCIJA ZA ENERGETSKA EFIKASNOST VO SKOPJE lat deka po sklu~uvaweto na dogovorot za otu|uvawe na grade`noto zemji{te, najpovolniot ponuduva~ se obvrzuva deka vo rok od 6 meseci od sklu~uvaweto na dogovorot }e obezbedi odobrenie za gradba na predvideniot objekt so urbanisti~kiot plan od nadle`nata op{tina, a istiot }e go izgradi vo rok od 2 godini od dobienoto odobrenie. Dokolku objektot ne se izgradi vo opredeleniot rok, }e se raskine dogovorot. K

od pokrovitelstvo na Stopanskata komora na mal biznis na Makedonija, na 3 juni vo hotel Kontintental vo Skopje }e se odrì konferencijata za energetska efikasnost KOSMO 2010. Ovogodine{nata Konferencija e posvetena na energetski efikasnata gradba. U~esnicite na konferencijata }e moàt da go posetat i “êtvrtiot internacionalen investicis-

ki B2B forum” i izlo`ba na 10 me|unarodni kompanii - proizvoditeli na oprema i uslugi od oblasta na energetskata efikasnost. Organizatorite velat deka Konferencijata ima za cel da gi zabrza procesite za implementacija na EU-standardite i regulativata od oblasta na energetskata efikasnost, kako i da se educiraat pretstavnicite na javniot sektor i malite i sredni O

kompanii vo nasoka na odr`liv razvoj, za{tita na `ivotnata sredina i namaluvawe na energetskata potro{uva~ka. Prezentacii na Konferencijata }e imaat nekolku kompanii {to rabotat vo oblasta na energetskata efikasnost, kako i finansiski institucii {to nudat krediti specijalno nameneti za proekti {to ja zgolemuvaat energetskata efikasnost.

20 31.05.2010

BANKI I FINANSII

OD UJP-TELEFONSKO IZVESTUVAWE ZA DANO^EN DOLG d 1 juni 2010 godina, Upravata za javni prihodi voveduva nova usluga – Telefonsko izvestuvawe za dano~en dolg. Uslugata }e se obezbeduva preku Povikuva~kiot (Kol) Centar na UJP, sekoj den od 9 do 20 ~asot, osven nedela. Dano~nite operatori telefonski }e gi izvestuvaat dano~nite obvrznici za iznosot na dano~niot dolg koj ne e platen vo zakonskiot rok. Novata usluga e vo nasoka na

Vkupnata premija porasnala vo prviot kvartal, me|utoa brojot na prodadeni osiguritelni polisi vo Makedonija ostanal ist kako i lani. Dvete najgolemi kompanii zagubile del od pazarniot kola~, za smetka na rastot kaj nekolku od pomalite osiguriteli. Na pazarot vleguva i nov osiguritel na `ivot IGOR PETROVSKI igor@kapital.com.mk

rviot kvartal godinava za osiguritelniot pazar zavr{i so zgolemuvawe na brutopolisiranata premija za 15% na 1,46 milijardi denari ili 24 milioni evra, vo odnos na istiot period lani, so toa {to brojot na prodadeni polisi e na isto nivo. Toa zna~i deka vo prvite tri meseci se prodadeni polisi so pogolemo osiguritelno pokritie. Vo klasata osiguruvawa na `ivot i ponatamu najgolemo u~estvo ima kompanijata Vardar osiguruvawe so 20,3% (25,2% lani), pred Kjubi so 14,1% (19,1%), Sava Tabak so 13,9% (10,9%) i Eurolink so 13,6% (9%). Od brojkite se gleda deka pomalite kompanii osvoile pogolem pazaren udel vo period od edna godina, za smetka na namaluvaweto na kola~ot kaj dvata najgolemi osiguriteli. Novata

zgolemuvawe na procentot na dobrovolna naplata na danocite i pogolema informiranost na dano~nite obvrznici za iznosot na nivniot dano~en dolg. Telefonskoto izvestuvawe, isto taka, pretstavuva preventivna merka, koja ima za cel da go informira dano~niot dol`nik navremeno da reagira so {to bi se izbegnala postapkata za prisilna naplata i aktivirawe na instrumentite kako {to se blokirawe na smetki i drugi, koi UJP gi

KAPITAL BANKA SE PRESELI VO SORAVIA

koristi za naplata na zaostanatite dano~ni dolgovi. Za pozitivniot efekt na ovoj tip usluga govorat i podatocite od izvr{enite probni telefonski izvestuvawa i pozitivnata reakcija na dano~nite obvrznici koi bile informirani za dano~nite dolgovi po osnov na DDV. Vo mesec mart, po izvr{enoto telefonsko izvestuvawe na 1.194 dano~ni obvrznici, dobrovolno e naplaten star dano~en dolg vo vkupen iznos od 43.915.322 denari.

apital banka zav~era oficijalno gi pu{ti vo upotreba svoite novi prostorii vo delovniot centar Soravia, GTC. Novoto sedi{te na bankata e smesteno na {estiot kat, dodeka ekspoziturata e vo prizemjeto na objektot. “Vo moderen enterier, po site svetski standardi, }e im ponudime na na{ite klienti vrvna usluga na bankarski uslugi, vo site segmenti, kako rabota so naselenie i kompanii, taka i vo oblasta na uslugite koi

DOMA[NIOT OSIGURITELEN PAZAR VO PRVIOT KVARTAL

]E SE RAZIGRA DELOT NA @IVOTNOTO OSIGURUVAWE kompanija {to lani po~na da raboti vo neìvotnoto osiguruvawe, vo prvite tri meseci godinava uspeala da osvoi 1,5% od pazarot. Kaj ìvotnoto osiguruvawe iznosot na bruto-polisiranite premii vo prviot kvartal iznesuva 66 milioni denari (ne{to pove}e od eden milion evra), {to e porast za 19,3% vo odnos na lanskiot prv kvartal. Tuka najgolem pazaren udel ima Grave so 49,6%, Kroacija ìvotno so 44,2% i Kjubi so 6%. Ako se sporedat prvite kvartali lani i godinava, kaj klasata neìvotno osiguruvawe i ponatamu dominira zadolìtelnoto osiguruvawe od avtoodgovornost kaj motornite vozila so udel so 41,3% vo vkupnata premija, dodeka lani ovoj udel iznesuval 46,27%. Generalniot menaxer na Kjubi Makedonija, Bo{ko Andov, za rezultatite vo prviot kvartal veli deka se vo ramkite na o~ekuvanoto, so ogled na op{tata ekonomska sostojba i namalenata likvidnost na kompaniite i gra|anite. “Kako {to kaàv u{te na

krajot na minatata godina, do krajot na godinava o~ekuvam mal pad na vkupnata premija vo avtoodgovornosta i eventualno zgolemuvawe vo delot na ìvotno i zemjodelsko osiguruvawe”, veli Andov. NOV IGRA^ VO @IVOTNOTO OSIGURUVAWE Koga sme kaj ìvotnoto osiguruvawe, na pazarot naskoro }e se pojavi i nov igra~, a toa e novoto dru{tvo {to }e go otvori avstriskata Viena In{urans grup, koja ve}e e sopstvenik na osiguritelnata ku}a za neìvotno osiguruvawe Viner vo Skopje. Najavata za ova se provlekuva poslednive nekolku meseci, no sega i oficijalno vo kvartalniot izve{taj na Viena In{urans stoi deka }e se otvora kompanija za ìvotno osiguruvawe vo Makedonija. Viena in{urans istovremeno zabeleàla i najdobar prv kvartal vo svojata korporativna istorija, so toa {to profitot pred odano~uvawe e zgolemen za 10,4%. Edna od zacrtanite celi na Viena in{urans, koja e prisutna vo pove}e zemji na jugoisto~na Evropa, e da ja prezeme liderskata pozicija vo oblasta

na ìvotnoto osiguruvawe na ovie pazari, me|u kkoi e i makedonskiot. Kaj ostanatite kompanii, pomalku ili pove}e, se sproveduvaat razli~ni aktivnosti vo nasoka na poagresiven nastap na pazarot. Sava Tabak, na primer, pronajde nov kanal za prodavawe na svoite osiguritelni produkti, so toa {to }e gi prodava svoite osiguritelni polisi preku dru{tvo za zastapuvawe vo osiguruvaweto, odnosno vo proda`nite saloni na Together niz Makedonija. Na toj na~in, osiguritelnite produkti na Sava Tabak }e bidat dostapni do klientite 24 ~asa, sedum dena vo nedelata, so {to kompanijata vo zna~itelna mera se pribliùva do korisnicite. Od Agencijata za supervizija na osiguruvaweto velat deka e dobro {to se zgolemuva stepenot na posredni{tvo pri proda`ba na osiguritelnite uslugi, zatoa {to i evropskite iskustva pokaùvaat deka indirektnite kanali na proda`ba stanuvaat s$ podominantni vo odnos na direktnata proda`ba od

МЕЃУБАНКАРСКИ КАМАТНИ СТАПКИ ОСНОВНИ КАМАТНИ СТАПКИ НА НБ

преку ноќ

1 нед.

1 мес.

3 мес.

Благајнички записи

6,00%

СКИБОР

4,04%

5,80%

6,26%

7,33%

Ломбарден кредит

7,50%

МКДОНИА

3,84%

Рочности

Извор: НБРМ

КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕНАРСКИ ДЕПОЗИТИ КАЈ ДЕЛОВНИ БАНКИ КУРСНА ЛИСТА

Рочност

Банка 3м

6м

12м

24м

Стопанска

7,20%

8,00%

8,35%

11,10%

11,50% 11,30%

Среден курс Држава

Валута

{to doprva dinami~no }e gi razvivame, kako investiciskoto bankarstvo, konsultantskite servisi i ostanatite sovremeni bankarski uslugi”, istaknaa od menaxmentot na bankata na sve~eniot koktel po povod otvoraweto na novite prostorii. Kapital banka od 2007 godina e vo sostav na bugarskata finansiska grupacija “Alfa fajnens”, koja {to vo Makedonija go poseduva i brokerskoto dru{tvo Eurobroker.

во денари

ЕМУ

евро

61,4965

Комерцијална

7,00%

7,80%

8,20%

11,00%

САД

долар

49,9606

НЛБ Тутунска

7,00%

7,80%

8,20%

11,00%

В.Британија

фунта

71,951

36м

11,20% Извор: НБРМ

Швајцарија

франк

43,2891

ДЕВИЗЕН КУРС ВО МЕНУВАЧНИЦИ

Канада

долар

46,9798

EUR

USD

GBP

CHF

Австралија

долар

41,6079

61,6

50,6

71,4

43,9

Извор: НБРМ

strana na samite osiguritelni dru{tva. MALIOT PAZAR I NISKIOT STANDARD NE DAVAAT GOLEM PROSTOR ZA RAST Vo momentov, ako ja sporedime bruto-polisiranata premija po `itel, Makedonija s$ u{te prili~no zaostanuva zad pazarite vo regionot, kako Slovenija ili Hrvatska, a i ponatamu dominira osiguruvaweto od avtoodgovornost, iako udelot vo vkupnata premija e namalen za nekolku procenti vo odnos na lani. Na poslednava berzanska konferencija vo Ohrid, na panelot posveten na osiguritelniot pazar, direktorite na najgolemite osiguriteli vo zemjava ne iska`aa golem optimizam vo odnos na profitabilnosta na ovoj pazar godinava. Pokraj krizata, go istaknaa i faktot deka golem del od slobodnite sredstva gra|anite stavaat vo depoziti vo bankite, a i samite osiguritelni kompanii nemaat mnogu golem izbor za “vrtewe” na svoite pari, pa i tie pove}e od 70% stavaat vo bankarski depoziti kako najkonzervativen metod na

kapitalot. oploduvawe na kap Osiguritelite ~ekaat novi O k finansiski instrumenti kade {to bi moèle da investiraat. Spored niv, ìvotnoto osiguruvawe vo idnina treba da e dvigatel na rastot na ovoj sektor. Bo{ko Andov od Kjubi, sepak, smeta deka na pazar kade {to vkupnata godi{na bruto-polisirana premija ne dostignuva ni 100 milioni evra, a se prisutni 12 kompanii, na momentalnoto nivo na ekonomski razvoj i standard na gra|anite nema mnogu prostor za nekoj pozna~itelen rast na osiguritelite. “Koga }e se podobri op{tata ekonomska sostojba }e raste i svesta na lu|eto za potrebata od osiguruvawe. Vo me|uvreme, na nas osiguritelite ni ostanuva zada~ata da vloìme vo edukacijata na naselenieto za toa koi se benefitite od osiguruvaweto. Me|utoa, dodeka momentalnata sostojba ne dozvoluva pomasovno vloùvawe vo edukacija, ostanuva da ja zgolemuvame edukacijata vo ramkite na na{ite proda`ni mreì i posrednicite pri osiguruvawe”, veli Andov.

BANKI I FINANSII

31.05.2010

RAZLI^NI STAVOVI VO ECB VO POGLED NA PADOT NA EVROTO

EVROTO NEMA DA PRE@IVEE U[TE EDNA “GR^KA KRIZA” Buxetskite problemi vo evrozonata }e prodolàt so ekspanzivnata politika za fiskalna konsolidacija na Evropskata centralna banka (ECB). Spored procenkite na ECB, ekonomiite vo evrozonata ovaa godina treba da porasnat za pomalku od 1%. Vo svoite procenki ne{to pooptimisti~na e Organizacijata za ekonomska sorabotka i razvoj (OECD), koja za ovaa godina vo evrozonata prognozira rast od 1,2% lenovite na Evropskata centralna banka (ECB) razli~no gledaat na aktuelniot trend na padot na evroto. Dodeka edni smetaat deka fluktuacii na negovata vrednost se neposakuvani, drugi go pozdravuvaat padot kako olesnuvawe za ekonomijata. Hoze Manuel Gonzalez - Paramo, eden od vkupno {estte ~lenovi na izvr{niot odbor na ECB, predupredi deka evrozonata ne moè da si dozvoli u{te edna situacija vo koja nekoja nejzina ~lenka da pravi zabluda na pazarot vo vrska so visinata na sopstveniot buxetski deficit, kako {to toa go napravi Grcija. “O~igledno e deka koga se vo pra{awe dràvnite statistiki, gr~kiot slu~aj ne smee da se povtori. Toa e nezamislivo. Evroto takvo ne{to nema da preìvee”, izjavi vo Barselona. “Valutata vo sekoj moment treba da bide odraz na temelni ekonomski trendovi. Naglite dvièwa na valutnite tekovi ne se poèlni za rast”, dodade toj vo osvrtot na padot na vrednosta na evroto vo posledno vreme. êlnikot na Avstriskata centralna banka, Evald Novotni i guvernerot na Francuskata centralna banka, Kristian Nojer, imaat ne{to povisoki oceni za ovoj trend. “Sakam da potsetam na ne toklu damne{nite stravuvawa deka rastot na evroto moè da ja zabavi ekonomijata. Ovoj pad e o~igledno pozitiven ishod, na{ata industrija sekako deka nema da go smeta za negativen”, istakna Novotni vo Viena. Dol`ni~kata

kriza na po~etokot od mesecot ja prisili ECB da se otkaè od dolgogodi{niot silen otpor za kupuvawe na dràvni obvrznici. Nekoi od ekonomistite tvrdat deka ECB so toa posegnala po krajnoto oru`je za suzbivawe na krizata, pa ostanala bez municija, vo slu~aj na zagrozuvawe na situacijata. Gonzalez-Palermo ne se soglasuva so toa. “Na{iot arsenal ne e iscrpen. Na{ata sposobnost za deluvawe ne e namalena, }e go koristime so seto oru`je so koe {to raspolagame”, kaà Novotni koj isto taka naglasi deka Evropskata centralna banka e “dobro opremena”. FISKALNATA KONSOLIDACIJA NA EVROPA TREBA DA ZAPO^NE “VÊRA” Sepak, vo edno se soglasuvaat site analiti~ari i eksperti. Godinite {to doa|aat za evropskata ekonomija se mnogu te{ki. Dol`ni~kata kriza koja {to ja zafati Grcija, a & se zakanuva i na [panija i Portugalija, ja zabrzuva potrebata od zapirawe na fiskalnata stimulacija na ekonomiite, kratewe na buxetskite tro{oci i zgolemuvawe na dano~noto optovaruvawe vo celata evrozona. Buxetskite problemi vo evrozonata }e prodolàt so ekspanzivnata politika za fiskalna konsolidacija na Evropskata centralna banka (ECB). Spored procenkite na ECB, ekonomiite vo evrozonata ovaa godina treba da porasnat za pomalku od 1%. Vo svoite procenki ne{to pooptimisti~na e Organizacijata za ekonomska sorabotka i razvoj (OECD),

17.03.2010 21

koja za ovaa godina vo evrozonata prognozira rast od 1,2%, dodeka slednata godina smeta deka rastot }e iznesuva 1,8%. Me|utoa, potrebata za fiskalna konsolidacija vo Evropa e nesomnena i treba da zapo~ne “v~era”. “Izleguvaweto od vonrednite fiskalni stimuli mora da zapo~ne sega, ili najdocna slednata godina. Buxetskata potro{uva~ka treba da se temeli na kredibilnite i dobro artikulirani srednoro~ni planovi za konsolidacija”, istaknuva glavniot ekonomist na OECD, Pjer Karlo Padoan, a prenesuva Fajnen{al Tajms. Spored misleweto na OECD, negativnite trendovi na finansiskite pazari, predizvikani od dol`ni~kata kriza, taa }e se pro{iri i vo drugite delovi od Evropa, ako ne se zapo~ne so kratewe na tro{ocite.

CHECK IN NA [TAERMERKI[E [PARKASE BANKA

SRBIJA, KLU^NA ZEMJA ZA EU-INTEGRACIJA NA ZAPADEN BALKAN rbija kako klu~na zemja vo evrointegracijata na Zapaden Balkan,- be{e glavnata tema na pettiot “Check in! Jugoisto~na Evropa”, koj minatata nedela go organizira{e avstriskata [taermerki{e [parkase banka vo Grac. Gosti na nastanot bea Boris Tadi}, pretsedatel na Srbija, Erhard Busek, porane{en zamenik-kancelar i pretsedatel na Institutot za regionot Dunav & Centralna Evropa (IDM), a prisutni bea u{te 1.000 gosti. Tadi} govore{e za klu~nata uloga na Srbija vo procesot na evrointegracija na zemjite od Zapaden Balkan, a Erhard Busek referira{e na temata “Srbija i Evropa – Pogled na eden Avstriec”. [taermerki{e e prisutna vo bankarskiot sektor vo pove}e zemji vo regionot Slovenija, Hrvatska, Bosna i Hercegovina, Crna Gora, Makedonija i Srbija - i opslu`uva 1,4 milioni klienti. ^lenot na upraven odbor vo [taermerki{e nadle`en za me|unarodno

rabotewe, Franc Kerber, oceni deka posledicite od globalnata ekonomska i finansiska kriza ostavile tragi vo Jugoisto~na Evropa vo 2009 godina, no pretstavuvaat i golem predizvik ovaa godina. “Vo 2009 godina, vo celina, dobro se spravivme i ve}e moàt da se zabeleàt prvite pozitivni signali za 2010 godina. Pro{ireniot doma{en pazar na [parkase, sepak, ostanuva atraktivna investicija so golem potencijal za rast. Jasniot i odr`liv deloven model na banka za naselenieto se dokaà i vo nesigurnoto ekonomsko opkruùvawe. So pomo{ na dobrata konkurentska pozicija, na{ite firmi–}erki }e se spravat so predizvicite vo godinite koi pretstojat i pozitivno }e pridonesat za vkupniot rezultat na koncernot [taermerki{e [parkase”, izjavi Kerber. Vladeja~kata politika vo Srbija be{e pofalena bidej}i i pokraj vojnata, politi~kata i ekonomska izolacija, kako

postojat golemi izgledi za vlo{uvawe na trendovite na pazarite na trud vo evrozonata, {to so padot na li~nata potro{uva~ka, pretstavuva eden od glavnite rizici za odr`livost na oporavuvaweto. Bez ogled na prisutnata nesigurnost na svetskite finansiski pazari, moè da se o~ekuva deka, sepak, najzna~ajnite napori za fiskalna konsolidacija }e bidat implementirani duri vo 2011 i 2012 godina”, istaknuva [anti}. Spored negovoto mislewe, buxetskite problemi vo evrozonata }e prodolàt so ekspanzivnata momentalana politika na ECB, vo tekot na ovaa i prvata polovina od narednata godina. “Takvata politika najverojatno }e dovede do ponatamo{no slabeewe na evroto, so {to }e se sozdade pottik na evropskiot izvoz vo Severna Amerika i Azija. Me|utoa mora da bideme svesni deka strukturnite problemi vo everozonata nema da moàt da se re{at isklu~ivo so monetarnata politika, tuku so zna~ajni prilagoduvawa vo fiskalniot sistem, vo golema mera zaradi nepovratnite demografski trendovi”, smeta Santi}.

i svetskata ekonomska kriza, zemjata izrazila volja da prikaè imix na kosmopolitska i moderna dràva. Kako zasluèn za ova posebno be{e poso~en pretsedatelot Tadi}, koj ja izvr{uva ovaa funkcija od juni 2004 godina. [taermerki{e [parkase vo Srbija dejstvuva zaedno so Erste grupacijata kako Erste Banka Novi Sad (EBNS). Ovaa banka zabeleà umeren rast na pazarniot udel vo poslednata godina i pokraj te{kite uslovi. Bilansnata suma vo 2009 godina, vo sporedba so 2008, porasna za okolu 7%. I pokraj zna~ajno zgolemenata prevencija od rizik, ostvari povrat na kapitalot (ROE) od 3,5%. S-Lizing Srbija, pak, minatata godina zna~ajno ja podobri situacijata vo pogled na rizikot, preku voveduvawe novi, poefikasni delovni procesi i so pomo{ na konsekventna strategija za rizik. Go dostigna ~etvrtoto mesto na srpskiot pazar, na koj e navistina te{ka borbata za steknuvawe pozicija.

DOPOLNITELNO OSLABNUVAWE NA EVROTO Sepak, strogite merki za {tedewe i zgolemuvawe na danocite, }e gi namalat prihodite na evropskite doma}instva, {to }e dovode do pad na doverbata na potro{uva~ite i li~nata potro{uva~ka. Vo Germanija, spored podatocite na agencijata GFK, doverbata na

potro{uva~ite e vo pad, a vo Francija vo april e zabele`an pad na li~nata potro{uva~ka za 1,2%. Pred s$, li~nata potro{uva~ka se smeta kako pokazatel za izlez od recesijata. Zdraslav [anti}, glavniot ekonomist na SG-Splitska Banka, vakvoto scenario ne go iznenaduva. “Vo tekot na ovaa godina

22 31.05.2010 VO JULI STARTUVA ^ETVRTIOT MOBILEN OPERATOR VO ALBANIJA o Albanija vo juli startuva noviot, ~etvrt po red, mobilen oparator Plus mobajl. Izvr{niot direktor Moni Bu~nik najavi deka kompanijata }e investira 100 milioni evra vo prvite dve godini so cel pro{iruvawe na mre`ata na celata teritorija na Albanija vo period od ~etiri godini. So vleguvaweto na albanskiot pazar na ~etvrtiot mobilen operator se o~ekuva da se

namali cenata na uslugite, koi vo poslednite tri godini iako se poniski za 20%, no sepak, se najvisoki vo regionot. Kompanijata Plus mobajl koja e formirana vo juni 2009 godina, poseduva licenca GSM i e celosno albanski kapital. Na tenderot ponudi 7,2 milioni evra i ja dobi licencata za ~etvrt mobilen operator na albanskiot pazar. Na albanskiot pazar, koj

BALKAN BIZNIS POLITIKA se procenuva deka ima 3,3 milioni korisnici, dosega funkcioniraat mobilnite operatori Vodafon, AMC i Igl mobajl.

BUGARITE ZA ZDRAVSTVO IZDVOJUVAAT POMALKU OD BOCVANA

ugarija izdvojuva 283 dolari za zdravstvo po ìtel, {to e pomalku od ju`noafrikanskata dràva Bocvana koja izdvojuva 371 dolar, a pove}e od Iran koja izdvojuva po 247 dolari i e posledna na listata, govorat podatocite na Svetskata zdravstvena organizacija (SZO), za 2009 godina. Vo Grcija za zdravstvo se izdvojuvaat 2.733 dolari po ìtel, vo Portugalija 1.830, a

vo Rusija koja ne e ~lenka na Evropskata unija (EU) samo 369 dolari. Pretsedatelot na Bugarskiot lekarski sojuz Cvetan Raj~inov, predupredi deka Bugarija ovaa godina drasti~no gi namalila tro{ocite za zdravstvo, i spored podatocite na ovoj sojuz, javnite sredstva za 2010 godina koi dr`avata gi izdvojuva za sekoj osigurenik iznesuvaa 10 evra. Vo bugarskiot buxet

za zdravstvo godinava se planirani 56 milioni evra.

[VEDSKA OSVOJUVA NOVI PAZARI

IKEA SO GOLEMI INVESTICII NA BALKANOT VESNA KOSTOVSKA

v.kostovska@kapital.com.mk

KEA, eden od najgolemite tr-govski sinxiri za mebel vo svetot, }e investira 50 mi-lioni evra na bugarskiot pazar. Ova e edna od najgolemite investicii na {vedskata kompanija za mebel vo oblasta na trgovijata na malo vo izminative godini vo Bugarija. “Odlukata e da investirame vo zemjata i pokraj ekonomskata kriza. Kaj nas postoi uverenost za perspektiva na bugarskiot pazar i posvetenost za ponatamo{en rast”, izjavi Vasilis Furlis, pretsedatel na odborot na direktori na Fourlis Group, koi poseduvaat prodavnici na IKEA vo Grcija, Kipar i Bugarija. Prviot market na IKEA vo Bugarija }e bide lociran vo Sofija i }e zafa} a povr{ina od 30.000 kvadratni metri. Marketot na IKEA vo Bugarija }e po~iva na biznis-idejata koja ja ima ovoj svetski sinxir na trgovski marketi za mebel i }e se zasnova na ponuda na {iroka paleta na dobro dizajniran, funkcionalen mebel i proizvodi za doma}instvo so podostapni ceni.

IKEA ]E INVESTIRA 1,2 MILIJARDI EVRA VO SRBIJA IKEA, spored najavite na {vedskiot ambasador vo Srbija, Kris Bringeus, }e vlo`i 1,2 milijardi evra za izgradba na trgovski centar. Srpskiot minister za trgovija, Slobodan Milosavqevi}, najavi deka {vedskata kompanija u{te ovaa godina bi mo`ela da otvori svoj {oping-centar. “O~ekuvam deka IKEA u{te ovaa godina }e po~ne da go

SLOBODAN MILOSAVQEVI] SRPSKIOT MINISTER ZA TRGOVIJA

Marketot na IKEA vo Bugarija }e po~iva na biznis-idejata koja ja ima ovoj svetski sinxir na trgovski marketi za mebel i }e se zasnova na ponuda na {iroka paleta na dobro dizajniran, funkcionalen mebel i proizvodi za doma}instvo so podostapni ceni. Vo Srbija }e vlo`i 1,2 milijardi evra, a vo Zagreb vo 2012 godina }e go otvori svojot prv {oping-centar gradi svojot prv {opingcentar. Na sredbata koja ja imav so menaxerite na IKEA me informiraa deka Srbija se nao|a vo nivniot strate{ki plan do 2015 godina da otvori pet {oping-centri”, izjavi Milosavqevi}. Osven otvoraweto na trgovski centri, edna od celite e {vedskata kompanija da vleze i vo industrijata. “Nie sakame poddr{ka i za na{ata drvna industrija koja bi ovozmo`ila IKEA da stane pogolem investitor. Toa ne e nivna praktika, bidej}i tie se trgovci,

BOSANCITE BARAAT UKINUVAWE NA AKCIZITE ZA PIJALACI rupacijata za bezalkoholni pijalaci, }e upati inicijativa do parlamentot i sovetot na ministri na Bosna i Hercegovina (BiH), za ukinuvawe na pla}aweto na akcizi na bezalkoholni pijalaci, izjavi sekretarot na grupacijata Selma Ba{agi}. Taa objasni deka grupacijata se odlu~ila na ovoj ~ekor bidej}i ovie pijalaci ne se luksuz i dodade deka o~ekuva baraweto na grupacijata da

bide prifateno, bidej}i vo zemjite od regionot nikoj ne pla}a akciza za bezalkoholni pijalaci. „Proizvoditelite vo BiH avtomatski se nekonkurentni. Tie 10 % koi gi pla}aat za akciza, go poskapuvaat proizvodot“, izjavi Ba{agi}, i dodade deka ista inicijativa upatile i do Upravata za indirektno odano~uvawe na BiH, vo ~ija nadle`nost e sproveduvaweto na zakonot za akcizi.

a ne industrijalci i vo taa nasoka imame te{ki pregovori”, izjavi potpretsedatelot na srpskata vlada Bo`idar Deli}. Doa|aweto na svetskiot poznat brend na srpskiot pazar o~igledno ne se odviva so sakanata brzina. Milan Kova~evi}, koj rabotel za IKEA, veli deka ekonomskiot sistem vo Srbija e edna od glavnite pri~ini za otsustvoto na ovaa kompanija na srpskiot pazar. “Administracijata e verojatno najgolemiot problem, osobeno koga stranskite investitori doa|aat i ne

znaat so kogo pregovaraat i koj e nadle`en, a toa e mnogu frustrira~ki”, izjavi porane{niot minister za ekonomski odnosi so stranstvo, Goran Piti}. IKEA OTVORA SVOJ CENTAR VO ZAGREB VO 2012 GODINA Popularnata {vedska kompanija za mebel Ikea }e otvori svoj {oping-centar vo Zagreb, vo vtorata polovina na 2012 godina. Zagrepskata Ikea }e bide na povr{ina od 34.000 kvadratni metri, najavi direktorot na Inter Ikea Centar vo Hrvatska,

Branko Mihajlov. “Ova e prv centar na Ikea na prostorite na porane{na Jugoslavija, kade {to {vedskata kompanija ima namera da otvori osum trgovski centri i devet stokovni ku}i”, re~e Mihajlov. Ikea, isto taka, planira da gradi svoi centri i vo Split i Rijeka, kade {to saka da kupi zemji{te od 20 hektari, no ovoj proekt, kako {to ka`a Mihajlov, e s$ u{te vo po~etna faza. [vedskata kompanija is-tra`uvaj}i do{la do podatokot deka Hrvatite

“O~ekuvam deka IKEA u{te ovaa godina }e po~ne da go gradi svojot prv {opingcentar. Na sredbata koja ja imav so menaxerite na IKEA me informiraa deka Srbija se nao|a vo nivniot strate{ki plan do 2015 godina da otvori pet {oping-centri”. tro{at okolu 50 do 60 milioni evra posetuvaj}i gi nejzinite trgovski centri vo Avstrija. Istorijata na IKEA zapo~nuva vo [vedska vo 1943 godina. Ottoga{ kompanijata se nao|a me|u najgolemite trgovski sinxiri za mebel so 134.000 sorabotnici vo 37 zemji. Kompanijata, godi{no, od proda`ba ostvaruva profit pogolem od 22,7 milijardi evra. Na krajot od 2009 godina IKEA bele`i 301 prodavnici vo 37 zemji, a ja posetile 660 milioni posetiteli.

PRIHODITE VO CRNOGORSKIOT BUXET POMALI ZA 7,5% rihodite vo buxetot i dr`avnite fondovi vo Crna Gora vo prvite ~etiri meseci od 2010 godina se za 7,5% poniski od planiranite. Prihodite iznesuvale 308 milioni evra, i se za 5,6% poniski vo odnos na istiot period od minatata godina. Od naplatata na danocite dr`avnata kasa ostvarila prihod od 192 milioni evra, i e za 9% ponisko od planiranoto, soop{ti

crnogorskoto Ministerstvo za finansii. Pri~inite, kako {to objasnuvaat od crnogorskoto ministerstvo za finansii e malata naplata na danok na dobivka na pravnite lica, akcizite i danok na imot. Prihodite po osnov napridones iznesuvaat 94 milioni evra, {to e za 2,6% pove}e od planiranoto. Porasnale i prihodite od naplatata na taksi, danok na dohod na fizi~ki lica, danok na dodadena vrednost

i na me|unarodna trgovija i transakcija.

BALKAN BIZNIS POLITIKA

31.05.2010

RASTE INTERESOT NA STRANSKITE INVESTITORI ZA SRBIJA

PANASONIK ]E GRADI FABRIKA VO SVILAJNAC Panasonik vo Svilajnac doa|a na preporaka na germanskata fabrika Reum, koja vo istiot grad gradi fabrika za plasti~ni delovi za avtomobili i so koja potpi{a preddogovor za otvorawe na pogon za proizvodstvo na LED-diodi poradi krizata. Vo septemvri vo ovaa fabrika treba da se vrabotat 120 rabotnici, koi sega se na obuka vo Germanija. Tasi} soop{ti deka i avstriskata kompanija POR najavila deka vo sorabotka so srpskata firma Konstraktiv trejd }e izgradi fabrika za proizvodstvo na betonski pragovi za `eleznica koi }e se izvezuvaat. Konstatiraj}i deka Svilajnac s$ pouspe{no privlekuva investitori, taa napomena deka e potpi{an dogovor i so izraelsko-{vajcarska kompanija Tristan fre{, koja na ve}e zakupeno zemji{te proizvela 70 toni krastavici i u{te 290 toni krastavici vo sorabotka so doma{nite proizvoditeli. Idnite planovi na kompanijata se do krajot na godinata da izgradat distributiven centar i pogon za prerabotuvawe na ovo{je i zelen~uk kade {to }e se vrabotat 30 rabotnici. Za Svilajnac mnogu zna~ajna e i investicijata na izraelskata kompanija Grin onil, koja investirala 350.000 evra vo nabavka na 1,5 milioni sadnici za za~inski rastenija koi se posadeni na tri hektari. Svilajnac, kako {to objasni Tasi}, uspeal da privle~e

VESNA KOSTOVSKA

v.kostovska@kapital.com.mk

anasonik do 1 maj 2012 godina vo Svilajnac }e po~ne da gradi fabrika za halogenski osvetluva~ki tela vo koja }e investira 15 milioni evra, izjavi pretsedatelkata na op{tinata Svilajnac, Gorica Dim~i}-Tasi}. Ova }e bide prva fabrika na Panasonik na Balkanot i najgolema vo Evropa. ]e se prostira na 18.000 kvadratni metri i }e vraboti 300 rabotnici. Panasonik vo Svilajnac doa|a na preporaka na germanskata fabrika Reum, koja vo istiot grad gradi fabrika za plasti~ni delovi za avtomobili i so koja potpi{a preddogovor za otvorawe na pogon za proizvodstvo na LED-diodi, a proizvodstvoto }e zapo~ne vo oktomvri ovaa godina i }e vraboti 50 rabotnici. Pretsedatelkata na op{tinata Svilajnac izjavi deka fabrikata Reum na po~etokot na ovaa godina prodol`i so izgradbata na svojot pogon, koj be{e zapo~nat vo 2008 godina, pa be{e prekinat

TURCIJA DAVA EDNA NEDELA GRATIS NA TURISTITE

enovniot natprevar koj zapo~na na potreseniot turisti~ki pazar vo Evropa vo borbata za sekoj gostin, dostigna nevideni razmeri na pragot na sezonava. Turcija za edna uplatena nedela odmor vo hotel, nudi u{te edna nedela gratis odmor. Na svetskite televiziski

kanali ovie denovi se objavuvaat reklami za odmor na Mediteranot, kade {to Evropejcite za dvonedelen prestoj vo hotel so pet zvezdi~ki so “all inclusive” (s$ vklu~eno: hrana i pijaloci cel den) i avionski prevoz treba da izdvojat samo 499 evra. Vo Hrvatska sli~en aran`man bi ~inel

300 evra pove}e. “Vakva neverojatna kalkulacija vo Hrvatska e nevozmo`na. Duri i vo predsezona, vo hotel so tri zvezdi~ki na Jadran, so avtobuski prevoz cenata ne iznesuva pomalku od 565 evra”, re~e Selimir Ogwenovi}, direktor na Riva turs.

ILJADNICI SLOVENCI ODAT NA RABOTA VO ITALIJA ekoj den okolu 16.000 Slovenci odat na rabota vo sosedna Italija. Otkako }e ja zavr{at rabotata, Slovencite se vra}aat vo mati~nata dr`ava. I na Slovencite i na Italijancite im odgovara takviot model na

prekugrani~na sorabotka. Na Slovencite zatoa {to vo Italija platite se pogolemi, a na Italijancite bidej}i rabotnata sila na Slovencite e poevtina i kvalificirana. So pro{iruvaweto na Evropskata unija (EU) dnevnite migracii stanaa

SRPSKATA I HRVATSKATA VOJSKA ]E PO^NAT DA SORABOTUVAAT rvatskiot minister za odbrana, Branko Vukeli}, potvrdi deka sledniot mesec Hrvatska i Srbija }e potpi{at voen dogovor. Toj izjavi deka ovoj dogovor zna~i stabilizacija na odnosite me|u dvete dr`avi. “Dogovorot govori za

sega{nosta i idninata, a idninata na Hrvatska, stabilnosta i nejziniot mir se usloveni od stabilnosta na Srbija i nejziniot pat kon evroatlatnskite integracii. Toj istakna deka Hrvatska, kako vode~ka zemja vo regionot, ima za zada~a i dol`nost da im

popularni i kaj novite ~lenki. Dnevnata prekugrani~na migracija e sekojdnevie na 800.000 `iteli na EU. Samo od Francija 300.000 lu|e sekojdnevno patuvaat na rabota vo stranstvo, i toa najmnogu vo [vajcarija.

pomogne i da gi pottikne site zemji vo regionot da stanat ~lenki na Evropskata unija (EU) i NATO. Hrvatskiot pretsedatel, Ivo Josipovi}, oceni deka e dobredojden sekoj dogovor koj go zajaknuva mirot, bezbednosta i sorabotkata so Hrvatska.

investitori poradi toa {to na investitorite im obezbedile mnogu povolni beneficii: besplatno zemji{te za 99 godini, osloboduvawe od lokalnite taksi vo rok od tri godini i maksimalno skraten rok za izdavawe na dozvoli za po~etok na gradba koj e namalen na eden mesec.

GORICA DIM^I]-TASI] PRETSEDATEL NA OP[TINATA SVILAJNAC “Svilajnac uspea da privle~e investitori poradi toa {to obezbedivme mnogu povolni beneficii: besplatno zemji{te i osloboduvawe od lokalnite taksi vo rok od tri godini”. O

24 31.05.2010

SVET BIZNIS POLITIKA

BRITANSKITE MEDIUMI VO RECESIJA vetskata ekonomska kriza ne gi preskokna ni najeminentnite svetski mediumi koi doa|aat od Velika Britanija. Pod udar na ekonomskata kriza, britanskata agencija Tomson Rojters se soo~uva so pad na dobivkata, vlijatelniot dneven vesnik "Tajms" ukinuva rabotni mesta, a tri naj~itani britanski dnevni vesnici bele`at pad na pazarot. Mediumskata grupacija Tomson Rojters objavi deka vo

prviot kvartal od ovaa godina zabele`ala pad na dobivkata od 33%, vo odnos na istiot period minatata godina, {to pretstavuva prodol`enie na vlijanieto od minatogodi{nata recesija na rabotewe na nekoi od oddelite na ovaa grupacija. Vo prvite tri meseci ovaa mediumska ku}a ostvarila zarabotka od 127 milioni dolari, dodeka vo istiot period minatata godina rabotela so dobivka od 190 milioni dolari.

Istovremeno, menaxmentot na dnevnikot "Tajms" soop{ti deka itno treba da gi namali tro{ocite so {to }e ja reducira zagubata, a glavniot urednik na vesnikot najavi i ukinuvawe na 50 rabotni mesta. Globalnata ekonomska kriza, isto taka, drasti~no se odrazila i na tiraìte na vode~kite britanski vesnici, kade {to samo dva od niv, "Independent on Sandej" i "Dejli Star", zabeleàle porast na tiraòt minatiot mesec.

BULARD: KRIZATA VO EVROZONATA NEMA DA PREDIZVIKA NOVA RECESIJA ol`ni~kata kriza vo evrozonata nema da ja turne globalnata ekonomija vo nova recesija”, izjavi Xejms Bulard, pretsedatel na podru`nicata na amerikanskoto FED (Biroto za federalni rezervi) od Sent Luis. “Mnogumina se zagri`eni deka problemot so koj se soo~uvaat nekoi od evropskite zemji }e predizvika nova golema ekonomska kriza. Toa, sekako, e mo`no, no ne

mislam deka takvo ne{to }e se slu~i”, naglasi Bulard. “Ako fiskalnata konsolidacija ne bide dovolna, toga{ restrukturiraweto na dolgot }e ostane edinstvena alternativa”, predupredi Bulard i dodade deka druga varijanta mo`e da bide ostvarena na voobi~aen na~in, so minimalna {teta za svetskite pazari. “Evroto }e ja pre`ivee ovaa bura. Duri i najcrnoto scenario za opstanok na edinst-

venata evropska valuta nema da bide pod znak pra{alnik”, smeta Bulard.

PRIMER ZA KINESKATA EKONOMIJA

KINA PROFITIRA OD EKONOMSKIOT MODEL NA SINGAPUR Kineskiot ekonomski model e izvonredno uspe{en. No, aziskiot gigant ne go izmislil celosno sam. Kinezite imaat primer koj go sledat, a gi vodi kon ekspanzija na pazarite. Nivniot primer e Singapur. VASE CELESKA

celeska@kapital.com.mk

inatata nedela Singapur poka`a deka ima re{enie za nekoi od momentalnite problemi na Kina. Aziskiot ostrov, graddr`ava ostvari ekonomski rast od 32% vo prviot kvartal, pa ja revalorizira svojata valuta, so cel da se spre~i “pregrevawe” na singapurskata ekonomija. Singapur se zdobi so nezavisnost od Britanija vo 1959 godina i vedna{ go izbra Li Kvan Ju za premier. Toj rakovodel so zemjata 31 godina, a posle toa negoviot zamenik, koj samiot go izbral, rakovodel u{te 14 godini. Sinot na Ju, Li Hsien Long, ja prezel vlasta vo 2004 godina, kako tret i aktuelen premier na Singapur. I pokraj toa {to Li Kvan Ju be{e izbran vo labava koalicija so komunistite, toj bil sledbenik na politikata za sloboden pazar, no ja sledel onoj ekonomski pravec koj bil odreden od vladata. Generalno dano~nite stapki bile niski, a vladinoto tro{ewe bilo na izvonredno nisko nivo, {to momentalno iznesuva 15% od BDP, dodeka stranskite investicii bile agresivno pottiknati vo pove} eto industriski sektori. Li Kvan Ju isto taka go re{il problemot koj momentalno im zadava neprijatnosti na SAD i drugite bogati zemji so privatizacijata na socijalnata za{tita i osiguruvaweto na nevrabotenite. Toj gi prinudil vrabotenite da pla}aat nadomestoci vo “centralniot fond za {tedewe”, koj rakovodel so individualnite smetki kako nadomestocite za nevrabotenite, premiite

za zdravstveno osiguruvawe, a eventualno od toj fond bile ispla}ani i penziite. Na ovoj na~in delot od ekonomijata nad koj dr`avata imala direktna kontrola ostanal limitiran, dodeka centralniot fond imal vlijanie vo imeto na sopstvenite korisnici. Sevkupno, Singapur prerasna vo vode~ko svetsko trgovsko skladi{te, agresivno pomestuvaj}i ja globalnata vrednost na pazarot, a so rastot na BDP per kapita, gra|anite na Singapur stanaa pobogati i pove}e educirani. So BDP per kapita koj iznesuva 50.300 dolari, Sigapur denes e pobogat i od svojot dvojnik-SAD. No, toa ne e s$ kon {to se stremi ovaa suverena graddr`ava. Ekonomskata otvorenost na Singapur vsu{nost e mnogu zna~ajna vo odnos na svetskite standardi. Rangirana e na vtoroto mesto na svetot na listata na Heritix fondacijata za Indeks na ekonomska sloboda, a isto taka ostanuva i zna~itelno nekorumpirana, bidej}i e

DALI IPAD ]E NA[TETI NA PRODA@BATA NA NETBOOK?

osledniot proizvod na tehnolo{kiot gigant Epl, iPad, moè da ja zagrozi popularnosta na netbook, pokaùva istraùvaweto koe veb-portalot Retrivo go sprovede na primerok od pove}e od 1.000 Amerikanci. Spored istraùvaweto, 30% od ispitanicite go odloìle kupuvaweto na netbook, otkako Epl go najavi voveduvaweto na svojot nov tablet-proizvod na pazarot, za na kraj tie da se odlu~at da go kupat.

No, 40% od ispitanicite, na krajot, sepak, se odlu~ile za kupuvawe mal prenosen kompjuter. Me|u ispitanicite koi s$ u{te razmisluvaat kakov ured da kupat, duri 78% se pove}e zainteresirani za kupuvawe na iPad, dodeka ostanatite 22% pove}e bi kupile nekoj od ponudenite netbook na pazarot. Istra`uvaweto, isto taka, poka`alo deka 65% od korisnicite koi se dvoumat me|u kupuvawe netbook i

rangirana na tretoto mesto na listata na Transparensi interne{anal za Indeksot za percepcii na korumpiranost od 2009 godina. ROL-MODEL ZA KINA Kombinacijata na ekonomijata za sloboden pazar, pod visoka nadle`nost na vladata koja sproveduva cvrsta politi~ka kontrola (i pokraj toa {to Singapur be{e i ostanuva demokratska zemja), po s$ izgleda be{e mnogu privle~na za kineskite lideri, osobeno za Deng Ksaoping, bidej}i toj pronajde na~in za da ja otvori kineskata ekonomija vo ranite osumdesetti godini od minatiot vek. Kineskoto liderstvo odr`uva pocvrsta politi~ka kontrola, od onaa {to ja pravi Singapurskata vlada, zarobuvaj}i duri i egzekutiraj}i disidenti, kako i nesproveduvawe na celosno slobodni izbori. Kineskata vlada isto taka zapazuva i visok stepen na dr`avna kontrola nad industriite, {to se smeta kako strate{ka odluka, vo sektorite kako {to se naftenata indus-

32% 165 ekonomski rast na Singapur vo prviot kvartal od 2010

milijardi dolari BDP na Singapur za 2009

trija, ~eli~nata i s$ drugo {to e povrzano so odbrana. Me|uto, isto kako i Singapur, Kina im posaka “dobredojde” na stranskite investicii, pa berem povr{inski, ja poddr`a politikata za relativno slobodna trgovija, so namaluvawe na danocite i relativnoto nisko javno tro{ewe. Nastrana od nedostigot na demokratskata sloboda, glavniot neuspeh na Kina, da se poistoveti so Singapur se pojavi vo oblasta na ekonomskata sloboda (vklu~uvaj}i sigurni sopstveni~ki prava) i korupcijata. Aziskiot gigant e rangiran na 140 mesto od 179 zemji na Indeksot za ekonomska sloboda i na 79 mesto od 180 zemji na Indeksot za percepcii vo korupcijata. Sepak, Kina ima tro{oci na rabotna sila koi ne se

ni pribli`no visoki kako na tie od Singapur, {to zan~i deka pogolemata zemja odr`uva zna~itelen prostor za neefikasnost. Me|utoa, Kina kako {to stanuva s$ pobogata, ka~uvaweto na skalilata na listite od Heritix Fondacijata i Transparensi Interne{anal, treba da bide nejzin top-prioritet. KAKO DA SE PRIMENI SINGAPURSKIOT EKONOMSKI MODEL Zazdravuvaweto na Singapur od svetskata ekonomska kriza od 2008- 2009 godina, se odviva{e rapidno. So zgolemuvawe na godi{nata stapka od 32%, ekonomskiot rast na Singapur vo prviot kvartal od ovaa godina, go nadmina onoj od prvite tri meseci od 2009 godina koj iznesuva{e 13,1%, i pokraj sproveduvaweto na

istite merki. Monetarnata vlast na Singapur (MAS), odnosno nacionalnata centralna banka, gi zgolemi stapkite na razmena za svojata valuta, Singapurskiot dolar, na iznos od 2 do 3%, so cel da se za~uva singapurskata ekonomija od “pregrevawe”. Zna~ajno e da se kaè deka brziot ekonomski rast i opasnosta od prelevawe na ekonomijata e isto taka problem i na Kina, pa skromnata prevaluacija na kineskiot juan, moè da spre~i ekonomsko pregrevawe i inflacija, a voedno moè da go napravi i Kongresot na SAD mnogu sre} en. Za site ovie pri~ini, se veruva deka Kina vnimatelno gi sledi rezultatite na MAS za reakcijata na singapurskiot zabrzan rast. I pokraj toa {to Singapur e relativno mala ekonomija so BDP od 165 milijardi dolari vo 2009 godina, taa sozdade visoko atraktivni pozicii za stranski direktni investicii, so svoite bogatstva, ekonomska sloboda i ~ista vlada i biznisi.

VISOKITE TRO[OCI GI PRITISNAA KVARTALNITE REZULTATI NA LENOVO klasi~en laptop na kraj se odlu~uvaat za kupuvawe klasi~en laptop.

ineskiot proizveduva~ na kompjuteri Lenovo Grup ostvari kvartalen profit daleku pomal od o~ekuvaniot, zaradi visokite tro{oci prosledeni od ekspanzijata na pazarot na mobilni telefoni. Kompanijata objavi deka vo izminatoto trimese~je ostvarila neto-dobivka od 13 milioni dolari, nasproti zagubata od 264 milioni dolari vo istiot period minatata godina. Sporedeno

so raboteweto, analiti~arite koi bile anketirani od strana na Blumberg, vo prosek prognozirale profit od 30,7 milioni dolari. Kvartalnite prihodi od proda`bata porasnale za 54% na 4,3 milijardi dolari. Lenovo, na po~etokot od ovaa godina, od grupata investitori povtorno go kupi oddelot za mobilni telefoni koj go prodade vo 2008 godina. Kompanijata se odlu~ila na ovoj poteg so namera da go

diverzificira svoeto rabotewe, so ogled na toa deka vo segmentot na proda`ba na kompjuterite se soo~uva so golema konkurencija.

SVET BIZNIS POLITIKA

31.05.2010

VO ZAPADNA EVROPA SE PIE POMALKU PIVO

VIENA IMA NAJDOBAR @IVOTEN STANDARD VO SVETOT

ode~ki brend vo pivskata industrija e Hajneken koj se zadrà na vrvot 22 godini po red, pokaà istraùvaweto na nezavisnata istraùva~ka kompanija Plato Loxik. êtirite najgolemi proizvoditeli na pivo vo svetot Anheuser-Busch InBev, SABMiller, Heineken i Carlsberg, koi imaat sedi{ta vo zapadna Evropa, s$ pove}e go potpiraat rastot na novite pazari vo Latinska

iena e grad so najdobar ìvoten standard vo svetot, Bagdad e posleden na listata, a Wujork i Pariz se so prose~ni pozicii, pokaùva godi{niot izve{taj na privatnata konsultantska firma Merser. Spored istraùvaweto, pette gradovi kade {to e najubavo da se ìvee se Viena, Cirih, @eneva, Vankuver i Okland (Avstralija). Pariz e na 34-to mesto, London

Amerika i Azija otkolku na zapadnoevropskite pazari, kade {to recesijata zema zamav i pa|a pobaruva~kata na pivo. “Re~isi na site pazari se zabele`uva pad na proda`bata na pivo minatata godina, koja nesomneno be{e te{ka”, izjavil direktorot na Plato Loxik, Jan Presnel, vo izve{tajot. Pazarot na pivata so vrven kvalitet e namalen za pove}e od 3%, {to uka`uva na u{te

pogolem pad na ovoj pazar vo idnina, zaradi tendencijata na kupuvawe evtini brendovi pivo vo te{ki vremiwa. Minatata godina se prodadeni pove}e od 11 milioni hektolitri pivo od brendot Hajneken. Vtoroto mesto mu pripadna na Karlsberg, so prodadeni re~isi osum milioni hektolitri, dodeka na tretoto mesto se nao|a brendot Karling koj go proizveduva Molson Kors.

na 39-to, a Wujork na 49-to, po Madrid koj e na 48-to mesto. Istraùvaweto se potpira vrz kriteriumite: politi~ka stabilnost, sigurnost, uslugite kako zdravstvo i transport, i vo pomal stepen obrnuva vnimanie na faktorite kako umetnost, spektakli i no}en ìvot. Drugi kriteriumi se obrazovanieto, slobodata na dvièwe i na govorot, kako i ìvotnata sredina. Spored tie kriteriumi,

EVROPEJCITE SE PROTIV POOSTRI ZAKONI ZA BORBA PROTIV PU[EWETO vropejcite se izjasnuvaat za poostri zakoni za borba protiv pu{eweto, iako edna tretina od ispitanite Evropejci vo najnovata studija na Evrobarometar se izjasnile deka se redovni pu{a~i. Spored studijata, 75% od okolu 30.000 Evropejci opfateni so studijata vo zemjite~lenki i kandidati za ~lenstvo vo EU smetaat deka pu{eweto treba da bide zabraneto vo restoranite i deka e dobro na pakuvawata za cigari i tutun da se stavat {okantni fotografii za da se predupredi na rizikot od pu{eweto. Od anketata na Evrobarometr pro-izleguva deka 29% od Evropejcite pu{at redovno i deka 1% redovno zemaat proizvodi napraveni od tutun ili nikotin. Vkupno 22% od ispitanicite se porane{ni pu{a~i. Tutunot e vinoven za preranata smrt na okolu 650.000 lica godi{no vo Evropa. Od 27 zemji-~lenki na EU, samo vo ~etiri e zakonski nametnata obvrskata na pakuvawata so cigari da se stavaat {okantni fotografii so predupreduva~ka poraka. Evropskata komisija najavi deka }e raboti na revizija na direktivata od 2001 godina za proizvodite napraveni od tutun so koja be{e utvrdeno maksimalnoto nivo na nikotin i katran vo cigarite i bea obvrzani proizvoditelite na cigari da koristat predupreduva~ki poraki na ambala`ite, kako i zabrana za koristeweto na terminot “lajt”. Novata evropska direktiva treba da se o~ekuva vo vtorata polovina na 2011 godina.

SLABOTO EVRO POVOLNO ZA EVROPSKOKINESKITE KOMPANII Slaboto evro im odgovara na me{ovitite evropsko-kineski kompanii, kako {to se francuskiot Peò-sitroen (PSA) i germanskiot Folksvagen, koi imaat svoi filijali vo Kina, poradi toa {to gi namaluva tro{ocite na uvozni delovi za avtomobili od Evropa, pokaùva najnovata analiza na istraùva~kiot tim Nomur holding vo Hongkong. Xenkun Hu, eden od analiti~arite na Nomur, izjavi deka najgolemata korist od slaboto evro }e imaat zaedni~koto pretprijatie DogfengPSA, partnerstvo me|u francuskoto Peò i kineskata kompanija Dogfeng motori. Vo izve{tajot se naveduva deka padot na evroto od 15% }e go zgolemi profitot na firmata Gongfeng-PSA za okolu 5% ili 250 milioni juani (36,6 milioni dolari). Hu re~e deka poradi slaboto evro uvoznite komponenti se poevtini i oti toa direktno go zgolemuva profitot. Poradi stravuvaweto deka gr~kata dol`ni~ka kriza }e se pro{iri na ~lenkite na evrozonata, evroto opadna 14% vo odnos na dolarot ovaa godina i na 19 maj go dostigna najniskoto nivo vo poslednite ~etiri godini.

[vajcarija i Germanija imaat po tri gradovi vo prvata desetka. Vo [vajcarija, osven Cirih i @e-neva, vo prvite top 10 e i Bern, na devettoto mesto. Od germanskite gradovi najdobri se Dizeldorf, Frankfurt i Minhen. Vo Evropa najlo{o kotira Atina koja e na 75-to mesto. Vo Severna Amerika prednost ima Kanada Vankuver e na ~etvrto mesto, Otava na 14-to, Toronto na 16-to i Montreal na 21-vo.

17.03.2010 25

SEKOJ DEN VO OBJAVUVAJTE GI VA[ITE:

OGLASI ZA VRABOTUVAWE REVIZORSKI IZVE[TAI SITE VIDOVI FINANSISKI IZVE[TAI TENDERI POVICI ZA SVIKUVAWE AKCIONERSKI SOBRANIJA SEMINARI, OBUKI, SOVETUVAWA I KONFERENCII SITE OSTANATI SOOP[TENIJA KOI SAKATE DA GI KOMUNICIRATE SO JAVNOSTA

Oglasuvajte gi Va{ite soop{tenija po najpovolni uslovi! Odberete go najefektivniot na~in za komunicirawe so javnosta! Na{ata ~itatelska publika e na{a najgolema prednost. Tokmu taa ni go dava pravoto da veruvame deka oglasuvaweto vo Kapital e efektivno. LICE ZA KONTAKT: DIJANA GULAKOVA tel. 02/ 2551 441 lok.105 e-mail: gulakova@kapital.com.mk

26 31.05.2010

PATOT DO USPEHOT

@AN-KLOD DEKO SOPSTVENIK NA JCDECAUX

KRALOT NA REKLAMNITE BILBORDI Genijalnata ideja na Deko se zasnovala na toa {to za besplatna izgradba na avtobuski i drugi stanici i ureduvawe na javni povr{ini, toj da dobie pravo da postavuva reklamni panoa bez da & pla}a na op{tinata. Site tro{oci na krajot gi pla}ale – oglasuva~ite IGOR PETROVSKI igor@kapital.com.mk

okolku bi bil bokser, Francuzinot @an-Klod Deko bi steknal svetska slava. Zatoa {to, sopstvenikot na kompanijata “JCDecaux” e svetski prvak vo dve kategorii: ureduvawe na urbaniot prostor so soodvetni reklamni poraki i brojot na reklamite niz aerodromite {irum svetot. Po istaknatite reklamni panoa od najgolem format, vklu~uvaj}i gi i elektronskite (bilbordi) toj e prv vo Evropa. Ova s$ e dovolno za da ne bide skromen, no toj iskreno se uàsnuva od sekakvo samoreklamirawe. Taka, koga go dobi najgolemoto evropsko priznanie za pridones vo estetskoto oblikuvawe na urbanite sredini, i toa vo Kan, za vreme na odrùvaweto na Filmskiot festival, no ne ja koristi mo`nosta po toj povod da odrì

konferencija za novinarite. Koga porane{niot pretsedatel na Francija, @ak [irak, vo pove} e navrati mu ponudil Legija na ~esta, najzna~ajnoto odlikuvawe vo Francija, redovno go odbival, pravdaj}i se deka ne e dostoen za toa. “Ako ja osvojam Tur d Frans, moèbi }e go promenam misleweto”, se {eguva ovoj simpati~en i vitalen 72-godi{nik. USPE[EN EKSPERIMENT @an Klod Deko e neverojatno dosetliv biznismen, a vo svetot osobeno go cenat lu|eto od bran{ata na arhitektite, poradi originalnite lucidni idei koi gi pretvora vo prekrasni moderni formi, no sekoga{ so soodvetna, funkcionalna sodrìna. Prvata ideja, od koja i se zapo~nalo, se slu~ila vo 1964 godina, kolku bila neverojatna, tolku bila i primamliva. Deko na gradona~alnikot na Lion mu predloìl za potrebite na gradot, a so toa da ne go optovari gradskiot buxet so nitu so eden frank, da podigne infrastrukturni objekti i za vozvrat tie prostori da gi koristi za postavuvawe na reklami na francuski i svetski oglasuva~i. Oglasuva~ite na toj na~in bi gi podnele site tro{oci na izgradbata i podocna, odrùvawata na ona {to e podignato. Podignuvaweto na ubavo dizajniranite avtobuski stanici, koi gra|anite }e gi {titat od do`d, bile prvata rabota na Deko i istovremeno siguren znak deka ja dobil bitkata protiv “|avolot”, odnosno administracijata,

Koga vo {eesettite godini na minatiot vek zapo~na so podigawe na postojki za gradskite avtobusi, Deko ne moè{e ni da sonuva deka moè da zaraboti tolku pari i da stane eden od najbogatite Francuzi. redovno najte{kiot protivnik za sekoj koj e primoran da ima rabota so nea. Eden po drug, mnogu gradovi {irum Francija brgu go sledea primerot na Lion. Specijalnata dejnost na kompanijata na @an- Klod Deko e pro{irena na odrùvawe na trotoarot, preureduvawe na plo{tadi, javni parkovi, postavuvawe na mobilni javni toaleti, ureduvawe na prostorot vo ramkite na èlezni~kite, odnosno avtobuskite stanici... Koj gradona~alnik nema da prifati negoviot grad da bide ureden – gratis! Eksperimentot uspea na obostrano voodu{evuvawe. Deko dobi ekskluzivno pravo sekade kade {to ne{to podignal, po dolìnata na avtopatite, metroata i èlezni~kite prugi, da istakne reklamno pano

bez pla}awe na nadomest na op{tinite. Golem del od ne ba{ evtinite raboti od delot na gradskata komunalna politika se finasiraat od oglasuva~ite. OD LION DO BRAZIL Kolku idejata, oglasuva~ot da go finansira ureduvaweto na urbanite prostori niz Francija bila dobra, se vide od faktot deka preku firmata na Deko, ovoj koncept zaìvea niz cel svet. Denes Deko i negovite sinovi najgolem del od svojot biznis go izvr{uvaat niz svetot, no ni od Francija ne se otkaùvaat. Posebni se ve{ti vo osvojuvawe na svetskite aerodromi. Se smeta deka vo nivna “ingerencija” denes se pove}e od 150 aerodromi vo okolu 50 dràvi niz svetot. Firmata na Deko od neodamna sklu~i dolgoro~en dogovor so

Vo timot na francuskiot magioni~ar za site vidovi reklami se nao|aat site najdobri arhitekti i eksperti za site mo`ni profili. Reklamata e podignata na nivo na industrija, no i na umetnost, a pak s$ vo funkcija za potrebite na gra|anite.

nekoi pogolemi gradovi vo Brazil vo koj }e investira tolku pari, {to prvata dobivka }e ja ima za osum godini. Sepak, ~ekaweto }e se isplati. Vo timot na francuskiot magioni~ar za site vidovi na reklami se nao|aat site najdobri arhitekti i eksperti za site mo`ni profili. Reklamata e podignata na nivo na industrija, no i na umetnost, a pak s$ vo funkcija za potrebite na gra|anite. Vo filijalite na Deko vo Francija i svetot se vraboteni okolu deset iljadi lu|e. Me|u vrabotenite, {to e voobi~aena politika na Deko, ima i mnogu lica so posebni potrebi, a toa ve}e dovolno govori za ~ove~kite odnosi koi vladeat vo ovaa neobi~na semejna firma. Koga vo {esetite godini na minatiot vek zapo~na so podigawe na postojki za gradskite avtobusi, Deko ne mo`e{e ni da sonuva deka mo`e da zaraboti tolku pari i da stane eden od najbogatite Francuzi. Tokmu toa i se slu~i. So vkupno 4,6 milijardi dolari, Deko se nao|a na 173 mesto na Forbs-listata na milijarderi.

MARKETING

31.05.2010

PLANIRAWE â&#x20AC;&#x201C; OSNOVA ZA BRZO ODLU^UVAWE I AKCIJA

Vo realnosta, so samoto zavr{uvawe na planot mnogu ~esto istiot stanuva zastaren, glavno poradi dene{noto vrtoglavo tempo na rabotata i `ivotot. Sepak, samiot akt na pravewe na planot n$ naso~uva kon detalno razmisluvawe vo pogled na rabotite {to sakame da gi zavr{ime, {to samo po sebe ovozmo`uva pogolema kontrola vrz situacijata i pobrzo odlu~uvawe koga }e dojde vremeto za akcija

oga planirate, rabotite gi razgleduvate odnapred, vo svetlo na mo`na idnina i rezultat kon koj {to se stremite, sogleduvaj}i pogolem del od mo`nite situacii {to moàt da nastanat i posledicite ili pridobivkite od niv. Ova ve vodi da razmisluvate koi se va{ite opcii za spravuvaweto so mo`nite predizvici, a na toj na~in stanuvate mnogu popodgotveni za deluvawe. Kolku podlaboko razmisluvate na odredena tema, tolku pojasna vi stanuva golemata slika za razli~nite na~ini na koi moète da gi ostvarite postavenite celi. Ovaa svest e od enormna va`nost za produktivnoto funkcionirawe sekoj den, sekoja nedela. Novite, aktuelni informacii gi integrirate so ve}e postojnite, onie za koi ve}e imate dlaboko razmisleno i odlu~uvaweto stanuva pobrzo i polesno. Razmisluvaweto odnapred vi ovozmoùva kompletno sogleduvawe na opkruùvaweto vo koe se nao|ate i ve pottiknuva da

prezemete akcija i konkretni ~ekori kon ostvaruvawe na postavenite celi. êsto }e zabeleìte kako golemite lideri imaat sposobnost mnogu brzo da gi sogledaat i razberat kompleksnite situacii i temi i vedna{ da deluvaat so odluka. Pove}eto lu|e se impresionirani od ovaa sposobnost i veruvaat deka istata e plod na natprose~na inteligencija, na nekakva genijalnost. Sepak, naj~esto tie ne se ni{to pointeligentni od prose~niot ~ovek, tuku samo investirale vreme i energija vo prethodno razmisluvawe na temata, svesni za mo`nosta da se soo~at so nea vo tekot na raboteweto. Gi razgledale mo`nite ishodi i podgotvile odredeni mo`ni odluki koi brzo gi adaptiraat vo svetlo na novite informacii ili promeneti okolnosti i brzo deluvaat so kone~na odluka i akcija. Va{ata sposobnost da odlu~uvate brzo i so golema samodoverba moè da bide odlu~uva~ki faktor vo va{iot ìvot koga stanuva zbor za produktivnosta, zavr{uvaweto

slednata. Gi utvrduvaat prioritetite, sogleduvaat so koi mo`ni odluki bi se soo~ile i se trudat kolku {to e mo`no pove}e da se podgotvat odnapred za da si ja olesnat rabotata. Nedostigot od informacii e edna od osnovnite pri~ini za prolongiraweto na nekoja odluka, pa ova e vistinskoto vreme za sobirawe na site dopolnitelni informacii {to ni se potrebni. Rezimirano, planiraweto i razmisluvaweto odnapred vi ovozmo`uvaat pogolema produktivnost preku pobrzoto odlu~uvawe i prezemawe na konkretni akcii. Dlabinskoto razmisluvawe odnapred vi pomaga za pobrzo donesuvawe na zaklu~oci Planiraweto odnapred vi ovozmo`uva polesno integrirawe na novite informacii Preku planiraweto i sogleduvaweto na aktivnostite odnapred, vie sekoga{ }e bidete popodgotveni od drugite, bidej}i ste investirale vreme i energija

na rabotite i uspehot. Zapra{ajte se kolku pati ste bile primorani da odloìte nekoja kompleksna odluka, a so toa i aktivnostite {to proizleguvaat od nea. Najverojatno ne ste sretnale uspe{en ~ovek so problemi vo odlu~uvaweto, poradi toa {to uspe{nite lu|e znaat deka odlukite se dviè~ka sila za akciite, za zavr{uvawe na rabotite i dvièwe napred kon ostvaruvawe na zacrtanoto i deka odloùvaweto na odlukite gi odloùva akciite. Investicijata vo prethodno planirawe i razmisluvawe, vo pogled na vreme i napor, re~isi sekoga{ se vra}a mnogukratno. Planiraweto ovozmoùva nivo na podgotvenost bez koja bi bile zagubeni vo beskrajnite obvrski i rokovi. Metodot na planirawe e individualna rabota i sekoj go izbira onoj na~in {to mu e najadekvaten na li~niot stil na rabota i organizacija. Naj~esto, uspe{nite lu|e investiraat barem polovina ~as sekoja nedela za da gi sogledaat va`nite aspekti za

IVAN ROGLI]

Triple S Learning w www.TSL.mk ww.TSL ww. S .mk .

Triple S Learning e prv i edinstven specijaliziran trening-centar vo Makedonija vo oblastite na proda`ba, usluga i uspeh. Znaeweto i metodologijata koi se sodr`ani vo trening-programite, koi gi koristat i svetskite liderski kompanii, go izdvojuva Triple S Learning kako edinstven i inovativen vo sovremenite uslovi na rabotewe.

31.05.2010

KULTURA

RAZGOVOR: ANTONIO PETROV, ARHITEKT I URBANIST

NA SKOPJE MU TREBA GOLEMA IDEJA “Ne postoi matemati~ka ravenka za da se vospostavi urbanisti~ka harmonija, no pove}e od potrebno e da se zapo~ne so edna kampawa od strana na instituciite i raznite organizacii, za da mo`at gra|anite da razberat {to bil gradot vo minatoto, da ja sfatat negovata aura” STOJAN SINADINOV sinadinov@kapital.com.mk

rhitektot Antonio Petrov e eden od najmarkantnite gosti na godine{niot Forum Skopje, platforma za arhitektonsko, urbanisti~ko, sociolo{ko i kulturolo{ko promisluvawe na gradot Skopje, koja denovive se odr`a vo Mala stanica na Nacionalnata galerija. Petrov e Makedonec po poteklo (roditelite se od Demir Kapija), a po detstvoto minato vo Germanija, zaminal vo SAD. Studiral arhitektura na presti`niot Univerzitet Harvard, kade {to denes predava tri predmeti. Me|u niv e i urbanisti~kiot dizajn, nauka koja e promovirana tokmu na Harvard. Me|u negovite aktivnosti sekako deka ima i makedonski konekcii. Denovive go promovira{e i novopokrenatiot magazin DOMA, koj }e izleguva dva pati godi{no, na makedonski i angliski jazik. Magazinot }e bide naso~en kon sovremenata arhitektura, umetnosta, mediumite i kulturnite studii: ja naglasuva vrskata me|u istorijata i idninata, kako i sovremeniot interdisciplinaren dijalog, koj{to kriti~ki gi ocenuva nacionalnite i internacionalnite kulturni paradigmi. Prviot broj, koncipiran kako nulti broj, ima za cel da gi podvle~e teoretskite i prakti~nite izvori na diskursi, koi{to gi identifikuvaat silite kon razli~noto opstojuvawe na DOMA (kako ku}a, dom), bez pritoa da se estetizira

nejzinata istorijata, nitu pak da se idealizira nejzinata idnina. Za Harvard se veli deka go promoviral urbanizmot kako posebna nau~na disciplina: no, zarem urbanisti~koto planirawe ne vodi poteklo u{te od anti~kite gradovi? Sekako deka urbanisti~kiot dizajn ima istoriski referenci, no kako terminologija porasna na Harvard vo pedesettite i {eesettite godini na minatiot vek, od aspekt na razmisluvaweto za gradot... No, sigurno ne e slu~ajna amerikanskata “izmislica” na urbanisti~kiot dizajn bidej}i, od lai~ki aspekt, tokmu pove}eto od amerikanskite gradovi se podignuvani na ~istina, so pravoagolni formi... Da, gledano od evropska perspektiva, ima vistina vo toa. No, ima vistina i deka gradovite na amerikanskiot Isto~en breg, kako Wujork i Boston, se pove}e evropeizirani vo taa smisla. Ekspanzijata na ortogonalnite urbanisti~ki formi na Zapadniot del na SAD e tretirana kako poka`uvaweto na demokratijata, davawe prostor sekomu. Ako Troja e prviot evropski grad, a nejzinoto razru{uvawe se smeta za po~etok na arheologijata kako “podzemna arhitektura”, dali Skopje, kako grad razru{en pred samo polovina vek, }e bide postojano pred dilemata dali da go istra`uva negoviot identitet nadolu, pod zemja, ili nagore, vo stokatnicite? Tokmu na mojata prezentacija za Skopje kako dom me|u dva datumi, zemjotresniot 1963 g. i vizijata 2014 g., insistirav

deka gradot postoel i pred 63 g., i veruvam deka toa {to postoi pod zemjata e isto tolku va`no kako i ona nad zemjata. Arhitekturata koja {to be{e implementirana vo gradot po 63 g., a i onaa od 2014 g., ja ignoriraat platformata koja ja imaat napraveno samite skopjani. Sigurno deka ne moè da postoi kako prosta matemati~ka formula, no {to treba da se napravi za harmoni~en odnos na zgradi, ulici i ostanati sodrìni? Da, ne postoi matemati~ka ravenka za da se vospostavi urbanisti~ka harmonija, no smetam deka e pove}e od potrebno za da se zapo~ne so edna kampawa od strana na instituciite i raznite organizacii, za da moàt gra|anite da razberat {to bil gradot vo minatoto, da ja sfatat negovata aura. Tuka se bitni faktorite kako lu|e, hrana, fasadi, vino i

priroda. Koga stanuva zbor za urbanisti~kite i arhitektonskite planovi, obi~nite lu|e se netrlivi i pove} e sakaat da gi vidat vo realni dimenzii, otkolku niz pe~ateni i videosimulacii. Dali arhitektite, pod pritisok na vremenskite rokovi, tuka go pravat prviot i najgolmiot kompromis? Toa e najgolemiot problem. Lu|eto imaat problem so procesite koi se doneseni odnadvor, kako planot na Kenzo Tange po zemjotresot, kako {to e donesen i planot 2014. Lu|eto imaat golema `elba da vidat {to }e bide i imaat problem, bidej}i ne znaat kako toa }e izgleda. Vo princip, s$ se odnesuva na doma, na ku}ata, na domot vo ideolo{ka smisla na zborot, no mora da se trgne od nekade. Se odnesuva na identitetot, bidej}i site

Antonio Petrov – profesor po urbanisti~ki dizajn na Univerzitetot Harvard imame dom, dali individualen ili kolektiven. Dali golemite gradovi “pa|a-at” na toj pritisok na vremenskite termini, pa niz formi kako Olimpijadi, Ekspo ili Svetski prvenstva vo nekoj sport brzaat da go pokaàt noviot zamislen lik? Moàm da zboruvam niz primerot na gradot îkago, koj dobro go poznavam. Mislam deka raboti za globalni planovi, natprevar na nekoja metropola so ostanatite. Ne sum siguren deka vremeto e nekoj klu~, tuku vizijata na gradot vo negoviot natprevar na globalno nivo. îkago, na primer, napravi mnogu ubavi raboti, iako planovite bea mnogu kritizirani vo po~etokot: vo centarot ima ogromen park, vistinska Diznilend atrakcija. Ima eden objekt, opera na otvoreno od [prenger, vo koj lu|eto moàt da pra-

vat piknik ili da slu{aat klasi~na muzika. Ima dela i od Ani{ Kapur, potoa interaktivni fontani... svoevidno zaedni{tvo na objekti koi mo`at da se implementiraat vo gradovite vo celiot svet. Golemite arhitektonski urba-nisti~ki zafati verojatno se mo`ni kako rezultat na golem kapital ili na golema politi~ka ideja (nacizam, komunizam, stalinizam...). Dali Skopje kako grad na solidarnosta e redok primer na golem zafat nadvor od ovie dva teka? Ima mnogu primeri kako Skopje, koi se protnale me|u tie dva golemi bloka za koi govorite, no ne sum siguren dali toa e najva`noto. Na Skopje, najprvin, mu treba edna golema ideja. [to mislime nie, kako go gledame svetot vo na{iot grad, no i kako svetot da go gleda na{iot grad.

LIFESTYLE

30 31.05.2010 OFFEST

MUZIKA OD SITE MERIDIJANI SILVANA JOVANOVSKA jovanovska@kapital.com.mk

evettiot internacionalen svetski muzi~ki festival “Offest” (Offest), vo organizacija na Skopskiot Xez festival, zapo~nuva utre (1 juni) i }e trae do petti juni. Offest kako festival koj ima golema reputacija vo svetot vo oblasta na muzikata koja toj ja tretira, i ovaa godina vetuva muzi~ki imiwa koi se poznati vo celiot svet. Za publikata koja ne e zapoznaena so ovoj stil na muzika, moèbi ovi ovie ie imiwa nema da im zna~at a at a~a mnogu, no onie koi dobro roo ja ja poznavaat se soglasuvaat deka d ka dek godinava }e ima edna odd najbogatite programi naa Offest. Vkupno }e nastapatt 7 ispolniteli vo 4 ve~eri, i,, a novo e toa {to koncertite tee }e se odràt vo MOB (Makekeedonska opera i balet) so s cel da se postigne pointimno mnno doìvuvawe i kontakt so s publikata. Godinava e 9-ti pat kako a ako se oddrùva Offest, a za 10-godi{niot jubilej koj }e bide dogodina najavuvaat uvvaat u{te podobra programa ma i u{te popoznati svetski imiwa. miiwa. wa. Od organizacijata velat de ddeka ek eka Offest go zadrùva konceptot eptot ep p da nosi {to e mo`no pove}e ovve}e e izveduva~i od {to e mo`no pove}e meridijani,, so cel da se pretstavatt i zapoznaat {to e mo`noo pove}e kulturi. BAKLAVA - EDNOSTAVNOST I UNIKATNOST Formirani vo 2005-ta soo eden ènski vokal (Elenaa Hristova) i dva ì~eni i udira~ki narodni instruuu-menti – tambura (\orgii Klin~arov i Vladimir Marr rtinovski) i def (Dejan Sibb binovski), Baklava e sostav a av vo koj predizvik vo nivnoto otto muzicirawe im se ednoso ostavnosta i nepretencioznoso osta. Tie ja slavat sovr{enosta s sta na ednostavnosta, otkaùvaj} v vaj} i se od sloènite muzi~ki ~ki formi i orkestracii. Pokraj prerabotkite na kompozicii od makedonskiot folklor, tie tretiraat i drugi folklorni tradicii, no klu~en predizvik im se sozdavawe na avtorska muzika. So nivnite dva albuma: “Baklava” (2006-ta godina) i “Kalemar” (2008ta ) nastapuvale vo pove}e evropski zemji kako: Belgija, Francija, Germanija, Italija, Turcija, Slovenija, Srbija i Bugarija. AJNUR – OLICETVORENIE NA NOVIOT DUH NA SAMOUVERENOST I SLOBODOUMNOST Turskata etno-peja~ka Ajnur pokraj toa {to e najdobra vo svojata oblast, vaì za mnogu kontroverzna vo svojata zemja. Re~isi celiot svoj materijal go pee na kurdski jazik, koj svoevremeno e zabranet za upo-treba. Nejziniot albm “Kece Kurdan” vo 2005-ta be{e privremeno zabranet od turskata vlast pod obrazloènie deka naslovnata numera “gi ohrabruva ènite da odat vo planina i da se priklu~at na separatizmot”. Poznata e po svoite slobodarski idei i zatoa uìva golema po~it ne samo vo Turcija, tuku i vo Evropa. Nejziniot vokal kaj nas e prepoznatliv od dokumentarecot na Fatih Akin “Minuvaj}i go mostot: zvukot na Istanbul” i taa be{e edna

na muuzika preto~e -m Turskata ettenona Ajnur vo emocii

Baklava – in stveniot makedo so s stav na Oed nski ffest

Devettoto izdanie na Offest zapo~nuva utre (1 juni), a }e trae do 5 juni. Godinava }e ima bogata programa vo koja se opfateni kulturite na mnogu zemji, a izveduva~ite se svetski poznati i afirmirani iimiwa koi za ppr prvpat nastapuvva vaat vo na{ata ddr dr`ava

izveduva~i vo i 4 ve~eri

j ~ka koja o}na pekjjao instrument m – u o t a a n SavinavJoakal go koristi k t jo o sv

ki xxezeerri ladi afrikans m – nd Be ss a Gangbe Br prikazna so posebna od 20-te muzi~ari zastapeni vo ovoj popularen film za pulsira~kata muzi~ka scena na Istanbul. Ova e nejzina prva sredba vo Skopje, koja }e ja iskoristi za promovirawe na noviot album “Rewend” kako del od nejzinata evropska turneja. ANSAMBL TIRANA – RESTAVRIRAWE NA NEZAPI[ANIOT POLIFONISKI I VOKALEN UMETNI^KI IZRAZ Ansamblot Tirana e formiran vo 1978-ta godina i tie izveduvaat izvorni narodni pesni glavno od regionot okolu albanskata prestolnina, no i od drugi regioni od Albanija i sosednoto Kosovo. Albanskata izvorna folk-muzika nikoga{ ne bila stavena na hartija, tuku se odr`uvala i prenesuvala po usmen pat, pa taka ovoj ansambl na nekoj na~in ja restavrira nezapi{anata izvorna muzika na Albanija koja e pretstavena kako zemja koja na nekoj na~in se bara sebesi. Grupata e sostavena od {est izveduva~i koi so golem po~it, entuzijazam i strast gi interpretiraat formite na albanskata polifonija. Ansamblot Tirana ima u~estvuvano na brojni me|unarodni festivali i folklorni manifestacii vo Turcija, Grcija, Hrvatska, Francija, Germanija, Egipet, ^e{ka, Slova~ka, Polska i [vedska.

Ansambl nezaapi{aontaTirana ja restavri r ta izvorna muzika a

Gerardo Nuwez

– “kkrral” na fla

Rodrigo Leao gi napravil najzna~ajnite ~ekori na portugalskata muzi~ka scena

menkoto

SAVINA JANATOU I PRIMAVERA EN SALONICO – OTVOREN ZVUK NA MEDITERANOT BEZ OGRANI^UVAWA Savina Janatou e definiS tivno edna od najzna~ajnite ti gr~ki muzi~ki pojavi so gr me|unarodna reputacija, m kkoja zaedno so nejziniot sostav, ansamblot Primavso eera en Salonico izveduvaat vvnimatelno odbrani folk i ddrugi kompozicii od Grcija i Mediteranot. Insistiraat na ednostavni kompozicii so aakusti~ni instrumenti koi vle~at koreni od Istokot. vl Pokraj nejziniot isklu~itelen P iinterpretatorski kapacitet, Janatou obrnuva golemo vliJa janie na izveduvaweto na ja “muzikata” na sekoj razli~en “m jazik, koristej}i go svojot ja vvokal kako dopolnitelen iinstrument.

GODINE[NATA PROGRAMA NA 9-OT OFFEST : 01 juni (MOB 20:00 ~asot) Baklava (Makedonija), Ajnur (Turcija) 02 juni (MOB 20:00 ~asot) Ansambl Tirana (Albanija) i Savina Janatou i Primavera en Salonico (Grcija) 03 juni (MOB 20:00) Gerardo Nuwes i Karmen Kortes "Reunion Flamenca” ([panija) 05 juni (MOB, 20:00 ~asot) Rodrigo Leao i Cinema Enssemble so makedonskiot filharmoniski orkestar (Portugalija i Makedonija) 05 juni (Plato pred Muzej na Makedonija 22:45 ~aot) “Ganfbe Brass Bend” (Afrika)

GERA GERARDO RA NUWEZ I KARMEN KORTEZ – IZKAR R VONREDNO VON N VPEÂTLIV I ATRAKTIVEN ATR RA FLAMENKOPERFORMANS PER RF Gerard Gerardo d Nuwez e virtuozen gitari git gitarist s i sestran kompozitorr i e eden od najrenomira iranite anitte muzi~ari na sovreme menoto notoo pansko flamenko, koj svi sviri iri sso neverojatna brzina i llesn lesnotija o i dlaboko emotiv tivno. Ima nastapuvano na gol golem broj flamenco-sceni, sobiri i festivali i se sob sme smeta za eden od najpotkovan vanite gitaristi. Na svoite nastapi e pridruùvan od nas fla flamenco-tan~erkata Karmen Kor Kortez koja isto taka se smeta za najdobra vo svojot domen. Zaedno kreiraat izvonredno Zae vpe~atliv i atraktiven flavpe menco-performans. me RODRIGO LEAO I CINEMA ENSEMBLE I MAKEDONSKATA FILHARMONIJA – SVE@ ZDIV VO PORTUGALSKATA MUZIKA Rodrigo Leao ima iskluRo ~itelno zabeleìtelna i bogata kariera koja{to e povrzana so nekoi od najzna~ajnite migovi na portugalskata muzi~ka scena od 80-te, pa navamu. A negovata grupa “Setima Legiao” donese sve` zdiv vo portugalskata muzika koga se pojavi vo 1982-ta godina. GANGBE BRASS BEND – MIKS NA MODERNOTO I TRADICIONALNOTO Gangbe Brass Bendot e formiran vo 1994-ta godina od osum afrikanski muzi~ari od Benin, Afrika, od koi site se xezeri koi pred da se obedinat vo ovoj sostav svirele na posebni strani. Idejata im bila da ja promoviraat orginalnosta na muzikata na Benin preku neobi~nata fuzija od tradicionalni stilovi, potkrepeni od xez-muzika. Peat na lokalen dijalekt za ìvotot voop{to, politi~kite nepravdi i stradaweto na ènite, preku zborot “Togbe”, bendot izrazuva po~it kon muzikata koja e izvor na nivniot zvuk. Prvoto zna~ew na zborot e “predok”, a vtoroto se odnesuva na dobata, istaknuvaj} i gi drevnite koreni na muzikata koja {to ja svirat. Imaat tri albumi zad sebe i imaat nastapuvano niz celiot svet, na razli~ni podiumi, klubovi i brojni xez i etno-festivali.

SPORT

31.05.2010

SPORT KRIVI^NA PRIJAVA ZA HARI inisterstvoto za vnatre{ni raboti na Republika Makedonija vo petokot podnese krivi~na prijava protiv pet funkcioneri na fudbalskata organizacija (FFM), me|u koi se nao|a imeto i na pretsedatelot Haralampie Haxi-Risteski. Petmina se osomni~eni za zloupotreba na slu`benata dol`nost, dodeka pretsedatelot se tovari i za mestewe na rezultat od fudbalski natprevar. Fudbalskata petorka na ~elo so Hari i porane{niot generalen sekretar na FFM, Lazar Mitrevski se obvineti za nezakonsko manipulirawe so pomo{ta od “Het-trik” programata na Unijata na evropski fudbalski asocijacii (UEFA), koga podarenite stol~iwa od gradot Nirnberg bile prodadeni na treta strana. “Prvo prijaveniot vo svojstvo na pretsedatel na FFM i vtoro prijaveniot vo svojstvo na generalen sekretar na FFM vo period od 2003–2006 god. postapuvaj}i

sprotivno na svoite slu`beni ovlastuvawa, pri aplicirawe na Evropskata fudbalska unija za donacija na pari~ni sredstva od programa na UEFA pri sklu~uvawe na dogovori za koristewe i rekonstrukcija na Fudbalski stadion vo Tetovo i pla}awe po istite, so namera da ostvarat korist za sebe i za drugi, storile krivi~no delo zloupotreba na slu`bena polo`ba i ovlastuvawe, o{tetuvaj} i ja FFM za sredstva vo iznos od 5.310.000,00den”, se veli vo soop{tenieto na MVR. Haxi-Risteski istakna deka prijavata e rezultat na ne~ija `elba za da se sru{i dobrata rabota vo FFM. “Obvinet sum za malverzacii koi se izmisleni bidej}i stol~iwata od Nirnberg koi jas gi obezbediv bea podeleni na stadioite i klubovite preku grad Skopje koj e zbratimen so Nirnberg” izjavi Haralampie.

FUDBAL

NOVA ERA ZA FUDBALOT! SR\AN IVANOVI]

ivanovic@kapital.com.mk

zvr{niot odbor na Unijata na evropski fudbalski asocijacii (UEFA) go izglasa dolgo najavuvanoto pravilo za “finansiski fer-plej”, so koe na klubovite im se zabranuva tro{ewe na pari, {to ne se zaraboteni od t.n. fudbalski operacii. Ova podrazbira deka golemite gazdi pove} e nema da mo`at da se rasfrlaat so ogromni sumi, a so toa i visinata na transferite se o~ekuva da bide simnata na daleku ponisko nivo od momentalnata sostojba na internacionalniot pazar so fudbaleri. “Na ovoj koncept rabotevme zaedno so klubovite i ne e to~no deka sakame da gi uni{time, tuku naprotiv da gi spasime. Osnovna filozofija vo celta rabota e da se tro{i pomalku otkolku {to se zarabotuva”, veli Mi{el Platini, pretsedatelot na UEFA. “Finansiskiot fer-plej” vo sila, barem delumno }e stapi vo 2012 godina, no vo prvite tri godini ekipite }e imaat pravo da gi saniraat zagubite so po 45 milioni evra po sezona. Od 2015-ta na sila }e stapat sankciite, koi iako se u{te ne se objaveni, se najavuvaat

kako mnogu rigorozen mehanizam za sproveduvawe na novoto pravilo. Se {pekulira i deka od prmenata na pravilata na igra najmnogu }e “profitiraat” tradicionalno golemite klubovi, na koi s$ u{te im funkcioniraat mladinskite {koli. Toa moè da se naseti i od stavot na Baern Minhen, godine{niot finalist vo ligata na evropskite {ampioni. “Ova e navistina golema rabota. Vo ime na Zdruènieto na evropskite klubovi (ECA) sakam da & se zablagodaram na UEFA, a osobeno na Platini”, izjavi Karl-Hanc Rumenige, potpretsedatel na Baern, no, i prv ~ovek na ECA. So voveduvaweto na zabranata za tro{ewe na nefudbalski pari, obezbedeni nadvor od proda`bata na bileti, dresovi, suveniri, TV-prava i sponzori, najmnogu }e se odrazi vrz golemite potro{uv~i kako Real Madrid, Barselona, êlzi i Man~ester Siti. Zasega nema komentar od pretstavnicite na ovie klubovi, koi na raspolagawe imaat vkupno pet godini za da ja promenat ekonomskata strategija i rashodot na timovite da go prilagodat na restriktivnata finansiska politika.

Na ovoj koncept rabotevme zaedno so klubovite i ne e to~no deka sakame da gi uni{time, tuku naprotiv da gi spasime. Osnovna filozofija vo celata rabota e da se tro{i pomalku otkolku {to se zarabotuva

Se o~ekuva drasti~no poevtinuvawe na fudbalskite transferi na fudbaleri

SVETSKO PRVENSTVO

Pretsedatelot na FFM, Haralampie Haxi-Risteski se soo~uva so krivi~na prijava za mestewe na fudbalski natprevari

HRVATSKA VODA ZA SRPSKITE FUDBALERI rvatska kompanija }e ja sponzorira srpskata fudbalska reprezentacija na pretstojnoto svetsko prvenstvo vo Ju`na Afrika. Mineralnata voda “mivela” }e im posluì na srpskite fudbaleri vo borbata so afri~kata èga. Nea ja proizveduva fabrikata Nova sloga, del od “carstvoto” na hrvatskiot biznismen Ivica Todori}, sopstvenik na koncernot Agrokor. Gledano niz prizmata na globalniot biznis, nema ni{to ~udno vo ova sponzorstvo, no zatoa rivalstvoto me|u Srbija i Hrvatska, koe nekolkukratno gi nadminuva pravilata na sportska borba (vo vojnata gi prekr{i i me|unarodnite zakoni za genocid i akti protiv ~ove{tvoto), napravi slu~aj i od ovaa benigna i sosema sekojdnevna sorabotka na fudbalot i biznisot. “Hrvatska voda za srpskite grla” ili “srpskite fudbaleri }e juri{aat na svetskoto prvenstvo osveèni od hrvatska voda” se samo del od naslovite na komentarite

milioni hrvatski pari za srpskata ko{arka

Za Ivica Todori} ne postojat nacionalni barieri so koi denovive e ispolnet srpskiot i hrvatskiot pe~at. Zasega nema poraki od “du{ebri`ni patrioti” so koi se bara bojkot ili nekakva osuda na ova sponzorstvo, no zatoa pretsedatelot na srpskiot fudbalski sojuz, Tomislav Karaxi}, be{e isprovociran javno da ja brani sorabotkata so hrvatskiot biznismen. “Pra{aweto okolu sopstvenikot na edna fabrika e sose-

ma nebitno deneska. Deneska e eden, a utre drug”. Karaxi} obelodeni deka ovoj dogovor za sponzorstvo e odli~en za reprezentacijata na negovata zemja, so {to se garantiraat skapite podgotovki na fudbalerite neophodni pred Mundijalot vo Ju`na Afrika. Interesno, no vodata “mivela” e ve}e dolgogodi{en sponzor na Crvena Yvezda, ekipa koja go u`iva statusot na “branik

“Hrvatska voda za srpskite grla” ili “srpskite fudbaleri }e juri{aat na svetskoto prvenstvo osveèni od hrvatska voda” se samo del od naslovite na komentarite so koi denovive e ispolnet srpskiot i hrvatskiot pe~at na srpskata dràva” i ~ii naviva~i vo najgolem del ja so~inuvaa militantnata “srpska dobrovolna garda” koja be{e mnogu aktivna na boi{tata na teritorijata na Hrvatska. No, sorabotkata na srpskiot sport i Todori} moè da se zabeleì i od ogromniot dogovor so ko{arkarskiot sojuz na na{iot severen sosed, kade {to prvenstvenata liga so neverojatni pet milioni evra godi{no e sponzorirana od negovata kompanija Frikom. Ovoj biznismen ne àli pari za sportot i vo svojata tatkovina, kade {to so godini be{e glaven sponzor na skija~kata Janica Kosteli}, kako i na fudbalskiot klub Hajduk.