NAVIGATOR
22.07.2010 POBEDNIK
NE IM BE[E DENOT
LIDERI
3
VRA]AWE NA OTPI[ANIOT
K
NIKOLA TODOROV
ALEKSEJ KUDRIN
RAMU[ HARADINAJ
BARAK OBAMA
uskiot minister za osovskiot politi~ar e stekuva nafta premuvaweto laboraO torii na tehni~kite Rfinansii }e go otpu{ti Kprefrlen vo zatvorot vo Ivo Mek-sikanfakulteti, {to e del od sekoj petti dr`aven slu`- Hag bidej}i osloboditel- skiot Zaliv od site proektot “Nauka 2010”, e od benik za da go namali nata presuda se preina~i strani, samo ne od golemo zna~ewe za kvalite- brojot na vraboteni vo vo povtorno sudewe po pet izvorot na Briti{ to~ki od obvinenieto javnata administracija Petroleum tot na obrazovanieto DODEKA SE ^EKA DA SE RE[I SUDBINATA NA SKOPSKATA FABRIKA
MESE^NO VO OHIS PROPA\AAT 150.000 EVRA Izvori od Vladata za “Kapital” otkrivaat deka tenderot za proda`ba na OHIS docni poradi implementacijata na ekolo{kata programa, {to spored niv e golem problem bidej}i }e ~ini od 20 do 40 milioni evra. teni vo OHIS se na kolek- e seriozna nivnata ponuda. Jas KATERINA POPOSKA tiven odmor, do po~etokot na mislam deka nivniot interes, poposka@kapital.com.mk avgust. Ne stanuva zbor za barem vo ovoj moment mo`e da ekoj mesec vo skop- nikakvi potresi, tehnolo{ki se pomno`i so nula, mnogu e skata fabrika OHIS vi{oci i sli~no. Nie u{te povr{en. Dali }e izrabotat propa|aat po 150.000 pred da zamineme na odmor kvalitetna ponuda, ostanuva evra bidej}i proiz- napravivme mini programa da vidime. Vo odnos na iforvodstvoto e stopi- kako da funkcionira fab- maciite deka prevrabotenosta rano, a kompanijata s$ u{te rikata vo uslovi koga treba i ekolo{kite problemi vo ne mo`e da se prodade. Re~isi da odi na proda`ba”, veli fabrikata }e gi odvratat investitorite, ne se soglasuvam eden milion evra buxetski Joveski. pari }e plati Vladata za Toj objasnuva deka iako dokraj. Ne mislam deka so da gi pokrie {estmese~nite vrabotenite se na odmor, 870 rabotnici OHIS e prezagubi na dr`avniot zagubar sepak nekoi pogoni vo fab- vraboten. Mo`ebi ima probOHIS, koj naskoro treba da rikata rabotat. Okolu 150 lem so starosnata i kvalivraboteni vo pogonite za fikuvanata rabotna sila. odi na proda`ba. Vladata mora brzo da gi proizvodstvo na cevki i Ekolo{kiot aspekt, pak, e star is~isti zagubite na OHIS grade`ni lepila rabotat i jasni se pravilata kako bidej}i kompanijata najrano intenzivno za navreme da gi treba da se re{i problemot. za 15 dena treba da odi na ispora~aat ve}e dogovore- Toa {to sega tenderot se opproda`ba. Direktorot Pece nite nara~ki. Joveski ne e tovaruva so ovie pra{awa Joveski e svesen za zagubite, dokraj optimist deka naskoro mislam deka e neopravdano”, no istovremeno e zadovolen OHIS sigurno }e dobie nov objasnuva Joveski. {to toj mese~nite zagubi sopstvenik. Toj otkriva deka vo slu~aj od okolu 600.000 evra gi “Na{ite soznanija se deka OHIS da ne izleze na namalil na 150.000. Vo mo- momentalno nekolku kom- proda`ba do septemvri, kommentot, re~isi site vraboteni panii se zaintersirani za panijata povtorno }e se soo~i se na kolektiven odmor, vo da u~estvuvaat na tenderot. so problemi vo proizvodstvo, o~ekuvawe na tenderot i na Se raboti za kompanii od likvidnost, pla}awe na obvrpotencijalnite investitori. Slovenija, Francija, Turcija... skite. Spored informaciite od “Za `al imame konstanten Zasega mo`ebi poka`uvaat in- Ministerstvoto za ekonomija, pad na proizvodstvoto u{te teres za OHIS, no pra{aweto tenderot za OHIS, koj ve}e od 2005 godina. Bilansniot e kolku se tie seriozni, kolku docni re~isi eden mesec, izve{taj poka`a deka vo prvite {est meseci od godinava OHIS pravi mese~ni zagubi PECE JOVESKI od okolu 150.000 evra. Ako se DIREKTOR NA OHIS zeme predvid deka koga jas ja “Zasega mo`ebi kompaniite poka`uvaat interes naslediv funkcijata direktor za OHIS, no pra{aweto e kolku se vo OHIS, mese~nite zagubi tie seriozni i kolku e seriozna bea 600.000 evra, sega gi nivnata ponuda. Jas mislam deka namalivme zagubite so domanivniot interes, barem vo ovoj }insko rabotewe. Pravime s$ moment mo`e da se pomno`i bidej}i ne sakame vo vreme so nula, mnogu e povr{en. na tender da poka`eme deka Dali }e izrabotat kvalitetna imame problemi so bankite, ponuda, ostanuva da vidime.” so strujata, so vrabotenite. Sega re~isi site 870 vrabo-
S
3 FAKTI ZA...
100 1.000 6,3
GODINI SE OBEZBEDENI SO URANIUM NA SVETSKO NIVO, KOJ SE UPOTREBUVA ZA PROIZVODSTVO NA NUKLEARNA ENERGIJA GODINI MO@E DA SE UPOTREBUVA RASPOLO@LIVOTO KOLI^ESTVO URANIUM AKO SE KORISTAT ULTRAMODERNI NUKLEARNI REAKTORI MILIONI TONI IZNESUVAA SVETSKITE REZERVI URANIUM NA PO^ETOKOT OD MINATATA GODINA
najverojatno }e se objavi duri vo septemvri. Ottamu velat deka javniot oglas za proda`bata na ovoj dr`aven zagubar go “ko~i” Ministerstvoto za `ivotna sredina, od kade vo slednite 15 dena treba da dostavat mislewe za ekolo{kite problemi na OHIS. Fondot za penzisko osiguruvawe, pak, treba da donese pravilnik za na~inot na proda`ba na akciite. Od Fondot negiraat deka se ~eka na niv. Izvori od Vladata za “Kapital” otkrivaat deka tenderot za proda`ba na OHIS docni poradi implementacijata na ekolo{kata programa, {to spored niv e golem problem bidej}i ~ini od 20 do 40 milioni evra. Tie se somnevaat deka nekoj }e go kupi OHIS so obvrskata da gi zadr`i site vraboteni vo slednite pet godini.
PROCENKI...
ritikata na retkite ite doma{ni istori~ari ri deka vo izminative dve decenii makedonskiot nacioioin nalizam na “tivok” na~in redefiniral del od narodnata ta istorija, pa i stihovite od pesnata “Ja izlezi stara majko”, ko”, nikoga{ na dobi na glasnost. ost. Vo taa pesna, najpoznata vo ispolnenie na Petranka Kostastadinova, prvobitnite stihovi vo koi momata & se ispoveda na milata maj~ica deka “umira” za Osman-begot, nekako preku no} bea zameneti so “mojto libe”. A ne{to i ne slu{ame deka momata }e se gr~ela, }e se tur~ela, s$ zaradi qubovta... No, kako {to stojat rabotite na Balkanot, izgleda deka }e mora da go vra}ame Osman-begot. Vlijatelniot londonski vesnik “Fajnen{el tajms” ocenuva deka aktuelnoto tursko vlijanie na Balkanot e zan~itelno zgolemeno, a Turcija se pretvora vo mo}na regionalna sila i posreduva vo sreduvawe na kriznite sostojbi, od balkanskiot region pa s$ do Bliskiot Istok i Bagdad. Koj ne mo`e da vidi deka e taka? Turskiot premier Erdogan, zaedno so negovite najbliski pomo{nici posreduvaat vo zapletkanite situacii vo po{irokiot region.
GUBITNIK
REXEP TAIP ERDOGAN Turcija posreduva{e i me|u Srbija, Hrvatska i BiH, pa duri i za prv pat ja ubedi Srbija da gi osudi zlostorstvata vo Srebrenica. Normalno deka potoa slede{e lepeza od ekonomski dogovori. Ne{to takvo ne & uspea so Izrael, vo dramati~niot probiv na blokadata na Gaza, no novata turska politika sigurno nema da zastane na toa. Turcija mo`ebi polovina vek ~eka na pregovori za vlez vo EU, no toa ne ja spre~uva{e da izrasne vo regionalen ekonomski xin so golema politi~ka mo}. Ili, na kratko, vo nova imperija. Nejziniot premier, porano osuduvan za radikalen islam, uspeva da ja ubedi Evropa vo noviot lik na negovata politika.
IN VITRO EKSPERIMENT
D
irektorkata na Fondott za zdravstvo, Maja Par-naxieva-Zmejkova, goo napravi Fondot za zdravstvoo najbirokratizirana insti-tucija vo dr`avata. Namestoo da im olesnuva na gra|anitee t, koi baraat usluga od Fondot, zatoa {to imaat zdravstvenii problemi, taa im ote`nuvaa so novi pravila. Problemot e {to novitee pravila na Parnaxievaa zna~at obvrska za pribi-rawe eden kup dokumenti,, ~ekawe po hodnici, posetaa na nekolku vida doktori i komisii so cel da se dobie amin za Fondot da gi pokrie tro{ocite za zdravstvenata usluga. Posleden takov eksperiment e procedurata za in vitro oploduvawe. Bra~nite dvojki koi sakaat da dobijat dete po pat na ve{ta~ko oploduvawe Parnaxieva gi natera da ~ekaat vo red pred {alterite dokolku ne sakaat za ovoj zafat da si platat od sopstveniot xeb. Pra{aweto e dali celata na novoto pravilo e da vovede red ili da gi nat-
MAJA PARNAXIEVA-ZMEJKOVA era gra|anite da se otka`at od uslugite na Fondot za zdravstvo? Poverojatno e deka }e da e vtoroto. Ako se trgne od faktot deka treba da ~ekaat so godini, da doka`uvaat deka imaat problem, da pominat u{te eden kup slo`eni proceduri, da se otka`at od svojata intimnost, te{ko e da se poveruva deka nekoj }e se nafati na in vitro na dr`avna smetka. Na kraj samo da ne se slu~i pacientite da zavr{at na klinikite vo stranstvo!
MISLA NA DENOT
TOMAS MIROU EBOR
SOSTOJBATA VO UNGARIJA MO@E DA JA “ZARAZI” CELA ISTO^NA EVROPA
P
rekinot na pregovorite na MMF so Ungarija mo`e da ja razni{a nivnata ekonomija i da gi “zarazi” i ostanatite isto~noevropski zemji, ocenuva prviot ~ovek na Evropskata banka za obnova i razvoj, Tomas Mirou. Sprotivno na toa, ungarskata Vlada smiruva deka prekinot na pregovorite so MMF nema da se odrazi vrz stabilnosta na zemjata. Mirou pora~uva deka site isto~noevropski zemji treba da sprovedat mnogu reformi i na toj na~in da se za{titat od negativnite vlijanija. Toj potencira deka postojat bitni razliki i me|u samite isto~noevropski zemji. Spored nego, na Polska & odi sosema dobro, dodeka Romanija i Bugarija se na istoto nivo kako i za vreme na recesijata.
SEKOJ SAKA POEDNOSTAVEN DANO^EN SISTEM. NO, AKO TOA ZNA^I DEKA TREBA DA SE UKINAT NEKOI NAMALUVAWA NA DANOCITE, TOGA[ LU\ETO NE SE VE]E TOLKU ENTUZIJASTI ZA OVAA IDEJA
ANGELA MERKEL KANCELARKA NA GERMANIJA