Page 1

USPE[NA PRIKAZNA

KOJA E TAJNATA ZA EKONOMSKIOT PODEM NA TURCIJA

KOMPANII I PAZARI IK BANKA SE REBRENDIRA VO HALK BANKA

COVER STORY BIZNISMENITE PREDLAGAAT

]E STANEME SILNA BANKA VO REGIONOT!

PET KLU^NI ZADA^I ZA NOVATA VLADA

www.kapital.mk

biznis magazin

~len na grupacijata KAPITAL MEDIA GROUP

BROJ 612|CENA 100 DEN.|22 JULI, 2011|GODINA 12

...samo idejata e kapital, sè drugo e pari...

INTERVIEW

VIKTOR DONEVSKI PR E UMETNOST I NE MO@E SEKOJ DA GO RABOTI DIREKTOR NA ODDELOT ZA KORPORATIVNI KOMUNIKACII VO ONE


USPE[NA PRIKAZNA

www.kapital.mk

KOJA E TAJNATA ZA EKONOMSKIOT PODEM NA TURCIJA

4

KOMPANII I PAZARI IK BANKA SE REBRENDIRA VO HALK BANKA

COVER STORY BIZNISMENITE PREDLAGAAT

]E STANEME SILNA BANKA VO REGIONOT!

PET KLU^NI ZADA^I ZA NOVATA VLADA

biznis magazin

SODR@INA SODR@INA

IZDVOJUVAME

~len na grupacijata KAPITAL MEDIA GROUP

BROJ 612|CENA 100 DEN.|22 JULI, 2011|GODINA 12

...samo idejata e kapital, sè drugo e pari...

06 PORTFOLIO 10 COVER STORY Biznismenite predlagaat Pet klu~ni zada~i za novata vlada

INTERVIEW

VIKTOR DONEVSKI PR E UMETNOST I NE MO@E SEKOJ DA GO RABOTI DIREKTOR NA ODDELOT ZA KORPORATIVNI KOMUNIKACII VO ONE

Prviot broj na Kapital se pojavi na 24 septemvri 1999 godina. Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje, ul. Veqko Vlahovi} br 11, Skopje (delovna zgrada na Tehnometal Vardar AD, 2 kat), p.fah: 503, Republika Makedonija; telefon: ++ 389 2 3298 110 faks: ++ 389 2 3298 111 direktor i glaven urednik: Qup~o Zikov izvr{en direktor (marketing i finansii): Gordana Mihajlovska grafi~ki i IT direktor: Nikolaj Toma{evski odgovoren urednik: Biqana Zdravkovska Stoj~evska pomo{nik na odgovorniot urednik: Igor Petrovski odgovoren urednik na specijalni dodatoci: Verica Jordanova odgovoren urednik na www.kapital.mk: Aleksandar Jan~evski grafi~ki prelom: Nade Toma{evska Igor Toma{evski Office manager i finansii: Aleksandra Nikolova; ++389 2 3298 110/ lok:101 nikolova@kapital.com.mk Pretplata na dnevniot vesnik Kapital i na magazinot Kapital: Sawa Savovska ++ 389 2 3298 110/ lok.104 pretplati@kapital.com.mk Reklama: Aleksandra Stojmenova ++389 2 3298 110/ lok.103 marketing@kapital.com.mk aleksandra@kapital.com.mk Oglasi: Dijana Gulakova ++389 2 3298 110/ lok.105 gulakova@kapital.com.mk Specijalni prilozi: Jasmina Savovska Tro{anovski jasmina@kapital.com.mk Sorabotnici: kolumnisti po dogovor Fotografija: Aleksandar Ivanovski Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za nedelnikot “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka.

16 INTERVJU Viktor Donevski, direktor na oddelot za korporativni komunikacii vo One PR e umetnost i ne mo`e sekoj da go raboti 20 KOMPANII I PAZARI IK banka se rebrendira vo Halk banka ]e staneme silna banka vo regionot, a Makedonija e prvata stanica!

PET ZADA^I ZA NOVATA VLADA Stabilna politika na niski danoci, pomalku kazni, efikasna javna administracija, navremeno pla}awe na dolgovite, redovno vra|awe na DDV, start na dolgonajavuvanite investicii za izgradba na patnite i `elezni~kite koridori i energetskite kapaciteti za podobruvawe na konkurentnosta na doma{nata ekonomija. Ova se vrvnite prioriteti koi biznis-zaednicata & gi zadade na novata vlada. Vladata e na poteg da poka`e kolku navistina se gri`i za podobruvaweto na biznis-klimata.

 Str. 10

Cover story

24 INTERVJU \or|i Pro{ev, sopstvenik i direktor na Vori od Gevgelija Vladata treba da dava subvencii za izvoz! 28 USPE[NA PRIKAZNA Liberalna ekonomija i konzervativna politika formula za uspeh Dodeka EU se davi vo dolgovi, Turcija ekonomski cveta 36 INTERVJU M-r Jelisaveta Georgieva, izvr{en direktor na Stopanskata komora na Makedonija i sekretar na Zdru`enieto na bankarstvo ^lenstvoto vo bizniskomorite ja zgolemuva mo} ta na kompaniite 38 REPORTA@A Bali, Indonezija Ostrov na bogovite 42 2000+ Alfa Romeo Giulietta 2.0 JTD Italijanskata moda, qubov i strast na trkala 44 TEHNOLOGII I BIZNIS Podgotveni za na odmor

10 TURSKOTO EKONOMSKO ^UDO Ekonomskoto ~udo od Bosforot, kako {to poslednive godini zapadnite analiti~ari miluvaat da ja nare~at Turcija, prodol`uva da grabi po patot na investiciskiot “bum” i ekonomskiot prosperitet. I dodeka cela EU se teteravi poradi dol`ni~kata kriza, 80-milionskata zemja rasposlana na dva kontinenti poka`uva deka ekonomskiot razvoj e mo`en i so hroni~ni politi~ki problemi.

 Str. 28

Uspe{na prikazna

28


6 PORTFOLIO  BUSINESSBRIEF

SAMO VO APRIL

STRANCITE SI ODNELE 40 MILIONI EVRA OD MAKEDONIJA transkite investicii vo Makedonija vo april imaat negativno saldo od 20,3 milioni evra. Toa zna~i deka vo april strancite iznesle 41,1 milioni evra, a vnesle samo 20,8 milioni evra, {to na krajot go namali iznosot na stranski investicii za prvite ~etiri meseci na 186,8 milioni evra od 207 milioni evra, kolku {to iznesuvaa na krajot na mart. Neoficijalno, negativnoto saldo na stranskite investicii vo april vo najgolem del se dol`i na odlevaweto dividendi koi stranskite kompanii gi napravile vo tekot na lanskoto rabotewe, a standardno se isplatuvaat vo prvata polovina od godinata. Toa poka`uva deka i pokraj povolnite uslovi za biznis so koi se fali Vladata, stranskite kompanii odlu~uvaat ostvarenata dobivka i profitot da go iznesat nadvor, namesto da go reinvestiraat vo Makedonija.

S

IZGRADBATA NA PATI[TATA POVTORNO SE PROLONGIRA

KOJ ]E GI GRADI I UPRAVUVA AVTOPATI[TA ]E SE ZNAE VO SEPTEMVRI ladata u{te edna{ go prodol`i rokot za koncesija na avtopati{tata. Iako pette konzorciumi koi k vlegoa vo trkata k za dvata paketi-avtopati{ta od Koridorot 8 po prvoto odlo`uvawe od tri meseci treba{e ponudite da gi dostavat za desetina dena, Vladata vo

V

 GRAFIK NA NEDELATA

posleden moment donese odluka za povtorno odlo`uvawe na rokot. No, dodeka minatiot pat pri~inata za odlo`uvawe na rokovite, spored objasnuvaweto od k b Ministerstvoto za transport i vrski, be{e predizbornata programa, koja se sovpa|a{e so raspi{uvaweto na tenderot, ovojpat od Ministerstvoto ne

KOJ GO SOZDAVA DR@AVNIOT DOLG?

BANKITE I KOMPANIITE NAJMNOGU JA ZADOL@UVAAT MAKEDONIJA

M

STRUKTURA NA VKUPEN NADVORE[EN DOLG NA MAKEDONIJA VO 2010G (vo milioni evra) 76,42 576,5

Javen dolg 1.563

2.883

Privaten dolg Monetarna vlast(NBRM)

979,53

Bankarski sektor 1.415

Ostanati sektori Direktni investicii (zaemi pome|u povrzani subjekti)

izvor: Dr`av Dr`aven `a en zavod za statistik statistika ka

akedonija va`i za umereno zadol`ena zemja ako se sporedi u~estvoto na vkupniot nadvore{en dolg vo bruto-doma{niot proizvod na zemjata, koj iznesuva 62,3%. Ako se pogledne strukturata na nadvore{niot dolg na Makedonija }e se vidi deka od vkupniot dolg na zemjata, koj na krajot na 2010 godina dostigna 4,3 milijardi evra, duri 38% ili 2,88 milijardi otpa|aat na privatniot sektor, odnosno na bankite i kompaniite koi vo svoeto redovno rabotewe se zadol`uvaat vo stranstvo. U~estvoto na javniot dolg koj go sozdava dr`avata e 1,41 milijardi evra ili 19% od vkupniot nadvore{en dolg na Makedonija. Toa {to e interesno e deka stranskite direktni investicii, po osnov na zaemite me|u povrzanite subjekti, go zgolemile vkupniot nadvore{en dolg na Makedonija za 980 milioni evra ili za 13%.


BROJ 612

ATA I



22/07/2011



7

www.kapital.mk

 STRA[O MILKOVSKI generalen direktor na Granit

davaat objasnuvawe objasnuvawe naa {to se dol`i povtornoto prolongirawe na rokovite. k “Vladata donese odluka odluk so koja se ovozmo`uva prodol`uvawe na rokot za dostavuvawe na ponudite vo vtora faza. So donesenata odluka prvi~niot rok se prodol`uva za 50 dena. Vo soglasnost so odlukata, rokot za

dostavuvawe ponudi sega e 13. septemvri”, informiraat od Ministerstvoto za transport i vrski. Stra{o Milkovski, generalniot direktor na grade`nata kompanija Granit, koja zaedno so avstriski [trabag se prijavi da u~estvuva na tenderot, veli deka izborot }e bide mnogu tesen i deka site konzorciumi koi se prijaveni se golemi kompanii, koi imaat kapacitet da izvr{at tolku obemna rabota. Spored nego, finansiskata kondicija i poddr{kata od bankite }e bide glavniot uslov {to }e re{ava koj }e pobedi na tenderot. “Na{ata ponuda se podgotvuva vo Avstrija kaj na{iot partner [trabag. Nie gi dostavivme site potrebni podatoci i dokumenti. Ponudata }e ja dostavime do Ministerstvoto za transport i vrski vo predvideniot rok”, objasnuva Milkovski za “Kapital”. Spored nego, site pet konzorciumi koi se vo trka za koncesionirawe na avtopati{tata se seriozni konkurentni i golemi kompanii, no ne e samo ponudata na najniska cena va`na za da se dobie tenderot. “Mnogu se va`ni finansiskite uslovi koi k treba da gi ispolnuvaat konzorciumite, kako {to se obezbeduvawe r bankarski garancii, visinata na koncb esijata koja }e ja ponudat, kako i fine ansiskata sposobnost i kondicijata na samite kompanii. Ovie uslovi se glavni koi }e bidat odlu~uva~ki pri izborot na koncesioner. S$ u{te e neizvesno i ne bi mo`el da pretpostavuvam koj }e ima najdobra ponuda”, objasnuva Milkovski.

 BUSINESSBRIEF SUPERBRANDS MACEDONIA 2011/2012

“KAPITAL” PO VTOR PAT MAKEDONSKI SUPERBREND rendot “KAPITAL” po vtor pat vleze vo klubot na najdobrite pazarni marki vo Makedonija, potvrduva novoto rangirawe na Superbrands Macedonia za 2011/12 godina. Superbrands ovaa godina vo Makedonija po vtor pat go organizira i nadgleduva procesot na glasawe vo soglasnost so me|unarodnite standardi. Pokraj glasovite na 50-te ~lenovi na Stru~niot sovet, predvid se zemaa i glasovite na potro{uva~ite koi preku internetstranicata na Superbrands Macedonia imaa mo`nost cela godina da glasaat, a toa go napravija pove} e od 8.000 od niv. Me|unarodnata organizacija specijalizirana za brendirawe, Superbrands, denes e aktivna vo 88 zemji niz svetot. Po~etocite na sledeweto na najpopularnite brendovi datiraat od 1994 godina, koga BBC London gi pretstavi najdobrite brendovi i tajnite na nivniot uspeh.

B

 NAJPROFITABILNI BANKI VO SVETOT gledniot magazin The Banker go objavi godi{noto rangirawe na najgolemite i najprofitabilni banki vo svetot. Na vrvot na listata top pet najprofitabilni

U

INDUSTRIAL COMMERCIAL BANK OF CHINA

 Zemja- Kina  Profit pred odano~uvawe 32.528 mil. dolari

CHINA CONSTRUCTION BANK CORPORATION

 Zemja- Kina  Profit pred odano~uvawe 26.448 mil. dolari

se nao|aat duri tri kineski banki, edna amerikanska i edna angliska banka. Od niv nitu edna ne raboti vo Makedonija.

JP MORGAN CHASE

 Zemja- SAD  Profit pred odano~uvawe 24.859 mil. dolari

BANK OF CHINA

 Zemja- Kina  Profit pred odano~uvawe 21.463 mil. dolari

HSBC HOLDINGS

 Zemja Velika Britanija  Profit pred odano~uvawe 19.037 mil. dolari


8 PORTFOLIO  VO FOKUS

 BROJKI:

ega sme pred istoriska zada~a – da go za{titime evroto. Evroto e pozitiven faktor za site nas, evroto e del od ekonomskiot uspeh na Germanija. Evropa ne mo`e da se zamisli bez evroto i poradi toa mora da se prezemat site napori, no tie mora da se naso~at kon otstranuvawe na pri~inite za problemite.

S

40

milioni evra strancite povlekle od Makedonija vo april

96

dolari za barel dostigna cenata na naftata

2%

ANGELA MERKEL

}e porasne BDP vo evrozonata vo 2011 godina

KANCELAR NA GERMANIJA

 TRENDOVI

DO 2020 GODINA

UNCA ZLATO ]E SE PRODAVA ZA 5.000 DOLARI?! enata na zlatoto do 2020 godina bi mo`ela da porasne i do 5.000 dolari za fina unca, kako rezultat na zabavuvaweto na rastot na proizvodstvoto na ovoj blagoroden metal i na negovata zgolemena pobaruva~ka vo Indija i Kina, procenuvaat analiti~arite na britanskata banka Standard ~arterd. Ekspertot na bankata za metali i rudarstvo, Jan ^en, veli deka edna fina unca (31,1 grama) zlato do 2014 godina }e dostigne cena do okolu 2.000 dolari, no postojat mo`nosti do 2020 godina taa da skokne na duri 5.000 dolari, bidej}i rastot na prihodite vo Kina i vo Indija ja pottiknuva pobaruva~kata na zlatoto.

C

SAUDISKA ARABIJA GO IZGUBI PRIMATOT

VENECUELA IMA NAJGOLEMI REZERVI NA NAFTA VO SVETOT bemot na potvrdenite rezervi na surova nafta vo sopstvenost na Organizacijata na zemjiizvozni~ki na nafta vo 2010 godina porasna za 12,1% na 1.190 milijardi bareli, pri {to najgolemi rezervi sega ima Venecuela, pred Saudiska Arabija, poka`a Godi{niot statisti~ki izve{taj od toj kartel. OPEK soop{ti deka rastot na rezervite na nafta vo najgolema mera e posledica od zgolemenite potvrdeni rezervi vo Venecuela na 296,5

O

milijardi bareli od 211,2 milijardi bareli vo 2009 godina, dodeka istovremeno rezervite na najgolemiot svetski izvoznik na nafta, Saudiska Arabija, stagniraa na nivo od 264,5 milijardi bareli.

rojot na blokirani smetki vo Makedonija vo juni ja nadmina granicata od 100.000. Ova e istoriski najgolema brojka na blokirani smetki vo izminative 20 godini. Stanuva zbor za smetki na gra|ani i na fizi~ki lica. Sosema e nebitno kolku od niv se smetki na gra|ani, a kolku na firmi. Toa {to e bitno i alarmantno e deka od mesec vo mesec brojot na gra|ani i firmi koi imaat problemi redovno da si gi pla} aat obvrskite, poradi {to zavr{uvaat so blokirani transakciski ili `iro-smetki, e s$ pogolem. Raste~kiot broj na blokirani smetki samo ja poka`uva fakti~kata situacija na teren - deka krugot na nelikvidnosta ve}e stanuva mnogu golem i vo nego po~nuvaat da pa|aat i pravni i fizi~ki lica. Normalno e da se o~ekuva deka firmata koja ne mo`e da si go naplati toa {to go prodala }e mora koga-toga{ da krati tro{oci za da ne tone vo dolgovi i zagubi. A tro{okot koj sekoga{ prv go kratat rabodavcite e namaluvawe na plati i otpu{tawe rabotnici. A na gra|anite im ostanaa za otplata dolgovite od vremeto na ekonomskiot “bum” od 2007 i 2008 godina, koga bankite delea krediti bukvalno na sekogo. Vo me|uvreme, kamatite poskapea, mnogu od dol`nicite ostanaa bez rabota, a kompaniite imaat s$ pomalku kupuva~i koi imaat mo} da gi kupuvaat nivnite proizvodi. E toa & se slu~uva na makedonskata ekonomija. Istoto & se slu~uva i na Grcija, so taa razlika {to kaj niv dr`avata vo izminatite godini se prezadol`ila po site osnovi, {to za gradewe infrastruktura, {to za korupciski potrebi. Zatoa, makedonskite biznismeni se vo pravo koga pani~no reagiraat i baraat od Vladata navreme da im go plati i vrati toa {to im go dol`i i da “oladi” so drakonskite kazni. No, Vladata ima drugi prioriteti. Premierot Gruevski eden mesec pred da se formira vladata re~e deka najitno, u{te na prvata vladina sednica, novata vlada }e donese pet itni merki so koi } e im pomogne na biznismenite. Biznismenite pak, im pora~uvaat na ministrite voop{to da ne se ma~at da gi nosat ovie merki. Edno {to se proma{eni, a drugo {to se zadocneti. Namesto toa, predlagaat pet zada~i koi Vladata treba najitno da gi odraboti za da mo`e buxetot da se polni so danocite od novite firmi, a ne od kazni.

B

Biljana Zdravkovska-Stoj~evska odgovoren urednik


 10 COVER STORY: BIZNISMENITE PREDLAGAAT

5 ZADA^I ZA NO SA[O NAUMOVSKI

SA[KO SAMARXIOSKI

DIREKTOR I SOPSTVENIK NA RENOVA

GENERALEN DIREKTOR NA VITAMINKA

GENERALEN DIREKTOR NA PRILEPSKA PIVARNICA

“Mnogu kompanii imaat golemi pobaruvawa od dr`avata, a prolongiraweto na pla}aweto sozdava nestabilni uslovi za rabota. Biznisot bara navremeno pla}awe na site dolgovi i vra}awe na DDV, bidej} i tie pari mo`at zna~itelno da ja podobrat likvidnosta na stopanstvoto. Vo ovoj moment toa e najva`no za biznis-sektorot.”

“Za biznisot najva`no e da se olabavi kaznenata politika. Taka }e se sozdade podobra biznis-klima za rabotewe, }e se otvoraat novi kompanii. Danocite mora da ostanat niski, a parite od buxetot neminovno mora pove}e da se investiraat vo izgradba na moderna infrastruktura. Samo taka }e se podobrat uslovite za razvoj na kompaniite.”

“Nitu edna vlada ne treba buxetot da go zasnova na prihodi od kazni, tuku od danoci i pridonesi. A ako biznissektorot funkcionira vo stegi, toga{ i danocite i pridonesite za buxetot }e bidat pomali. Kaznite prvo treba da imaat edukativna funkcija. Ne mo`e da se pi{uvaat drakonski kazni bez prethodno predupreduvawe za problemot.”

[EFKI IDRIZI

 Stabilna politika na niski danoci, pomalku kazni, efikasna javna administracija, navremeno pla}awe na dolgovite, pove}e investicii za izgradba na patnite i `elezni~kite koridori i energetskite kapaciteti za podobruvawe na konkurentnosta na doma{nata ekonomija – ova se vrvnite prioriteti na biznis-zaednicata za raboteweto na novata vlada vo sledniot ~etirigodi{en mandat. Biznismenite od zemjava komentiraat deka s$ u{te se soo~uvaat so brojni problemi koi go ko~at raboteweto i baraat pogolem sluh od Vladata za nivno re{avawe. O~ekuvaat ambicioznite predizborni programi ovojpat navistina da stanat realnost KATERINA POPOSKA poposka@kapital.com.mk ALEKSANDAR JANEV janev@kapital.com.mk

tabilna politika na niski danoci, p oma l k u ka z n i , e f i ka sn a j a v n a administracija, navremeno pla}awe na dolgovite, redovno vra|awe na DDVo, start na dolgonajavuvanite investicii za izgradba na patnite i `elezni~kite koridori i energetskite kapaciteti za podobruvawe na konkurentnosta na

S

doma{nata ekonomija. Ova se vrvnite prioriteti na bizniszaednicata za raboteweto na novata vlada vo sledniot ~etirigodi{en mandat. Osven toa, menaxerite o~ekuvaat Vladata vo naredniot period da se fokusira i na pogolema za{tita na sopstveni~kite prava, efikasnosta na dogovorite, reformite vo sudskiot sistem, podobruvawe na pristapot na biznisite do sredstva za finansirawe na razvojot so poniski kamatni stapki, razvoj na novi vidovi finansirawe na firmite i poefikasno da se

bori protiv korupcijata. Biznismenite od zemjava komentiraat deka s$ u{te se soo~uvaat so brojni problemi, koi go ko~at raboteweto i baraat pogolem sluh od Vladata za nivno re{avawe. O~ekuvaat ambicioznite predizborni programi ovojpat navistina da stanat realnost. Baraat Vladata da prezema ~ekori koi }e rezultiraat so zna~aen ekonomski rast i investicii. “Za nas se prioritetni site merki {to }e ja podobrat investiciskata klima. Najva`na e modernizacijata na in-

frastrukturata, od aspekt na pottiknuvawe na doma{nite i stranskite investitori. Zaokru`uvawe na pazarnite principi, efikasno sudstvo i efikasna administracija. Toa e bazata {to }e go pridvi`i ekonomskiot napredok. Vo poslednive meseci ima porast na proizvodstvoto i na izvozot. Tie se pozitivni tendencii koi treba da go zabrzaat ekonomskiot rast. Zatoa treba da se raboti na pogolem pristap do nadvore{nite pazari”, izjavi Stojmirka Tasevska od Stopanskata komora na Makedonija.


11 

OVATA VLADA SAVKA DIMITROVA GENERALEN DIREKTOR NA EVROPA

“Sekoe vrabotuvawe vo administracijata i takvo namaluvawe na nevrabotenosta e duri i polo{o od pogolema nevrabotenost. Dr`avata mora da sozdade podobri uslovi za razvoj na privatnite kompanii za da mo`e tamu da se apsorbiraat nevrabotenite. O~ekuvam pogolema poddr{ka od dr`avata za biznissektorot.”

STRA[O MILKOVSKI

VIKTOR PETKOV

GENERALEN DIREKTOR NA GRANIT

SOPSTVENIK I DIREKTOR NA VIPRO GEVGELIJA

“Od novata vlada o~ekuvame da se realiziraat najprioritetnite infrastrukturni proekti, pred s$ izgradbata na pati{ta i `eleznica. Toa nema da zna~i samo razdvi`uvawe vo grade`ni{tvoto, tuku vo celata ekonomija. Dobrata infrastruktura zna~i pobrz transport i polesno povrzuvawe na kompaniite so stranskite pazari.”

“Nie, kako konzervna kompanija, imame potreba od pove}e surovini za maksimalno da gi koristime proizvodnite kapaciteti. Nemame dovolno surovini bidej}i zemjodelcite gledaat na prerabotuva~kata industrija kako na rezervna opcija, a ne kako na generator. Deficitarnoto doma{no proizvodstvo go nadomestuvame so uvoz, za koj pla}ame carina od 50%.”

[TO BARAAT BIZNISMENITE:

 Polesen pristap  do poevtini krediti Da se namalat kaznite  za kompaniite Namaluvawe na brojot na vrabo teni vo javnata administracija Po~etok na izgradbata na proekti od  klu~nite transportot i energetikata Dr`avata da go plati toa {to im go dol`i na kompaniite

Re~isi site menaxeri kako glaven problem vo ekonomijata ja poso~uvaat nelikvidnosta od koja strada biznis-sektorot. Pogolem del od niv nemaat pari da gi servisiraat nitu tekovnite finansiski obvrski, poradi {to baraat finansiska poddr{ka od bankite. Zasega ne razmisluvaat za novi investicii i {irewe na biznisot. Dopolnitelen problem e i docneweto na pla}awata od strana na dr`avata, kako glaven preduslov za za`ivuvawe na ekonomskata aktivnost. Zatoa baraat da gi izramnat smetkite so Vladata. “Mnogu kompanii imaat golemi pobaruvawa od dr`avata, a prolongiraweto na pla} aweto sozdava nestabilni uslovi za rabota. Biznisot bara navremeno pla}awe na site dolgovi i vra}awe na DDV, bidej}i tie pari mo`at

zna~itelno da ja podobrat likvidnosta na stopanstvoto. Vo ovoj moment toa e najva`no za biznis-sektorot”, izjavi [efki Idrizi, direktor na kompanijata Renova. Problemot so nepla}aweto na dr`avata e javna tajna, no biznismenite malku zboruvaat vo javnosta za toa, stravuvaj}i za idninata na svoite kompanii. Vladata pak, dosega ne go prizna ovoj problem, nitu pak, ka`a kolku im dol`i na kompaniite. Zgolemenite dolgovi na dr`avata kon privatniot sektor upatuvaat na zaklu~ok deka nema dovolno pari vo buxetot za navremeno servisirawe na site obvrski. Biznismenite sega o~ekuvaat deka kreditnata linija od 220 milioni evra {to ja povle~e Vladata od MMF mo`e da & pomogne da ja podobri finansiskata kondicija na buxetot i da &


 12 COVER STORY BIZNISMENITE PREDLAGAAT

BROJ 612



22/07/2011

www.kapital.mk

ovozmo`i na dr`avata da se razdol`i kaj kompaniite. Biznismenite, svesni deka vladinata programa izobiluva i so nerealni proekti, od novata vlada o~ekuvaat pogolema poddr{ka za biznis-sektorot preku subvencii za otvorawe novi kompanii, stimulirawe na izvozot kako glaven stolb na doma{anta ekonomija i olabavuvawe na kaznenata politika. Buxetot namesto so kazni da se polni so danoci od novi investicii. “Za biznisot najva`no e da se olabavi kaznenata politika. Taka }e se sozdade podobra biznis-klima za rabotewe, }e se otvoraat novi kompanii. Danocite mora da ostanat niski, a parite od buxetot neminovno mora pove}e da se

PET CELI [TO SI GI POSTAVI VLADATA

Zgolemuvawe na proizvodstvoto, izvozot i investiciite, kako uslov za otvorawe novi rabotni mesta; Razvoj na zemjodelstvoto i podobar standard na zemjodelcite preku poddr{ka so subvencii, dodeluvawe zemji{te, pristap do finansii i pomo{ pri plasmanot na proizvodite; Razvoj na ekonomskata infrastruktura, izgradba i rekonstrukcija na patni i `elezni~ki transportni koridori, modernizacija na aerodromite, energetski kapaciteti; Transparentna i efikasna rabota na javnata administracija; Stabilna politika na niski danoci za biznisot i nekolku novi dano~ni i carinski olesnuvawa. investiraat vo izgradba na moderna infrastruktura. Samo taka }e se podobrat uslovite za razvoj na kompaniite”, ocenuva generalniot direktor na Vitaminka, Sa{o Naumovski. Spored menaxerite, akcijata na Vladata za kaznuvawe na firmite i nivno zatvorawe samo & {teti na ekonomijata. Osven visinata na kaznite, za menaxerite e problemati~en i pristapot na inspektorite. “Kaznite prvo treba da imaat edukativna funkcija. Ne mo`e da se pi{uvaat drakonski kazni bez prethodno predupreduvawe za problemot. Inspektorite treba prvo da uka`at na problemot, a pred da se odlu~at da kaznat treba da utvrdat dali gre{kata e namerna, svesno napravena

za da se odbegnat zakonskite normi ili pak, e slu~aen propust od nevnimanie. Nitu edna vlada ne treba buxetot da go zasnova na prihodi od kazni, tuku od danoci i pridonesi. A ako biznis-sektorot funkcionira vo stegi, toga{ i danocite i pridonesite za buxetot }e bidat pomali”, ocenuva Sa{ko Samarxioski, generalen direktor na Prilepska Pivarnica. Spored nego, fer kaznena politika e klu~en preduslov za podobruvawe na konkurentnosta na ekonomijata. Samarxioski smeta deka pogolemo namaluvawe na kaznite isto taka mo`e da bide me~ so dve ostrici, bidej}i nekoi kompanii mo`e da gi iskoristat ekstremno niskite kazni kako

pri~ina za zaobikoluvawe na zakonite. Spored podatocite od Ministerstvoto za finansii, samo vo prvite pet meseci od godinata od adminstrativni taksi i kazni Vladata inkasirala 35 milioni evra. Proekciite na Vladata se deka do krajot na godinata po toj osnov }e sobere 82,7 milioni evra, {to e za 20 milioni evra pove}e od lani. Toa poka`uva deka namesto da se olabavuva, kaznenata politika stanuva u{te porigorozna, a uslugite {to gi dobivaat biznizmenite od javnata administracija poskapuvaat. BIZNISOT BARA EFIKASNA ADMINISTRACIJA Menaxerite komentiraat deka idnata vlada mora pove}e

AGRO-BIZNISOT KRITI^NA TO^KA ompaniite od prehranbenata i konzervnata industrija pak, se `alat na deficitot na doma{nite surovini i visokite carini za uvoz na repromaterijalite i baraat Vladata da go stimulira doma{noto proizvodstvo i da vovede novi carinski olesnuvawa. Zemjodelcite se u{te se `alat na niskite otkupni ceni na zelen~uk i ovo{je, tutunarite go palat neotkupeniot tutun, lozarite baraat pari za predadenoto grozje, melni~arite i farmerite i ponatamu vodat borba za cenata na p~enicata. Pred pet godini Gruevski veti zgolemuvawe na subvenciite, {to treba{e da ovozmo`i pogolemo proizvodstvo na zemjodelski proizvodi i pogolem izvoz,

K

no rezultatot e zgolemuvawe na uvozot na hrana. Subvenciite od 17 milioni evra vo 2006 godina se zgolemija na 115 milioni evra, no toa ne gi podobri sostojbite vo agrarot. I pokraj drasti~no zgolemenite subvencii vo zemjodelstvoto, uvozot na hrana vo Makedonija od 350 milioni dolari vo 2006 godina se zgolemi na 560 milioni dolari vo 2010 godina ili duri 54%. “Nie, kako konzervna kompanija, imame potreba od pove}e surovini za maksimalno da gi koristime proizvodnite kapaciteti. Nemame dovolno surovini bidej}i zemjodelcite gledaat na prerabotuva~kata industrija kako na rezervna opcija, a ne kako na generator. Deficitarnoto

doma{no proizvodstvo go nadomestuvame so uvoz, za koj pla}ame carina od 50%. Namesto kako vo nekoi drugi zemji da se ukinat dava~kite pri uvoz na surovini, nie

duri pla}ame visoka cena i sme nekonkurentni. Potrebna e konzistentna politika, so ekonomski merki za da se podobri proizvodstvoto, no i izvozot od Makedonija”, veli


VLADATA VETUVA

CARINSKI OLESNUVAWA ZA PRERABOTUVA^ITE a da ja stimulira prerbotuva~kata industrija novata vlada nudi trojno namaluvawe na carinskite stapki za beliot {e}er i namaluvawe na stapkata za suroviot {e}er od {e}erna repka, namaluvawe ili ukinuvawe na stapkite za voveduvawe novi nacionalni tarifni oznaki kaj repromaterijalot za sokovi. Vo nasoka na podobruvawe na likvidnosta na kompaniite i pristapot do krediti, Vladata vetuva izvozen faktoring vreden ~etiri milioni evra. Na ovoj na~in izvoznoorientiranite kompanii }e mo`at da gi prodavaat svoite pobaruvawa na Makedonskata banka za poddr{ka i razvoj (MBPR), namaleni za odreden diskont.

Z

da raboti na skratuvawe na birokratskite proceduri za vadewe dozvoli i licenci, osobeno za zatvorawe firma. Reformite na javnata administracija se klu~ni za podobruvawe na ambientot za vodewe biznis – dr`avniot aparat od glomazen i neefikasen da se stavi vo funkcija na razvojot na ekonomijata. “Sekoe vrabotuvawe vo administracijata i takvo namaluvawe na nevrabotenosta e duri i polo{o od pogolema nevrabotenost. Dr`avata mora da sozdade podobri uslovi za razvoj na privatnite kompanii za da mo`e tamu da se apsorbiraat nevrabotenite. O~ekuvam pogolema

poddr{ka od dr`avata za biznis-sektorot”, komentira Savka Dimitrova, generalen direktor na Evropa. Biznismenite komentiraat deka delovnata klima ja uni{tuva i politi~kata vme{anost na partiite vo biznisot, poddr`uvaj}i gi menaxerite {to se bliski do partijata, a sopnuvaj}i gi drugite. “Postojat krupni politi~ki pri~ini koi, pokraj ekonomskite problemi, sozdavaat ambient na nedovolna stabilnost i gi odbivaat investitorite od zemjava. Re{avawe na problemot so imeto, se razbira, ne na {teta na nacionalnite interesi i vlez vo NATO se pra{awa od prioriteten

Viktor Petkov, sopstvenik na Vipro od Gevgelija. Od Zdru`enieto za konzervna industrija pak, velat deka poradi deficitot na surovinite dr`avata treba da intervenira vo namaluvawe na dava~kite za uvoz von sezona, odnosno vo periodot od oktomvri do april, koga makedonskite zemjodelci ne proizveduvaat, a kapacitetite mora da rabotat so ve}e otkupenite koli~estva surovini. Vo nasoka na zgolemuvawe na izvozot na zemjodelski proizvodi zemjodelcite komentiraat deka klu~no }e bide Vladata da postigne dogovor so Rusija za slobodna trgovija, so {to doma{nite proizvodi polesno }e mo`e da se probijat na 140-milionskiot pazar. Poradi visokite carini sega makedonskite proizvodi

stignuvaat na ruskiot pazar, no kako srpski ili bugarski. “Smetam golem del od zemjodelcite vo zemjava o~ekuvaat Makedonija i Rusija da sklu~at dogovor za slobodna trgovija. Dodeka da se sklu~i toj dogovor potrebno e da se namalat dava~kite koi gi imaat ruskite firmi koga uvezuvaat zemjodelski proizvodi od Makedonija. Na ovoj na~in }e bideme pokonkurentni na ruskiot pazar, a }e mo`eme da gi plasirame makedonskite proizvodi kako makedonski, ne kako srpski ili kako bugarski. Ruskite otkupuva~i pla}aat 5.000 dolari po kamion za da uvezat makedonski proizvodi, a zemjite od regionot za toa imaat tro{ok od samo 1.000 dolari”, veli Kiril [o{ev, odgleduva~ na praski.

interes za ekonomijata. Toa }e ja stabilizira ekonomijata, }e gi ohrabri stranskite i doma{nite investitori za produktivno vlo`uvawe vo Makedonija, }e go otvori patot za dobivawe datum za pregovori i }e dade nov pottik na reformite na ekonomskiot i politi~kiot sistem”, komentiraat investitorite. Svesni deka e voobi~aeno partiite pred da dojdat na vlast da vetuvaat s$ i se{to, a potoa malku od vetenoto da realiziraat, biznismenite & pora~uvaat na novata Vlada

ekonomijata da ja stavi vo fokusot na svojata rabota. MODERNA INFRASTRUKTURA ZA BRZ RAZVOJ Osven za ras~istuvawe na dolgovite, biznismenite o~ekuvaat parite od buxetot pove}e da se investiraat vo izgradba na moderna patna i `elezni~ka infrastruktura, energetski kapaciteti. Spored niv, razvojot na infastrukturata e delot vo koj Makedonija najmnogu zaostanuva zad drugite zemji vo regionot i toa e glavnata pri~ina {to

13 


 14 COVER STORY BIZNISMENITE PREDLAGAAT

BROJ 612



22/07/2011

www.kapital.mk

stranskite investitori ja zaobikoluvaat Makedonija pred da odlu~at kade }e investiraat. “Od novata vlada o~ekuvame da se realiziraat najprioritetnite infrastrukturni proekti, pred s$ izgradbata na pati{ta i `eleznica. I dvata proekti za izgradba na patnite koridori ve}e se vo zavr{na faza, taka {to smetam deka realno bi trebalo da po~nat da se gradat slednata godina, a ima razdvi`uvawe i kaj `elezni~kata infrastruk-

tura, pred s$ za prugata kon Albanija. Toa nema da zna~i samo razdvi`uvawe vo grade`ni{tvoto, tuku vo celata ekonomija. Dobrata infrastruktura zna~i pobrz transport i polesno povrzuvawe na kompaniite so stranskite pazari. Isto taka, o~ekuvame deka vo ovoj mandat }e po~nat da se gradat i dolgonajavuvanite energetski proekti, hidrocentralite ^ebren i Gali{te, kako i Bo{kov most. Energetskite proekti se neophodni za rast i razvoj na sekoja ekonomija”, izjavi Stra{o Milkovski, generalen direktor na grade`nata kompanija Granit. Vladata vo prvite pet meseci od godinata investira{e 120 milioni evra od buxetot vo izgradba na kapitalni objekti. Najgolem del od parite zavr{ile za proektot “Skopje 2014” – spomenikot na Aleksandar Veliki, izgradbata na kolosalnite barokni zgradi za Ustavniot sud, Dr`avniot arhiv, AEK, Makedonskata filharmonija, Muzejot na makedonskata borba. Vladata od po~etokot na godinata nabavi i 33 gradski avtobusi, a s$ u{te se ~eka da pristignat u{te 52 avtobusi, ~ija vkupna

vrednost nadminuva 11 milioni evra. Pred izborite se izgradi i `i~arnicata na Vodno, vredna 11 milioni evra. Samo malku pari od dr`avnata kasa se potro{ija za izgradba na pati{ta, nova `elezni~ka infrastruktura, energetski kapaciteti. Po mnogute ise~eni lenti i najavi za investicii vo patnata i `elezni~kata infrastruktura vo predizborniot period, na teren s$ se sveduva samo na izgradba i rekonstrukcija na nekolku kilometri lokalni i regionalni pati{ta vo vrednost od okolu 30 milioni evra i odr`uvawe na starite `elezni~ki prugi, no ne i izgradba na klu~nite koridori 8 i 10. S$ u{te ne e po~nata nitu izgradbata na klu~nite energetski objekti {to so godini se provlekuvaat vo dr`avnite buxeti, hidrocentralite ^ebren, Gali{te i Bo{kov most. Iako ministerot za finansii, Zoran Stavreski, tvrdi deka od po~etokot na godinata parite investirani vo kapitalni objekti se za 50% pove} e od lani, sepak, biznismenite ja kritikuvaat vlasta deka mora da go promeni na~inot na tro{ewe na parite od buxetot, taka {to pove}e } e se vlo`uva vo kapitalni proekti koi nosat ekonomski razvoj na zemjata, a ne samo vo spomenici i muzei. Najgolemite potro{uva~i na energija vo industrijata alarmiraat deka e krajno vreme da se realiziraat proektite koi treba da obezbedat energetska stabilnost i zamena na skapiot uvoz na struja so doma{no proizvodstvo. “Zagri`uvaat poslednite informacii deka golemi evropski ekonomii, kako na primer Germanija, celosno }e gi isklu~at nuklearnite elektrani, {to za nas, kako golem potro{uva~ na energija, e signal deka mora da se vleze vo golemi energetski investicii vo zemjava, bidej} i cenata na energijata }e odi samo nagore. Pokraj cenata na elektri~nata energija, treba i prirodniot gas vo Makedonija da ~ini barem pribli`no kolku {to e vo regionot, a ne zna~itelno poskapo. Neophodni se investicii i vo `elezni~kiot transport. Ovie raboti ne se nepoznati, a ako

se realiziraat, zna~itelno }e go podobrat raboteweto na makedonskata industrija”, smeta Mitko Ko~ovski, direktor za investicii i razvoj vo Makstil. Ottamu dodavaat i deka dr`avata itno treba da pomogne vo ispolnuvaweto na evropskite ekolo{ki standardi, investicija koja za kompaniite ne zna~i profit, tuku samo tro{ok vo vreme na s$ u{te nezazdravena ekonomija. Od metaloprerabotuva~kite kompanii, koi se najgolemi izvoznici, alarmiraat deka kapitalnite investicii ne smeat pove}e da docnat. “Za da za`ivee elektrometalnata industrija potrebni ni se dve raboti - kapitalni investicii i stranski kapital. Neophodni ni se kapitalnite objekti, kako {to se avtopati{tata i energetskite kapaciteti, bilo toa da se hidroelektrani, termocentrali ili obnovlivi izvori na energija. Energijata e zna~ajna stavka vo proizvodstvoto. I stranskiot kapital e apsolutno potreben. So otvorawe na novi fabriki i nie }e imame rabota”, veli Ace Antevski, direktor na Rade Kon~ar-TEP. Spored proekciite vo buxetot, Vladata godinava planira da investira vkupno 380 milioni evra za izgradba na kapitalni objekti, no dosega{noto iskustvo poka`a deka instituciite nemaat dovolno kapacitet do kraj da gi investiraat site planirani pari, a so prvite rebalansi na buxetot tokmu ovie stavki bea na udar. Makedonija s$ u{te spa|a vo zemjite so nizok dr`aven dolg i toa & ostava prostor na novata vlada vo naredniot mandat duri i dopolnitelno da se zadol`i za da go zgolemi nivoto na kapitalni investicii. Toa se narekuva pametno zadol`uvawe - doka`ana ekonomska teorija koga zemjite svesno se zadol`uvaat prekumerno, a za smetka na toa do`ivuvaat investiciski bum. Slabiot razvoj na infrastrukturata e edna od glavnite pri~ini za slabata investiciska aktivnost, kako od doma{nite, taka i od stranskite investitori, a ekonomijata so godini stagnira so prose~na stapka na rast od samo 3%.


INTERVIEW  16 INTERVIEW

VIKTOR DONEVSKI

DIREKTOR NA ODDELOT ZA KORPORATIVNI KOMUNIKACII VO ONE

PR E UMETNOST I NE MO@E SEKOJ DA GO RABOTI


BROJ 612



22/07/2011



INTERVIEW

www.kapital.mk

IVANA KOLEVA koleva@kapital.com.mk

 One vtora godina po red ja dobiva glavnata nagrada za korporativna filantropija od Centarot za institucionalen razvoj - CIRa. [to pretstavuva ova za kompanijata? Ova e samo u{te eden dokaz deka One definitivno e lider na poleto na korporativnata op{testvena odgovornost vo Makedonija, no i dokaz deka na{ata cel ne e samo da zemame, tuku i da davame na gra|anite i op{testvoto. Vsu{nost, reakcijata na vrabotenite vo One be{e voodu{evuva~ka, a zadovolstvoto golemo, zatoa {to i ovaa godina, na izborot za najdobri op{testveni praktiki, povtorno ja dobivme glavnata nagrada za korporativna filantropija za golemi pretprijatija. Nagradeni sme za nekolku sprovedeni proekti minatata godina, me|u koi za proektot so koj doniravme medicinska oprema za 10 vozila na brza pomo{ vo 10 gradovi niz Makedonija, za na{ata poddr{ka vo opremuvaweto na u~ilnica na oddelot za onkologija pri detskata klinika vo Skopje i proektot za izgradba na stacionar za bezdomnici vo Skopje. One dobi priznanie i za odgovoren odnos kon `ivotnata sredina za proektot Flipswap, prv proekt od vakov vid vo Makedonija, koj e naso~en kon otkupuvaweto i recikliraweto na mobilnite telefoni. Nagradite se navistina golemo priznanie i za nas vo Oddelot za odnosi so javnost, za site vraboteni, no i za menaxmentot vo One, koj nesebi~no gi poddr`uva site aktivnosti za op{testvena odgovornost. Kako {to napomenav i prethodno vo moite javni nastapi, nagradite se pottik da ostaneme na istiot pozitiven kurs na deluvawe.  Godinava CIRa Vi dodeli i li~no priznanie za strate{ki pottik vo razvojot na op{testvenata odgovornost vo Makedonija. [to zna~i ova za Vas? Zemaj}i go predvid trigodi{niot sta` vo kompanijata i golemiot anga`man vo oblasta na op{testvenata odgovornost, navistina sum gord na nagradata i mnogu mi zna~i. Veruvam deka vo Makedonija ima mnogu humani lu|e i filantopijata ne e nepoznat poim, pa poradi toa nagradata za mene pretstavuva mnogu pove}e od eden sve~en ~in i dobieno priznanie. Silno veruvam vo na{ata kompaniska vizija za dejstvuvaweto vo sferata na op{testvenata odgovornost, i potvrduvam deka One ima va`na uloga vo sozdavaweto dolgoro~ni op{testveni vrednosti za odr`liv razvoj. No, sakam i da potenciram, deka jas sum samo voda~ot ili odgovornoto lice koe proektite gi stava vo ramka i gi brani pred menxerskiot tim. Nagradata koja mi e osobeno draga, e priznanie za moite li~ni zalo`bi, no i golema obvrska da prodol`am po istiot pat, so pogolema

Ponekoga{ menaxerite pravat golema gre{ka koga se obiduvaat lu|eto so koi rabotat da gi napravat isti kako sebesi, {to e mnogu pogre{no, bidej}i sekoj si ima svoj identitet i vo ne{to e podobar od drugiot. Znaete, prstite na edna raka se razli~ni, a sepak dlankata funkcionira odli~no kako celina energija i pove}e idei. Priznanijata na site nas ni se mnogu dragi, no veruvajte, mnogu podragi mi se nasmevkite na licata na decata vo instituciite na koi pomagame, na bezdomnite, siroma{nite i zadovolnite lica na medicinskiot personal koga donirame oprema za vozilata na brza pomo{. Veruvajte deka lu|eto vo Makedonija se skromni i se zadovoluvaat so malku. No, isto taka tie imaat i golema du{a i znaat da go cenat toa {to go pravite za niv i da vi se zablagodarat od s$ srce.  Kolku kompaniite vo Makedonija go razbiraat poimot op{testvena odgovornost? Terminot op{testvena odgovornost ve}e ne e nepoznat. Ne e nepoznat nitu za javnosta, nitu za top-menaxerite vo kompaniite, sopstvenicite na kompaniite ili za lu|eto koi nosat klu~ni odluki. Kolku pove}e site se zapoznavame so op{testvenata odgovornost, tolku pove}e taa stanuva atraktivna oblast i n$ inspirira da napravime ne{to pove}e za na{ata zaednica i lu|eto {to `iveat vo nea. Na krajot na denot,taa n$ pottiknuva da napravime ne{to i za nas samite, bidej}i i nie sme del od golemata slika. Namerata ne se ogleduva samo vo toa da se doniraat finanski sredstva, tuku i da se zamisli i sprovede odr`liv proekt so dolgoro~en efekt. Mnogu e va`no i da se razvie svesta i kaj malite i sredni pretprijatija, bidej}i op{testvenata odgovornost ne e rezervirana samo za golemite kompanii, tuku ednakvo za site subjekti na pazarot. Od druga strana, pak, nevladinite organizacii i kompaniite treba da sfatat deka tie ne treba da si konkuriraat na poleto na op{testvenata odgovornost, tuku da se razvivaat vo partneri koi pouspe{no }e gi reazliziraat proektite. Nie vo One, imame odli~no iskustvo vo sorabotkata so mnogu nevladini organizacii. Bi gi izdvoil Crveniot krst na grad Skopje, CIRa, a od septemvri startuvame i so zaedni~ka kampawa so Nacionalnata fondacija za transplantacija. Celta na na{ata rabota e odr`livost i dolgoro~nost vo sproveduvaweto na proektite i sekako nivno pozitivno vlijanie vo op{testvoto.  Pred dva meseci prisustvuvavte na konferencija na Rokfeler brothers fondacijata vo SAD. Kolku toa iskustvo Vi pomogna vo dobivaweto na nagradata? Vo maj, na pokana na Rokfeler fondacijata,

bev na konferencija vo Wujork, posvetena na globalnite trendovi vo op{testvenata odgovornost i odnosot me|u kompaniite i nevladiniot sektor. U~estvoto na konferencijata nema dopirna to~ka so godine{nata, tuku so minatogodi{nata nagrada za korporativna filantropija {to CIRa & ja dodeli na One. Na konferencijata bev edinstveniot pretstavnik od biznissektorot vo Makedonija, blagodarenie na site zalo`bi na One na poleto na op{testvenata odgovornost. Be{e vistinsko zadovolstvo da se bide del od nastan {to go organizira Rokfeler fondacijata, koja e edna od najmo}nite fondacii vo svetot, a tokmu bra}ata Rokfeler se osnova~ite na korporativnata filantropija. Iako mnogumina se obiduvaat da vnesat misterija od ova moe patuvawe vo SAD, ne postoi prostor za takvo ne{to.  Kolkav buxet odvojuva One za odgovorni praktiki, i dali toa pozitivno se odrazuva na finansiskite rezultati i uspehot na kompanijata? One mo`ebi i nema najgolem buxet za ovaa namena, no sepak e golem uspeh toa {to vo godini na ekonomska kriza One ne go namali buxetot za donacii i vlo`uvawa vo zaednicata. Ne e s$ vo parite, va`na e i idejata. Vie mo`ete da donirate mnogu pari za nekoj proekt ili institucija, a da ne postignete nekakov rezultat. Vo proektite {to gi pravime, sekoga{ idejata vodilka e tie da imaat odr`livost i da davaat rezultati na dolg rok. Tuka le`i definitivno klu~ot na uspehot. Poradi toa, vtora godina po red, na{ite proekti gi dobivaat prvite nagradi vo oblasta na op{testvenata odgovornost. Koga ja pravime godi{nata strategija vo delot na op{testvenata odgovornost, ne se vodime od toa na{ite donacii da ni napravat reklama ili, pak, da ostvarime profit za kompanijata. Za taa namena, postojat drugi mehanizmi vo kompanijata. Na{a cel, e da pomogneme tamu kade {to e najpotrebno, osobeno na najzagrozenite kategorii vo op{testvoto, i zatoa ne e slu~ajno toa {to gra|anite i korisnicite n$ do`ivuvaat kako lideri za op{testvena odgovornost vo Makedonija.  Iako ste eden od najmladite direktori vo One, pa i vo grupacijata Telekom Slovenija, uspeavte da gi pre`iveete i kadrovskite i struktur-

17 


 18 INTERVIEW

nite promeni vo korporacijata. Na {to se dol`i ova? Ne bi go narekol toa kako “pre`ivuvawe”, bidej}i trigodi{nite rezultati vo izminatite godini na Oddelot za korporativni komunikacii na One, se pove}e od impresivni. Nie uspeavme vo uslovi na promena na sopstvenosta na kompanijata i ~estoto menuvawe na top-menaxmentot, da zadr`ime kontinuitet vo rabotata so najgolem mediumski publicitet, uspe{no rebrendirawe na kompanijata vo delot na PR, so po~nati i zavr{eni golemi akcii vo oblasta na op{testvenata odgovornost. Tuka bi stavil akcent i na vnatre{nata komunikacija, koja e mnogu va`en del od korporativnite komunikacii. Za kratko vreme uspeavme da gi reaktivirame kanalite na komunikacija vo kompanijata i da vovedeme novi mehanizmi na komunicirawe, so cel vrabotenite vo One da bidat navreme informirani za s$ {to se slu~uva vo kompanijata. Ubeden sum deka vrabotenite se najgolemoto bogatstvo i kapital {to edna kompanija mo`e da go ima, a navremenata i pravilna komunikacija vnatre vo kompanijata ponekoga{ e klu~ot za izlez od mnogu krizi.

I pokraj ~estite promeni vo rakovodstvoto na One, postojano za site proekti dobivav poddr{ka i od menaxmentot na One i od PR oddelot na grupacijata Telekom Slovenija. Za sre}a, no i na moe golemo zadovolstvo, na ~elo na PR oddelot vo Telekom Slovenija se nao|a Darinka Kamien eden od najgolemite PR-profesionalci ne samo vo Slovenija, tuku i vo regionot, i od nea navistina mo`e ~ovek mnogu da nau~i.  Kako e da se bide odgovoren na oddel za odnosi so javnost vo edna dinami~na kompanija kako {to e One? Ne pravam razlika me|u mene i lu|eto koi rabotat vo mojot oddel, nema tuka direktor i podredeni. Pogolemiot del od rabotite i odlukite se donesuvaat timski, a jas sum toj {to ja ima ulogata da prese~e koga postojat razli~ni razmisluvawa. Iako mo`ebi navidum izgleda lesna i ednostavna mojata rabotna funkcija, definitivno toa e sepak edna od najodgovornite rabotni pozicii. PR e liceto na edna kompanija. Tie koi mislat deka PR pretstavuva samo slikawe po mediumi se la`at sebesi, bidej}i ponekoga{ e mnogu pote{ko da spre~i{ nekoja ~uvstvitelna informacija za kompanijata da izleze vo mediumite, otkolku da objavi{ soop{tenie za nekoja atraktivna ponuda. Funkcijata na koja sum, mnogu dinami~na i stresna, no pred s$ i mnogu odgovorna rabota, i denot nikoga{ ne mo`ete da go planirate, nitu pak da go kontrolirate tokmu poradi brzoto tempo i slu~uvawata vo telekomunikaciite. No, za da ne bidam preskromen, da si na ~elo na oddel za komunikacii vo kompanija kako {to e One pretstavuva ~est, a za mnogumina i vistinski predizvik. Jas sum sre}en {to vo mojot tim rabotat golemi profesionalci, bez koi uspehot nema{e da bide tolku golem. Site nie sme mnogu razli~ni, no odli~no funkcionirame. Ponekoga{ menaxerite pravat golema gre{ka koga se obiduvaat lu|eto so koi rabotat da gi napravat isti kako sebesi, {to e mnogu pogre{no, bidej}i sekoj si ima svoj identitet i vo ne{to e podobar od drugiot. Znaete prstite na edna raka se razli~ni, a sepak dlankata funkcionira odli~no kako celina.  Koj e receptot za dobar mediumski publicitet? Transparentnosta! Edna od na{ite kompaniski vrednosti, no i moja li~na. Otvoreniot odnos kon mediumite i novinarite se klu~ot za uspehot. Nie vo mediumite ne gledame konkurencija i protivnik ,tuku odli~en partner za uspe{na zaemna

sorabotka. Za mene e nerazbirlivo koga nekoi takanare~eni PR-profesionalci se zatvoraat vo kancelariite glumej}i avtoritet, a vsu{nost sozdavaat barieri me|u mediumite i kompanijata. Ponekoga{ e te{ko od objektivni pri~ini da dade{ odgovor na nekoe pra{awe na novinarite, no se obiduvame toa da go kompenzirame preku ~esti brifinzi, sredbi ili pres-konferencii i soop{tenija za mediumite. Receptot e ednostaven, visokiot mediumski publicitet na One vo odnos na konkurencijata se krie vo na~inot na koj gi komunicirame kompaniskite noviteti, kako i vo odli~niot odnos so pretstavnicite na sedmata sila.  Kolku se improvizira so PR vo Makedonija? Mnogu! I toa od lu|e koi mislat deka gi biduva i za PR, i za marketing, i za proda`ba... poto~no re~eno za s$! PR e umetnost i ne mo`e sekoj da go raboti. No, toj e i edna kompleksna profesija, bidej}i vo rabotata so informacii i mediumi sekoga{ ima golem rizik. Postojat bezbroj primeri koga mediumska {pekulacija ili pogre{no protolkuvana informacija mo`e da uni{ti cela kompanija. Od druga strana, pak, uspe{na PR-kampawa mo`e da prodade eden proizvod i bez marketing-tro{oci. Na primer, neodamna One promovira{e paket vo fiksnata telefonija za penzionerite vo Makedonija. Vo promocijata na ovoj proizvod odevme samo so PR-aktivnosti, pres-konferencii, prezenatacii vo penzionerskite zdru`enija, gostuvawe vo mediumite na ovaa tema... Po samo tri meseci brojot na korisnici vo fiksnata telefonija na One se zgolemi za okolu 80 %. Ova zna~i deka investicijata vo PR-oddelot ne se zaludno potro{eni pari. Mene me raduva toa {to kompaniite i instituciite vo Makedonija, vo posledno vreme s$ pove}e vnimanie posvetuvaat na PR i vrabotuvaat lu|e so rabotni obvrski, konkretno vrzani za komunikacija so javnosta i mediumite. No, moram da zabele`am deka mnogu t.n. PR “profesionalci” vo Makedonija, rabotat po principot yes boss ili “da {efe”. Toa zna~i deka kreiraat la`na ili rozova slika, za toa kako nadvore{niot svet ja do`ivuva nivnata institucija, kompanija ili menaxment, najverojatno ne znaej}i ili ne sakaj}i da ja ka`at vistinata, realnosta i opasnostite koi doa|aat. Za `al, ova e igra na kratok rok so golema {teta. Kako nikoga{ dosega, Vladata i dr`avnite institucii go koristat PR kako na~in na informirawe na gra|anite i pridobivawe na nivnite simpatii. I pokraj kritikite, razli~nite stavovi i mislewa, mislam deka toa e odli~na strategija koja dava rezultati. Sepak,treba da se zeme vo predid deka ova e nova profesija, pa mo`e da nastanat i gre{ki vo raboteweto, {to sekako treba da se toleriraat samo dokolku se vo granici na normalata.


BROJ 612



22/07/2011



INTERVIEW

www.kapital.mk

 Koi se Va{ite idni kompaniski planovi? Kade go gledate One vo idnina? One e kompanija so golem potencijal i kapacitet, a voedno i unikatna po na~inot na rabota i ponudenite servisi. Kako i dosega prodol`uvame da kreirame i nudime na pazarot novi atraktivni, unikatni, a sepak dostapni komunikaciski re{enija. Izminatiov period, kompanijata pomina niz razni fazi na prestrukturirawe, {to za sekoja kompanija pretstavuva {ok. No, One e dinami~na, mlada kompanija vo koja rabotat golemi profesionalci. Patot do uspehot e te`ok i mora da se pominat mnogu prepreki, no silno veruvam deka za kratko vreme One }e stane lider na pazarot vo mnogu segmenti od raboteweto. Poradi toa, sosema e opravdana nervozata kaj konkurencijata, a na vakov visokokonkurenten pazar toa e i razbirlivo. No, borbata treba da se vodi preku dijalozi, idei, noviteti i fer igra. Samo taka telekomunikaciskiot pazar vo Makedonija }e bele`i rast i

sekako korist za korisnicite.  S$ pove}e mladi Makedonci ja napu{taat Makedonija, dali i Vie mo`ebi razmisluvate za taa opcija? @iveev vo Amerika nekolku godini i eden pokratok period vo Anglija. I sega ~esto patuvam vo stranstvo, pa na~inot na `ivotot tamu mi e dobro poznat. Za mene, site opcii se otvoreni vrati, i tuka i vo stranstvo, bidej}i `ivotot e nepredvidliv i ne mo`eme da znaeme {to toj ni nosi. No, gledaj}i niz prizmata na realnosta, ako mladite Makedonci mislat deka vo stranstvo gi ~ekaat so {iroko otvoreni race i deka tamu lesno }e se snajdat, toga{ tie se la`at sebesi. Tamu navistina naporno se raboti. Nema spiewe do 12 ~asot i sekojdnevni kafiwa i izleguvawa do docna nave~er. Vo zapadnoevropskite zemji i Amerika, preku nedela vo kafuliwata mo`e da najdete samo turisti, a kaj nas turistite ne mo`at da najdat mesto od lokalcite. Makedonija mo`ebi ne e idealna dr`ava, no nudi mo`nosti i

opcii koi sepak ne doa|aat sami. Mo`ebi }e zvu~i surovo, no jas imam vpe~atok deka Makedoncite baraat rabota, a molat da ne ja najdat. Nekoi, pak, se sramat da rabotat, osobeno raboti koi gi rabotat site mladi lu|e po svetot i toa vo kafuliwa, restorani i sli~no. Ne mo`ete da stanete ekspert vo kancelarijata direktno od fakultet, a tie {to mislat taka }e se izgorat za mnogu kratko vreme. Jas rabotam od svoi 18 godini. Sum rabotel i vo kafuliwa i vo restorani, podocna vo televizija od reporter za pravewe anketi do urednik i voditel na vesti i nikoga{ ne sum se sramel od rabotata. Navistina im se voodu{evuvam na mladite vo Makedonija, koi i pokraj toa {to studiraat i rabotat po nekolku ~asovi dnevno, ili za vreme na letnite meseci zaminuvaat na programite za rabota vo stranstvo, osven {to se osamostojuvaat, go zgolemuvaat svojot buxet i u~at kako da gi cenat parite i biznisot. Tie definitivno se vo prednost pred ostanatite koi po cel den visat na facebook.

19 


 20 KOMPANII INTERVJU I PAZARI

IK BANKA SE REBRENDIRA D VO HALK BANKA

]E STANEME SILNA BAN VO REGIONOT, A MAKED E PRVATA STANICA! KOJA E TURSKATA HALK BANKA? snovana vo 1938 godina, Halkbank e edna od najgolemite banki na turskiot bankarski pazar. Lani bila {esta banka vo svetot spored pokazatelot ROI (odnos me|u profitot i kapitalot), koj iznesuval 35%. Do krajot na 2010 godina Halkbank ostvarila aktiva od nad 35 milijardi evra i kapital od 3,5 milijardi evra. Stapkata na povrat na kapitalot iznesuvala pove}e od 30% minatata godina, a bankata ostvarila profit od edna milijarda evra. Halk banka ima pove}e od 700 filijali vo Turcija i vo stranstvo i nad 13.000 vraboteni. IK banka vo 2008 godina be{e prezemena od holansko-turskata Demir Halk banka, a godinava vo april be{e celosno prezemena od turskata Halk banka, koja poseduva 91,56% od vkupniot kapital, a ostanatiot del od 8,44% gi poseduvaat 10 drugi akcioneri.

O

OVA GO NAJAVUVA GLAVNIOT IZVR[EN DIREKTOR NA HALK BANKA VO MAKEDONIJA, JUXEL INAN, OBJASNUVAJ]I GI PRIDOBIVKITE OD REBRENDIRAWETO NA IK BANKA I IMPLEMENTIRAWETO NA ZNAEWATA NA MATI^NATA BANKA OD TURCIJA MAJA BAJALSKA-GEORGIEVSKA bajalska@kapital.com.mk

e gi poddr`uvame produktivnite lu|e vo Makedonija, }e gi poddr`uvame malite i srednite pretprijatija, za koi sme vode~ka banka vo Turcija. Celta e da staneme silna banka vo regionot, a Makedonija e prvata stanica”... So ovie zborovi na glavniot izvr{en direktor na Halk banka vo Skopje, Juxel Inan, mo`e nakratko da se opi{at namerite i strategijata na turskata Halk banka za razvoj na sopstvenata banka vo Makedonija, nekoga{na IK banka, sega rebrendirana vo Halk banka. No, apetitite na nekoga{ “tivkata” Izvozno-kreditna(IK) banka na makedonskiot pazar voop{to ne se mali, a toa mo`e

]

da se zaklu~i od najavite na nejziniot top-menaxment. Iako Halk banka e na nekoj na~in specijalizirana za kreditirawe na malite i srednite firmi, nejzinata strategija za {irewe na makedonskiot pazar nema da go zaobikoli nitu sektorot golemi kompanii. Za ovaa cel, kako {to najavi glavniot menaxer Inan, kapitalot na Halk banka vo Skopje, so pomo{ na mati~nata banka vo Turcija, }e se zgolemi tri pati. So ova Halk banka od banka so sredna golemina }e prerasne vo golema banka i seriozen konkurent na ostanatite golemi banki vo Makedonija. Spored Inan, procesot na rebrendirawe na IK banka vo Halk banka e mnogu pove}e od samo promena na imeto na bankata. No, duri i promenata na imeto e proces koj bara mnogu rabota, a IK banka go zavr{ila za rekordno


BROJ 612



22/07/2011



KOMPANII I PAZARI

www.kapital.mk

ZO[TO HALK BANKA E VO MAKEDONIJA?

NKA DONIJA kratko vreme - 15 dena. Vo nasoka na rebrendiraweto, vo momentov Halk banka vo Makedonija raboti zaedno so Halk bankata vo Turcija za da gi sinhronizira aktivnostite i toj proces }e prodol`i. Turskata Halk banka vo Makedonija }e ja implementira vizijata, strategijata, tehnologijata, znaeweto, kako i proizvodite i uslugite spored potrebite na makedonskite gra|ani i kompanii. “Eden del od procesot na rebrendirawe ima za cel da ja poka`e doverbata koja na{ite klienti ja imaat vo na{ata banka. Zatoa, Halk banka od Turcija vo momentot koga ja kupi IK banka vedna{ odlu~i da ja rebrendira. Smetaa deka nema potreba da se ~eka, deka proizvodite i uslugite na nivnata makedonska banka ve}e se na visoko nivo. Gordi sme {to go stavame imeto Halk na na{ata banka”, zaklu~uva Inan. DO KRAJOT NA GODINATA ]E LANSIRAME TOUCHLESS USLUGI! Spored Inan, strategijata na turskata Halk banka e vo Makedonija da gi donesat site proizvodi i uslugi {to gi imaat vo Turcija, se razbira, vo proporcija koja }

nan smeta deka Makedonija e stabilna zemja i ima posvetla idnina od aspekt na ekonomskiot razvoj. Spored nego, nekoi drugi zemji od ovoj region ve}e go imaat dostignato pikot i tie ve}e go iskoristija vlezot na stranskite banki. “Zemaj}i predvid deka ekonomskata sorabotka me|u Makedonija i Turcija se zgolemuva i deka ima zgolemen interes na turski investitori za ovoj region, mislam deka makedonskata ekonomija ima potencijal za rast i razvoj so ogled na toa na koe nivo e zemjata i so ogled na zgolemeniot apetit za novi bankarski uslugi”, objasnuva Inan. Kako turska banka, Halk banka e nadvor od viorot na krizata vo bankarskiot sektor vo EU. Za nea Inan veli deka sledat {to se slu~uva, no kako {to potencira toj, EU sama si gi re{ava problemite. Inan smeta deka ako minatoto e istorija od koja treba da se nau~i, evropskite banki }e najdat re{enie za problemite. No, kako {to veli toj, dodeka go re{at problemot }e ima “prepotuvawe, krv i solzi”.

I

e gi zadovoli potrebite na makedonskiot pazar. Toj najavuva deka vo ovaa nasoka prvo }e po~nat so voveduvawe novi inovativni uslugi vo delot na bankarstvoto na malo, koi }e gi lansiraat na pazarot do krajot na godinata. “Vo ovoj del najprvin }e vovedeme tehnologii koi }e ovozmo`at funkcionirawe na bankarskite uslugi na malo, kako {to se pla}awa so karti~ki i bez karti~ki, beskontaktni proizvodi i karti~ki (t.n. touchless uslugi), telefonsko bankarstvo, TV bankarstvo. Sevo ova go razgleduvame i planirame da go vovedeme vo Make-

donija i do krajot na godinava nekoi od ovie uslugi }e se najdat na makedonskiot pazar”, potencira Inan. Spored nego, planirano e Halk banka vo Makedonija da go apdejtira i e-bankarstvoto, kako i site karti~ni proizvodi, kako {to se kreditnite karti~ki, debitnite karti~ki, touch and go karti~kite. “ To u c h a n d g o karti~kite se u{te edna interesna tehnologija koja planirame da ja

JUXEL INAN GLAVEN IZVR[EN DIREKTOR NA HALK BANKA VO MAKEDONIJA

“Eden del od procesot na rebrendirawe ima za cel da ja poka`e doverbata koja na{ite klienti ja imaat vo na{ata banka. Zatoa, Halk banka od Turcija vo momentot koga ja kupi IK banka vedna{ odlu~i da ja rebrendira. Smetaa deka nema potreba da se ~eka, deka proizvodite i uslugite na nivnata makedonska banka ve}e se na visoko nivo. Gordi sme {to go stavame imeto Halk na na{ata banka.”

21 


 22 INTERVJU vovedeme. Stanuva zbor za pla}awe so karti~ka koja samo ja dopirate do specijalen postterminal i go pravite pla}aweto. Toa se mnogu interesni tehnologii vo bankarstvoto denes i nie } e bideme prvite {to }e gi doneseme vo Makedonija”, objasnuva Inan. Za ova, dodava toj, Halk bankata vo Makedonija }e ja pro{iri sorabotkata so prodavnicite, }e go duplira brojot na postterminalite, }e go zgolemi brojot na bankomati, s$ so cel da ovozmo`i polesna primena na novite uslugi od bankarstvoto na malo. KAMATI ZA MALITE I SREDNI FIRMI OD 7% Inan smeta deka ‘rbetot na edna ekonomija se tokmu malite i srednite pretprijatija. Ako ekonomijata zavisi od nekolku golemi kompanii, toga{ zemjata se soo~uva so koncentracija na rizik i dokolku ima kriza izlezot }e bide pote`ok, dodava toj. Zatoa, spored nego, na sekoja ekonomija & se potrebni malite i sredni pretprijatija, a tie imaat i pogolema fiskalna fleksibilnost. “Makedonija ima zdrav sektor na mali i sredni firmi i kako rezultat na nivnoto dobro rabotewe Makedonija ne ja do`ivea krizata tolku te{ko. No, ovoj sektor ima pogolem potencijal za rast sporedeno so golemite kompanii. Poradi toa i poradi faktot {to malite i srednite pretprijatija ni ovozmo`uvaat pogolema disperzija na portfolioto, nie }e se fokusirame tokmu na niv”, dodava Inan. Spored nego, vo delot na kreditiraweto se malite i srednite pretprijatija, spektarot na krediti na Halk banka e mnogu {irok. “Po~nuvaj}i od kreditite za dolgoro~ni investici, s$ do kreditite za kratkoro~ni potrebi, s$ vo toj rang mo`eme da obezbedime. Uslovite za krediti vo visina od 50.000 evra do tie vo visina od 500.000 evra ne se razlikuvaat mnogu, taka {to kamatite koi po~nuvaat od 7% se edni od najniskite na pazarot”, veli Inan. Toj potencira deka celta na Halk banka vo Skopje }e bide privlekuvawe novi klienti, a toa bankata }e go postigne so poinakva strategija na rabotewe od drugite banki. “]e rabotime pove}e za da bideme podobri od na{ata konkurencija. Im nudime edni od najniskite kamati na na{ite klienti i se trudime pove}e od na{ite konkurenti, taka {to sigurno deka }e bideme podobri od niv. ]e gi poddr`uvame produktivnite lu|e vo Makedonija, } e gi poddr`uvame malite i srednite pretprijatija, za koi sme vode~ka banka vo Turcija. Celta e da staneme silna banka vo regionot, a Makedonija e prvata stanica”, potencira Inan.


 24 INTERVJU ALEKSANDRA SPASEVSKA spasevska@kapital.com.mk

 Kako eden od najgolemite problemi vo konzervnata industrija so godini se istaknuva problemot so nabavka na surovini vo tekot na celata godina. Dali mo`e da se re{i ovoj problem za konzervnite fabriki da mo`at da proizveduvaat vo tekot na celata godina?

\OR\I PRO[EV

SOPSTVENIK I DIREKTOR NA VORI OD GEVGELIJA

VLADATA TREBA DA DAVA SUBVENCII ZA IZVOZ!

 Konzervnata r fabrika f r Vori r od Gevgelija j e najgolemiot j izvoznik na ajvar i drugi konzervirani proizvodi od Make Makedonija, a nejzinite proizvodi, osven vo zemjite od porane{na Jugoslavija, kade {to e tradicionalen izvoznik so godini, se mnogu barani i na evropskite pazari. Vo intervjuto za “Kapital� sopstvenikot na Vori, \or|i Pro{ev, veli deka Makedonija ima najkvalitetna surovina zatoa i makedonskite prerabotki od zelen~uk i ovo{je se najbarani na evropskite pazari. Iako nema problem so plasmanot na svoite proizvodi, Pro{ev veli deka izvozot na preraboteni prehranbeni proizvodi drasti~no }e se se zgolemi ako makedonskata Vlada uspee da sklu~i dogovor za bescarinska trgovija so Rusija, koja e ogromen pazar so mnogu golem potencijal za makedonskata konzervna industrija

Makedonija ima surovini vo izobilstvo. Iako golem del od prerabotuva~ite se `alat deka nema surovina, problemot e sosema drug. Najgolem problem na konzervnata industrija vo Makedonija e nelojalnata konkurencija od otkupuva~ite na zelen~uk. Spored zakonot, nie sme obvrzani da imame otkupen punkt i da pla}ame na zemjodelcite na transakciski smetki. Od druga strana, }e dojde eden trgovec so kamion }e odi direktno na nivata, so pari vo gotovo, bez nikakva kontrola, nitu dano~na, nitu fitosanitarna, ni po koja cena se izvezuvaat proizvodite vo stranstvo. Tie nelegalni otkupuva~i ni ja zemaat surovinata pred nos. Iako zemjodelcite se delumno vrzani za doma{nite prerabotuva~i preku subvenciite, efektite od toa vo praktika gi nema. Imeno Imeno, ima dva uslovi pod zemjodelcite mo`at da koi ze dobijat subvencii za radobija nogradinarski proizvodi. nogra Prviot uslov e ako imPrvi aat zzasadeno eden dekar dobivaat subvencija od dobi 20.000 denari, a vtoriot 20.0 uslov e dva denari od uslo sekoj kilogram predaden seko konzervni vo doma{nite d kompanii. No, trgovcite kompa doa|aat na niva, im gi doa|aa otkupuvaat ranogradinarskite proizvodi po 3-4 denari i zatoa na krajot ovoj uslov ne nema golem efekt. Makedonija godi{no proizveduva okolu 100 milioni toni piperki, a od niv fabriki prerabotuvaat 40 konzervnite fabrik milioni toni. Ima prostor i za izvoz i za doma{niot pa pazar. Apelirame do Ministerstvoto za zemjodelstvo i do Vladata kone~no da se stavi red vo izvozot na ranogradinarski proizvodi, bidej}i koga e ekot na otkupot se soo~uvame so nedostig. Makedonija ima najkvalitetna piperka od site zemji vo regionot, koja ima najgolem procent suva materija i zatoa e mnogu barana. Dosega nikoga{ ne se slu~ilo da nema otkup na piperki i toa e edinstveniot makedonski proizvod koj sekoga{ ima plasman i za koj ima pobaruva~ka na stranskite pazari.

 Asocijacijata na prerabotuva~i MAAP vo poslednata analiza veli deka konzervnata industrija kaj nas ima golem potencijal za proizvodstvo i ima pobaruva~ka od stranstvo, no


BROJ 612



22/07/2011



INTERVJU

www.kapital.mk

doma{nite firmi ne gi iskoristuvaat do kraj svoite proizvodstveni kapaciteti. Zo{to e taka?

Najgolem problem za neiskoristuvawe na optimalnite koli~ini se finansiite. Makedonskite kompanii mnogu te{ko doa|aat do kvalitetni i povolni kreditni linii i poradi toa sme vo mnogu ponepovolna konkurentska polo`ba vo sporedba so na{ite konkurenti od EU i od sosedstvoto. Prvo, mnogu te{ko se doa|a do krediti; vtoro, Makedonija e edna od retkite zemji vo koja izvoznite kompanii ne dobivaat stimulacija za izvoz. Fakt e deka toa se raboti koi mnogu ja pomagaat finansiskata mo} na kompanijata za da mo`at da imaat pogolemo proizvodstvo i da bidat poprofitabilni.

 Vori Gevgelija e najgolem izvoznik na konzervirani proizvodi. Na kolku pazari gi izvezuvate va{ite proizvodi i koi se najgolemite pre~ki so koi se soo~uvate pri osvojuvaweto nov stranski pazar?

Makedonija ima okolu 25 konzervni fabriki i site tie pove}e od 80% od proizvodstvoto izvezuvaat nadvor od Makedonija. Za konzerviranite proizvodi od Makedonija, posebno za ajvarot, sekoga{ ima pobaruva~ka od stranstvo. Problemot e {to ne mo`eme da ovozmo`ime golemo proizvodstvo zatoa {to surovini imame samo nekolku meseci vo godinata, po~nuvaj} i od docnata prolet najdocna do oktomvri. Potoa nema surovina i nema uslovi da se proizveduva. Imame planirano godi{no proizvodstvo i godi{ni dogovori za izvoz. Plasmanot na nekoj na~in e obezbeden kaj site fabriki. Izvezuvame vo site zemji od porane{na Jugoslavija, kako i vo Evropskata unija i sega se otvoraat mo`nosti za ruskiot pazar so site porane{ni sovetski republiki. Vo momentov nedostiga samo dogovor za bescarinska trgovija, {to go ote`nuva izvozot vo Rusija i poradi carinite makedonskite proizvodi ne se konkurentni. No, poleka se otvora i ovoj pazar. Se otvoraat i mnogu drugi novi pazari kako Kanada, Avstralija i Amerika, kade {to se prisutni mnogu makedonski proizvoditeli. Vori porano izvezuva{e i na ovie pazari, no poradi mnogu visokite tro{oci za plasman sega celoto proizvodstvo go plasirame vo Evropa.

 Minatata godina imavte pogolema investicija vo nova proizvodna linija. Dali imavte poddr{ka od bankite i {to zna~i ovaa investicija za proizvodstvoto na kompanijata?

Sekoja godina Vori investira vo prosek 300 do 400 iljadi evra vo proizvodstvenite kapaciteti. So poddr{ka od bankite izgradivme nov magacin, nova proizvodna hala i toa se investicii koi ovozmo`uvaat da ja za~uvame pozicijata na svetskiot pazar. Ovaa investicija ni ovozmo`uva

BANKITE NEMAAT ^UVSTVO ZA RABOTEWETO NA KONZERVNATA INDUSTRIJA

 [to mislite, zo{to bankite vo Makedonija ne sakaat dovolno da gi poddr`at kompaniite? Ne sakaat da rizikuvaat ili nemaat ~uvstvo da procenat {to e dobar proekt?

amatnite stapki vo Makedonija se okolu 8,5%, a na svetsko nivo se dvi`at od 3% do 4%, {to zna~i deka vo Makedonija kamatata s$ u{te e mnogu visoka. Ponatamu, hipotekarnite uslovi kaj nas se mnogu lo{i sporedeno so tie vo evropskite zemji. Na{ite konkurenti tamu dobivaat mnogu popovolni hipotekarni uslovi. Hipotekarniot zalog kaj nas e mnogu visok i mnogu kompanii se sudreni so toj problem. Va`en fakt zo{to bankite nemaat ~uvstvo e {to konzervnite fabriki celoto proizvodstvo i site tro{oci gi pravat vo tie ~etiri do pet meseci koga najmnogu rabotime, a proda`bata ja realizirame preku celata godina. Koga }e go realizirame izvozot pla}aweto e od 90 do 120 dena. Ova zna~i deka postoi mnogu kratok period na pravewe tro{oci, a mnogu dolg period na vra}awe na tie pari. Se sudirame so finansiski vakuum zatoa {to rabotime so partneri, so kooperanti, na koi parite im trebaat vedna{. Tie pari ne mo`at da se isplatat vedna{ s$ dodeka ne se realizira celosno iznosot ili dodeka ne se sozdadat partnerski odnosi so bankite, koi sega gi nema.

K

pogolemo i pokvalitetno proizvodstvo i da gi zadovolime barawata na golemite kupuva~i. Vori sekoja godina ima zgolemuvawe na proizvodstvoto od okolu 20%. Minatata godina proizvedovme 4,5 milioni kilogrami konzervirani proizvodi. Ajvarot e primaren proizvod, a imame i |uve~, feferoni, korni{oni, cveklo, me{ani salati i sli~no.

 Rekovte deka pove}e od 80% od proizvodite gi izvezuvate na stranski pazari. Kakva e strategijata na Vori za izvoz i osvojuvawe na stranskite pazari?

Procedurata e sekoga{ ista. Prviot kontakt se pravi preku Internet so oficijalniot kupuva~. Se dostavuvaat specifikacii, se pra}aat mostri na koi tie vr{at analizi i gi razgleduvaat. Otkako }e se dobie zeleno svetlo, ostanuva komercijalniot del. Prviot kontakt e so ponuda, a vtoriot ve}e kompletna sredba na koja se dogovaraat site uslovi

za kupoproda`ba. Sekoga{ se startuva so malku, pa koga potro{uva~ite }e bidat zadovolni se prodol`uva so pogolemi koli~ini.

 Makedonija neodamna dobi nova Strategija za promocija na izvozot, vo koja se vklu~eni promotorite od Agencijata za stranski investicii, koi }e imaat obvrska da go promoviraat doma{noto proizvodstvo na stranskite pazari. Dali na ovoj na~in mo`e da se zgolemi izvozot i dali dosega ste kontaktirale so nekoj od promotorite?

Vladata mo`e mnogu da pomogne koga se raboti za zgolemuvawe na izvozot. Pri tie sredbi so promotorite mnogu e va`no da se diskutiraat i problemite na kompaniite. Tuka, pred s$, mislam na toa deka Vladata da znae so {to raspolagame nie i soglasno na toa da se nudat na{ite proizvodi na pazari kade {to ima predispozicii i uslovi za tie da se prodadat. I sega ima nekoi aktivnosti, znaat da organiziraat sredbi so stranski

25 


 26 INTERVJU kompanii kade {to se diskutira za na{ite potencijali, no treba da se prezemat u{te mnogu aktivnosti za realno da ima pogolem rast na izvozot. Osven promotorite, prvoto ne{to {to treba da napravi dr`avata za zgolemuvawe na izvozot e da sklu~i dogovori za bescarinska trgovija so site zemji vo Evropa kade {to nemame takvi uslovi, a istoto va`i i za Rusija, a toa e eden ogromen pazar koj ne mo`eme da go koristime. Dr`avata mo`e da pomogne da se zgolemi izvozot, pred s$ vo Rusija e i so otvorawe na distributiven centar. Na toj na~in polesno }e se plasiraat na{ite proizvodi i polesno }e mo`at da se dobli`at do ruskite potro{uva~i. Ova se dvete raboti {to mora da gi prezeme Vladata, zatoa {to patot po koj {to kompaniite samostojno se probivaat e mnogu pote`ok i pobaven. Ne treba samo da se zboruva kakvi proekti ima na hartija, tuku treba prakti~no da se sprovedat.  [to mislite, zo{to kaj nas kompaniite od ist sektor ne se odlu~uvaat na spojuvawe ili zaedni~ki nastap na stranski pazar?

Vo posledno vreme ova pra{awe ~esto se postavuva. Dosega nemalo potreba od zdru`uvawe za zaedni~ki nastap ili na odreden pazar da se nastapi kako eden makedonski brend. No, sega ve}

NAD 4 GODINI BARAME OD VLADATA DA NI DOZVOLI SEZONSKI VRABOTUVAWA

 Koi barawa }e & gi ispora~ate na novata Vlada kako biznismen koj raboti vo konzervnata industrija?

den mnogu golem problem {to go imaat site konzervni kompanii, za koj barame re{enie od Vladata so godini nanazad, e zakonski da se regulira vrabotuvaweto na sezonskite rabotnici. Pobaravme od Ministerstvoto za trud i socijalna politika da se izmenat potrebnite zakoni za da mo`eme da gi vrabotime sezonskite rabotnici samo nekolku meseci vo godinata, odnosno vo periodot koga rabotime so celosnite kapaciteti i koga navistina ni trebaat. Ova barawe go imame oficijalno dostaveno ve}e ~etiri godini. Ne barame da n$ oslobodat od pla}awe danoci ili pridonesi, barame samo zakonski da go reguliraat vrabotuvaweto na ovie lu|e. Mnogupati imavme sredbi so zdru`enijata, so Minsterstvoto za trud i socijalna politika, so ministerstvata za finansii i ekonomija, duri pobaravme i li~no od premierot. Sekoga{ dobivame vetuvawe deka }e se re{i ovoj problem, no zasega nema ni{to. Konzervnata industrija pravi godi{en prihod od 40 milioni evra, zatoa smetam deka Vladata treba seriozno da gi zeme predvid na{ite barawa.

E

e se nametnuva potrebata da mora da se prifati toj tip rabota. Sekoj od nas ima specifi~nosti vo svoeto rabotewe. Koga se nastapuva poedine~no sekoj smeta deka negovoto e najdobro. No, jas tvrdam deka site moi kolegi pravat kvalitetni proizvodi i nikoga{ ne sum zastapuval teza deka mojot proizvod e podobar od toj na moite kolegi. Vo posledno vreme

se javuvaat kupuva~i koi baraat golemi koli~ini, a nie ne mo`eme da gi obezbedime. Zna~i, ve}e se sudirame so toj problem koj mo`e da se nadmine samo preku zdru`uvawe. Edna firma ne mo`e sama da opslu`uva odreden kupuva~ ili odreden pazar. Toj most na sorabotka e po~nat i treba da prodol`i za da imame zaedni~ki nastap na svetskiot pazar.


 28 USPE[NA PRIKAZNA

ANALIZA: KOJA E TAJNATA ZA EKONOMSKIOT PODEM NA TU

DODEKA EU SE DAVI VO DO TURCIJA EKONOMSKI CVE

 Istanbul BORO MIR^ESKI mirceski@kapital.com.mk

urcija pominuva u{te edno `e{ko leto. Ne samo poradi visokite temperaturi. Zemjata neodamna dobi nova vlada, vsu{nost, staro-nova da bideme poprecizni, zatoa {to pobedi treti pat po red politi~kata opcija na premierot Rexep Taip Erdogan so negovata Partija na pravdata i razvojot (AKP na turski). No, Erdogan ne uspea nitu dobro da mu se izraduva na izborniot uspeh zatoa {to vedna{ po pobedata se soo~i so bojkot od opozicijata vo Parlamentot poradi dvajcata pratenici od nejzinite redovi uapseni vo istragata protiv ultranacionalisti~kata mre`a Egenekon. Toj problem be{e re{en so dogovor me|u AKP i opozicijata, no samo {to pomina taa glavobo-

T

Erdogan. Po devet godini vladeewe Turlka za Erdogan, nekolku dena podocna cite ja izbraa istata politi~ka ramka kurdskite buntovnici ubija 13 turski koja vetuva ekonomski prosperitet i vojnici i ranija sedum. Kako ova da se malku problemi, zemjata ja trese golema stabilnost, nasproti niza politi~ki tenzii i me|unarodna izoafera so mestewa na fudliranost so koja se soo~uva balskite natprevari, vo  BROJKI: dr`avata. Za edni Erdogan koi se vme{ani ~elnici stana harizmati~niot lider, na najgolemite klubovi. omilen me|u muslimanskiot Vo dr`ava na fudbalski svet, podgotven da mu se fanatici ova e seriozna sprotivstavi na “Zapadot�, rabota i javnosta bara re{itelen i odlu~en vo brza akcija na vlasta. svoite politi~ki ~ekori. Ete vo kakva atmosfera PORASNA TURSKATA premierot Erdogan go Za drugi pak, Erdogan e EKONOMIJA LANI po~na svojot tret mandat qubitel na avtoritarizkako premier na zemjata mot, diktator koga stanuva koja na ekonomsko pole pak, zabele`uva zbor za po~ituvaweto na ~ovekovite izvonredni rezultati poslednava deprava i privrzanik na turskiot Ustav cenija. Tokmu zatoa i Turcite po tret sozdaden od tatkoto na moderna Turcija, pat potvrdija deka ja poddr`uvaat Mustafa Kemal Ataturk vo 1923 godina. formulata za vladeewe na premierot Kako i da e, po devet godini na vlast

8,9%


BROJ 612



22/07/2011



USPE[NA PRIKAZNA

www.kapital.mk

URCIJA

OLGOVI, ETA

 Ekonomskoto ~udo od Bosforot, kako {to poslednive godini zapadnite analiti~ari miluvaat da ja nare~at Turcija, prodol` r prodol`uva da grabi po patot na investiciskiot “bum” i ekonomsk prosperitet. I dodeka cela EU se teteravi poekonomskiot rradi dol dol`ni~kata kriza, 80-milionskata zemja rasposlana na dva kontinenti kont poka`uva deka ekonomskiot razvoj e mo`en i so hroni~ni hroni politi~ki problemi retinskoto mnozinstvo vo Parlamentot. Partijata na pravda i razvoj osvoi okolu 50% od vkupniot broj glasovi, {to & dade 325 prateni~ki mesta od 550. Ekspertite predviduvaat deka formiraweto koalicija so nekoja od pomalite politi~ki partii }e se odviva vo ote`nati uslovi poradi toa {to Erdogan e vo konflikt so liderite od golem del od partiite. A predizbornata kampawa na turskiot premier be{e spektakularna.

Najavi presvrt vo turskata politika. Izmeni na Ustavot, kontinuiran rast na ekonomijata, pogolemo po~ituvawe na ~ovekovite prava i evropeizacija na Turcija se samo del od predizbornite vetuvawa na Erdogan. Va`en del od izmenite na Ustavot koi gi najavi Erdogan vo predizbornata kampawa se odnesuva na ograni~uvaweto na pravata na vojskata, koja spored dosega{niot Ustav e ~uvar na sekularna Turcija. Za razlika od dosega, dene{na Turcija

[TO VETI ERDOGAN VO PREDIZBORNATA KAMPAWA?! o predizbornata kampawa turskiot premier, Rexep Taip Erdogan, koj e na ~elo na konzervativnata Partija za pravda i razvoj, ja slede{e dobropoznatata formula, pa osven ekonomski prosperitet, na gra|anite im veti i drasti~ni politi~ki modernizacii, kako:  Nov moderniziran evropski orientiran Ustav koj }e go zameni postoe~kiot Ustav na Turcija, usvoen vo 1923 godina  Podobruvawe na sostojbata na po~ituvawe na ~ovekovite prava  Voveduvawe na pretsedatelski sistem  Kontinuiran rast na ekonomijata  Privlekuvawe stranski investicii  Namaluvawe na buxetskiot deficit  Namaluvawe na nevrabotenosta  Decentralizacija na dr`avata i voveduvawe na regionalna avtonomija itn. Ova e treta, najubedliva pobeda na Partijata na pravdata i razvojot. Na prvite izbori vo 2002 godina osvoi 34% od glasovite, vo 2007 osvoi 46,5%, a godinava toj procent nadmina 50%. Spored ekspertite, vakviot rezultat na izborite bil o~ekuvan. Vodej}i liberalna ekonomska politika, Erdogan ja preporodi turskata ekonomija i zna~itelno go zgolemi `ivotniot standard. Istovremeno, so vodewe politika na “religiozen konzervativizam” uspea da privle~e golem broj vernici. I pokraj mnogubrojnite osporuvawa koi mo`e da se slu{nat i denes, Rexep Taip Erdogan vo momentite na negoviot triumf e najgolemata politi~ka figura na sovremena Turcija po Mustafa Kemal Ataturk. Spored ekspertite, toj mu dal li~en pe~at na uspehot na negovata partija, koja postoi samo 10 godini. Spored turskite mediumi, Erdogan e harizmati~na li~nost i dr`avnik bez “vlakna na jazikot”. Iako ima 57 godini, za ekspertite e energi~en populisti~ki lider. Od druga strana pak, negovite politi~ki protivnici smetaat deka Erdogan se odnesuva kako avtokrat ili prevedeno na turski jazik, kako “pa{a”.

V

toj povtorno be{e izbran za lider na turskata vlada, a barem spored negovite izjavi, ova e posleden pat koga se kandidira na izbori za nova vlada. Nesomnena e privrzanosta na Turcite kon nacionalniot prosperitet, bilo da e ekonomski ili politi~ki. Na poslednite parlamentarni izbori koi se odr`aa neodamna izlezenosta na glasawe nadmina 70%, no vetuvawata na Partijata na pravda i razvoj na premierot Erdogan za donesuvawe nov, prodemokratski ustav ne bea dovolni za toj da go zadr`i dvot-

 REXEP TAIP ERDOGAN: Do 2023 godina Turcija }e bide me|u top deset najrazvieni zemji vo svetot

29 


 30 USPE[NA PRIKAZNA TOP 20 NAJGOLEMI TURSKI KOMPANII

Na listata na amerikanskiot magazin “Forbs” za najgolemi 2.000 kompanii vo svetot se najdoa i nekolku desetici turski kompanii. “Forbs” gi rangira kompaniite spored rezultatite od

saka da poka`e deka mo`e da bide i da ostane demokratska zemja so proislamska partija i bez za{tita od vojskata, a na Zapadot ne treba da im pre~i odlukata na Ankara deka “nema da odat ni na Istok, ni na Zapad, tuku nagore”. Toa e stav koj na samosvesnata i silna Turcija denes pove}e od koga bilo mo`e u{te pove}e da ja otvori vratata za ~lenstvo vo Evropskata unija. Za ekspertite ekonomskiot rast od 8,9%, koj minatata godina go ostvari turskata ekonomija, e dovolen pokazatel deka dr`avata mnogu podobro ja prebrodi finansiskata kriza koja gi isprazni dr`avnite kasi na nekolku evropski razvieni dr`avi, na del od niv im se zakanuva bankrot, a na del ekonomska stagnacija. A rastot na investiciite, uspe{noto rabotewe na turskite kompanii i nivnoto postojano pro{iruvawe e pokazatel za dobrata biznis-klima koja vladee vo Turcija. KAKO TURCIJA NAPRAVI EKONOMSKI BUM? Pred 10 godini dr`avata na Bosforot se soo~uva{e so zabrzan rast na inflacijata. @ivotnite tro{oci rastea vo prosek od 50% do 70% godi{no. Za~uduva~ki, Turcija be{e edna od retkite dr`avi koi se soo~ija so finansiska kriza vo nacionalni ramki, mnogu pred svetot da go pogodi globalnata recesija vo 2008 godina. Surovata finansiska slika na Turcija vo 2001 godina

proda`bata, profitot, kapitalot i pazarnata vrednost na kompanijata. “Kapital” vi gi prenesuva najgolemite 20 turski kompanii koi se del od ovaa lista.

be{e klu~na za presvrt vo ekonomskata itet za prose~ni 6%. Sepak, globalnata recesija ne & nanese dolgotrajni {teti politika na dr`avata. Turskata vlast na dr`avata. Iako BDP vo 2009 godina vo toa vreme gi zasuka rakavite i po~naa so sproveduvawe niza ekonomski be{e na najnisko nivo vo poslednite 10 stimulansi i merki za {tedewe. Ogrom- godini, inflacijata se namali na 6,3%, {to be{e najnisko nivo vo poslednite ni finansii se vlo`uvaa za poddr{ka 34 godini. na malite i srednite pretprijatija, Kako {to stivnuva{e finansiskata a se investira{e i vo zgolemuvawe kriza vo svetot, taka i na kompetitivnosta na Turcija po~na da izleguva turskite pretprijatija na  BROJKI: od ednogodi{nata recesija. me|unarodniot pazar. I pokraj finansiskiot koMinatata godina inflacilaps so koj se soo~uva{e jata se namali pod 7%, dodeka turskata centralna Turcija vo toa vreme, banka prognozira deka vladata pou~ena od pogodo krajot na 2011 godina vorkata “Klin so klin inflacijata }e se namali se izbiva” se odlu~i da MILIJARDI DOLARI E LANSKIOT IZVOZ NA TURCIJA na 5,9%. Ova se dol`i na go namali danokot na ekonomskite reformi i dodadena vrednost od 18% strogi merki koi vladata na 8%. Osven ovoj danok, na Erdogan ve}e devet gogi namali korporativnite dini gi primenuva. Javniot danoci za investirawe, dolg se namali na 42% od kako i danocite za proizbruto-doma{niot proizvod voditelite na tekstilni (BDP) vo 2011 godina od materijali i obleka. Isto PORASNAL TURSKIOT IZVOZ VO JUNI GODINAVA SPOREDE80% od BDP vo 2010 gotaka, go namali danokot NO SO ISTIOT MESEC LANI dina. Godinava se o~ekuva za kupuvawe vozila posi izvozot i uvozot enormno tari od 30 godini od 15% na 5%. Sepak, toa vrodi da do`iveat rast. Rastot so plod. So tekot na godinite po~na na turskata ekonomija lani dostigna 8,9%, a od finansiskata kriza vo svetot ekonomijata da zakrepnuva, a niskite danoci gi predizvikuvaa Turcite da Turcija zakrepnuva{e pobrzo i od tro{at pove}e pari. Vaka, zakrepna i Indija i Kina, koi va`at za ekonomski doma{nata pobaruva~ka. Do 2008 godina dvigateli kaj brzoraste~kite ekonomii. Vo poslednite 10 godini, kako 17-ta po turskata ekonomija raste{e vo kontinu-

117,4 25%


 32 USPE[NA PRIKAZNA

DEPRESIJACIJATA NA LIRATA GO ZGOLEMI TURSKIOT IZVOZ urskite izvozni performansi vo juni bea mnogu podobri sporedeno so minatata godina, no bidej} i rastot na uvozot e mnogu pobrz, brojkite ne davaat golema nade` za opasno visokiot nadvore{no-trgovski deficit. Spored preliminarnite brojki objaveni od Turskiot sovet na izvoznici (TSI), izvozot vo juni iznesuval 11,5 milijardi dolari, {to e porast od 25% vo sporedba so istiot mesec lani. Izvozot vo izminatite 12 meseci nadmina 125 milijardi dolari, {to e godi{en porast od 14,4%. Vo izvozot povtorno predni~i avtomobilskata industrija, so 1,8 milijardi dolari mese~na proda`ba. Sleduvaat tekstilot, so 1,48 milijardi dolari i hemiskite proizvodi, so 1,46 milijardi dolari izvoz. Spored najnovite statisti~ki podatoci, trgovskiot deficit na Turcija vo maj porasnal na 10,1 milijardi dolari, nadminuvaj}i gi site procenki. Vo april pak, deficitot na platniot bilans na Turcija iznesuval 63,4 milijardi dolari. Depresijacijata na turskata lira be{e dobra potkrepa na izvozot vo prvite {est meseci od godinava, veli Ozgur Altug, glaven ekonomist vo BGC partners. “Turskiot izvoz stana pokonkurenten blagodarenie na depresijacijata, no nemirite vo Severna Afrika i na Bliskiot Istok, kako i dol`ni~kata

T

kriza vo EU, mo`e negativno da vlijaat vrz izvozot vo sledniot period�, re~e Altug. Spored anketata {to ja napravil TSI na krajot od prviot kvartal, izvoznicite se izjasnile deka sakaat dolarot da vredi 1,63 liri, a evroto 2,22 liri vo prosek. Momentalniot kurs e idealen za izvoznicite i ve} e po~navme da gi gledame rezultatite, velat vo TSI. Od po~etokot na april amerikanskiot dolar porasna 6,7% vo odnos na turskata lira, a vo istiot period evroto porasna za ne{to pove}e od 7%. Najgolem izvoz vo juni Turcija imala vo Germanija, a sleduvaat Italija i Velika Britanija. Najgolem mese~en porast na izvozot e zabele`an vo Grcija, duri 58,6%, na 187 milioni dolari, a potoa vo Saudiska Arabija, koja go zgolemila uvozot od Turcija vo juni za 48%, na 354 milioni dolari. Turskata vlada vo svoite srednoro~ni celi proektira{e izvoz od 127 milijardi dolari na godi{no nivo, pa sudej}i spored 66 milijardi izvoz vo prvite {est meseci, Turcija }e postigne nov rekord godinava. Prethodniot rekord be{e postignat vo 2008 godina, so izvoz od 127,5 milijardi dolari. Turskata vlast veli deka so odr`liv rast na izvozot ekonomskiot rast na zemjata za godinava }e bide okolu 7%.


BROJ 612



22/07/2011



www.kapital.mk

golemina ekonomija vo svetot, Turcija ja zajakna svojata uloga vo grupata 20 najrazvieni dr`avi (G-20). Ova ovozmo`i kontinuiran razvoj na malite, srednite i golemite pretprijatija, koi od nacionalni kompanii stanaa internacionalni. Turcija stana vtor po golemina proizvoditel na staklo vo svetot i tret po golemina proizvoditel na televiziski serii i filmovi vo Evropa. Mnogu arhitektonski proekti na Sredniot Istok se izraboteni od turski grade`ni kompanii i rabotnici. Turskite aviokompanii, nekoga{ poznati vo svetot kako najlo{ite avioprevoznici, denes se pretvorija vo globalni sila, kako {to Istanbul stana avijati~arski raj i tranziten centar. Spored ministerot za finansii, Mehmed [im{ek, iako ekonomijata se soo~i so svetskata recesija vo 2009 godina, lani do`ivea ekonomski “bum”. Toj smeta dokolku ne postoeja problemite so izvozot i uvozot, so koi se soo~i dr`avata poradi ekonomskata kriza vo svetot, turskata ekonomija lani }e porasne{e za 13%. Glavni dvigateli na ekonomijata se industrijata i uslu`niot sektor, iako tradicionalno, zemjodelskiot sektor na golemo pridonesuva za rast na ekonomijata i vrabotuva okolu 30% od vkupniot broj vraboteni. Agresivnata privatizaciska programa zna~itelno ja namali dr`avnata uloga vo industrijata, bankarstvoto, transportot i komunikaciite. Pojavata na srednoklasni pretpriema~i e klu~en element za zadr`uvawe na dinami~niot rast na turskata ekonomija, se veli vo analizata na amerikanskata razuznava~ka agencija (CIA). I vo tekstilnata industrija rabotat okolu edna tretina od vkupniot broj vraboteni vo Turcija. Osven ovie sektori, ekonomski dvigateli se i avtomobilskata industrija, grade`ni{tvoto i elektrotehni~kata industrija. Poradi ova, vo vkupniot brutodoma{en proizvod zemjodelstvoto u~estvuva so 8,8%, industrijata so 25,7%, a uslu`niot sektor so neverojatni 65,5%. Dokolku Turcija ne skr{ne od ovoj pat, premierot Erdogan o~ekuva najdocna do 2023 godina

USPE[NA PRIKAZNA

33 

TURCIJA IMA 39 MILIJARDERI ehmet Karamehmet, ~ija kompanija ^ukurova holding investira primarno vo mediumi i vo telekomunikacii, e najbogatiot Tur~in spored magazinot “Forbs”. Spored Forbes 100, listata na 100 najbogati lu|e vo Turcija, za 2011 godina najbogat ~ovek vo Turcija e Karamehmet, ~ie bogatstvo se procenuva na ~etiri milijardi dolari. Vo 2010 godina vkupniot iznos na bogatstvoto na Karamehmet be{e 2,9 milijardi dolari i be{e vtor na listata. ^ukurova holding, eden od najgolemite konglomerati vo Turcija, gi vklu~uva poznatite kompanii Turksel, Azercel i KVK, vo ramkite na telekomunikaciskite i informati~kite tehnologii, kako i vesnicite “Ak{am” i “Gune{“ i televiziskite programi [ou TV i Digiturk TV. Semahat Arsel od semejstvoto Ko~, edno od najbogatite semejstva vo Turcija, so vkupno bogatstvo od tri milijardi dolari go deli vtoroto mesto so Husnu Ozjegin, pretsedatel na turskiot konglomerat Fiba holding. Ozjegin minatata godina be{e prv, a negovoto bogatstvo iznesuva{e tri milijardi dolari. Edna tretina od najbogatite li~nosti na listata za ovaa godina se milijarderi. So novite 11 lica od ovogodine{nata lista brojot na milijarderi vo Turcija se zgolemi na 39. Vkupnoto bogatstvo na najbogatite li~nosti od listata iznesuva 104 milijardi dolari, za razlika od minatata godina, koga ovaa suma iznesuva{e 87 milijardi dolari. Na prvite pet pozicii od listata se: Mehmet Emin Karamehmet so ~etiri milijardi dolari; Semahat Arsel so tri milijardi dolari; Husnu Ozjegin so tri milijardi dolari; Rahmi Ko~ so 2,9 milijardi dolari i Murat Ulker so  MEHMET KARAMEHMET sopstvenik na ^ukurova holding, 2,8 milijardi dolari. najbogat Tur~in vo momentov

M

dr`avata da stane edna od desette najmo}ni ekonomii vo svetot. Glavni pokazateli za vozmo`nata teorija na Erdogan se zna~itelno visokiot uvoz i izvoz. Izvozot lani dostigna 117,4 milijardi dolari, a najgolemi izvozni destinacii za turskite kompanii se Germanija, kade {to se izvezuva 9,6% od vkupniot izvoz, Francija (6,1%), Velika Britanija (5,8%), Italija (5,8%) i Irak (5%). Uvozot lani dostigna 166 milijardi dolari, a Turcija najmnogu uvezuva od Rusija, Germanija, Kina, SAD, Italija i Francija. Od Turcija najmnogu se izvezuva hrana, tekstil, preraboteni metali i oprema za transport, a se uvezuvaat ma{ini, hemikalii, poluproizvodi i gorivo. Sepak, novata vlada na ~elo so premierot Erdogan ima i niza ekonomski predizvici so koi treba da se soo~i vo pretstojniot mandat. Spored [im{ek, novata vlada treba da go zadr`i nivoto na rast na BDP nad 8%, da ja namali nevrabotenosta koja lani iznesuva{e 12,4% i da ja zgolemi participacijata na `enite vo pazarot na trudot. Voedno, Erdogan }e treba da se spravi i so javniot dolg na Turcija, koj lani dostigna 48,1% od BDP.


34 USPE[NA PRIKAZNA AKUTNITE I HRONI^NITE GLAVOBOLKI NA TURCIJA Novata vlada na ~elo so Erdogan } e se soo~i so ~etiri te{ki staro-novi problemi: s$ pote{kite posledici koi Turcija }e gi trpi od vojnata vo Sirija, noviot konflikt so Izrael za sostojbata vo pojasot Gaza, paraliziranite pregovori so Evropskata unija (EU), a na doma{na scena problemot so Kurdite, koj ekspertite o~ekuvaat da se intenzivira po izborite. Dosega vo Turcija ima okolu 8.500 Sirijci koi prebegnaa od Sirija. Dr`avata

tvrdi deka tie se tuka na privremen prestoj i deka po zavr{uvaweto na vojnata }e se vratat nazad. Iako granicite me|u Turcija i Sirija ne se zatvoreni, Turcija ne saka da prima pove}e begalci. Od siriska strana, vakviot ~ekor na turskata vlada go osuduvaat i povikaa na pogolema poddr{ka. Sledniot problem na me|unarodna scena za Turcija e poddr{kata koja im ja davaat na Palestincite vo pojasot Gaza. Od Izrael tvrdat deka preminuvaweto na konfliktot vo vojna e smislena provokacija na turskata teroristi~ka grupacija

Hamas i povikaa Turcija da ja blokira akcijata na Hamas. Od druga strana, slu`benicite na Erdogan negiraat deka Hamas e teroristi~ka partija. Za Turcija, Hamas e regularno, zakonski osnovana politi~ka partija. Tretiot i najgolem problem na me|unarodnata scena za Turcija e vlezot vo EU. Ve}e 24 godini se pominati otkako Turcija prv pat aplicira{e za ~lenstvo vo EU. Kandidatskiot status za prv pat go dobi vo 1999 godina, koga se intenziviraa pregovorite za vlez vo Unijata. Ottoga{ se zatvorija samo 13 od 36 poglavja od pregovorite i iako vo 2005 godina se slu~i obid za reobnovuvawe na pregovorite, tie s$ u{te se nemaat pomesteno od “mrtva to~ka�. Glavna pri~ina za stagnacija na pregovorite e niskoto nivo na po~ituvawe na ~ovekovite prava vo Turcija i zastareniot ustav. Drug problem e predominantnoto muslimansko naselenie koe `ivee vo dr`avata. EU stravuva od te{kotii vo kulturnata integracija na muslimanskoto naselenie vo op{testvenite strukturi, kako i od vospriemawe na evropskite globalizaciski vrednosti od muslimanskoto naselenie. No, vo vakvi te{ki vremiwa za dr`avite od EU ekspertite smetaat deka ekonomski stabilnata Turcija mo`e da stane nova cel na evropskite lideri. Ekspertite stravuvaat od sprotivstavuvawe na vladata na Erdogan za ekspresen vlez na dr`avata vo Unijata, {to samo }e go odol`i evrointegraciskiot proces. Mnogu od niv ja istaknuvaat geostrate{kata pozicioniranost na Turcija preku Mediteranot s$ do Crnoto More, {to mo`e da bide od strate{ka vrednost za Evropa. Vo predizbornata kampawa Erdogan najavi osnovawe na ministerstvo za odnosi so EU. No, mediumite potsetuvaat deka na patot od Ankara do Brisel stojat dve nepremostlivi barieri, francuskiot pretsedatel, Nikola Sarkozi i germanskata kancelarka, Angela Merkel, koi uporno tvrdat deka mestoto na Turcija ne e vo Unijata. Na doma{en plan Vladata mora vo najkratok rok da go re{i etni~kiot problem so Kurdite. Pripadnicite na ovoj narod baraat pogolema avtonomija na lokalno nivo i obrazovanie na maj~in jazik, na {to vladata na Erdogan dosega ostro se protive{e. Osven ova, Erdogan }e treba da iznajde na~in za zgolemuvawe na po~ituvaweto na pravata osven na Kurdite i na ostanatite malcinski zaednici. Isto taka, mladinata o~ekuva otstranuvawe na zabranata za konsumirawe alkohol, kako i deblokirawe na internet-stranicata Jutjub.


NA 30-ti SEPTEMVRI N

BBANKAR

RO! O K NAS

e mese~nik!

no proizvod na KAPITAL nov TAL MEDIA GROUP  KOGA IZLEGUVA? Prviot broj na bankar }e izleze na 30 septemvri (petok), a ponatamu sekoj prv petok vo mesecot (12 pati vo godinata)  BROJ NA STRANICI: 100  SODR@INA: Istra`uvawa na finansiski pazari (makedonija/balkan/evropa/svet, slu~ai, analizi, komentari, kolumni, intervjua, strategii, finansirawe na investiciite, finansirawe na izvozot… psihologijata na pobednicite i gubitnicite (makedonski slu~ai)…  CELNA GRUPA: Za bankari, finansiski eksperti, konsultanti, investitori i pretpriema~i, advokati, profesori i studenti… i idni bankari, investitori i pretpriema~i…  SPECIJALNO INTERNET IZDANIE: Golemi popusti i gratisi za pretplatnici na KAPITAL MEDIA GROUP

RO! O K NAS

NA 15 15-ti 5-ti i OKTOMVRI OKTOM MVRI

MENAXER

e mese~nik!

nov proizvod na KAPITAL MEDIA GROUP  KOGA IZLEGUVA? Prviot broj na Menaxer ke izleze na 15 oktomvri (sabota), a ponatamu sekoj 15-ti voo mesecot (12 pati vo godinata)  BROJ NA STRANICI: 100  SODR@INA: Istra`uvawa na pazari investirawee i izvoz (Makedonija/Balkan/Evropa/Svet, vet, slu~ai (Makedonija i Svetot), analizi, i, komentari, kolumni, intervjua, delovni strategii, ategii, svetski umovi, planetarni pobednici,, modeli na upravuvanwe, dobri odluki za investiestiu rawe, izvoz – kako? business modeli… edukaciiva-~ite ja i obrazovanie na menaxerite i osniva-~ite na kompanii, na~ini na nao|awe finansii ansii za va{ite proekti, {to e dobar proekt, inovacii, start-up business proekti, koj vii pomaga? nicite psihologijata na pobednicite i gubitnicite (make-donski slu~ai)…  CELNA GRUPA: Za pretpriema~i, izvr{ni direktori, osniva~i i investitori, investiciski eksperti i okati, sovetnici eksperti, konsultanti, advokati, profesori i studenti... i idni pretpriema~i, iema~i, investitori i bankari...  SPECIJALNO INTERNET IZDANIE: Golemi popusti i gratisi za pretplatnici nici na KAPITAL MEDIA GROUP

 kontakt: zikov@kapital.com.mk kontakt@kapital.com.mk akt@kapital.com.mk marketing@kapital.com.mk  lice za kontakt: Qup~o Zikov, direktor na KAPITAL MEDIA GROUP


 36 INTERVJU

M-R

JELISAVETA GEORGIEVA

IZVR[EN DIREKTOR NA STOPANSKATA KOMORA NA MAKEDONIJA I SEKRETAR NA ZDRU@ENIETO NA BANKARSTVO

^LENSTVOTO VO KOMORITE JA ZGOLEMUVA MO]TA NA KOMPANIITE

 Iako vo Stopanskata komora na Makedonija ~lenuvaat mnogu golemi kompanii, vo praktika ovaa institucija nema mnogu golemo vlijanie vrz ekonomskite odluki vo dr`avata ako se sporedi, na primer, so ulogite koi gi imaat stopanskite komori vo razvienite ekonomii. [to e pri~inata za toa? Definicijata na stopanskite komori, misijata i nejzinite zada~i, so mali razli~ni varijanti, sekoga{ e ista vo site dr`avi i vo site vremiwa. Odnosno, stopanskata komora e asocijacija na stopanski subjekti, institucinalizirana vo nevladina, nepartiska, neprofitna, delovno stru~na organizacija. Ili kako {to miluvaat da ka`at mnogu komorski pretstavnici, komorite se glasot na stopanstvoto ako se imaat predvid nivnite zakonski i statutarni zada~i. No, praktikata poka`ala deka stabilnosta na komorskoto funkcionirawe, pred s$ od aspekt na mestoto, ulogata i zada~ite, e razli~na vo mnogu dr`avi i e uslovena pred s$ od op{testveno-politi~kiot sistem na ureduvawe od edna, kako i od ekonomskata razvienost od druga strana. Poradi toa, razliki postojat, no samo vo nejzinata organiziranost, kako i vo nivoto na nejzinoto vlijanie vo ekonomijata. Taka, do 2004 godina Stopanskata komora na Makedonija be{e organizirana spored kontinentalniot model na komorsko organizirawe, vo koj ~lenstvoto na stopanskite subjekti be{e zadol`itelno. Komorata, so zakonski postavenoto zadol`itelno ~lenstvo vo zemji so krevka ekonomija, finansiski e postabilna, no toa ja pravi istata indirekno zavisna, so mnogu pomal prostor na samostojno dejstvuvawe i vlijanie vo ekonomijata, za razlika od zemjite so zadol`itelno ~lenstvo, no silni ekonomii. Spored anglosaksonskiot model na komorsko organizirawe, ~lenstvoto e dobrovolno, a organiz su{tinski se nevladini inso toa komorite k stitucii i vo celost samostojno odlu~uvaat stituci dejstvuvaat, obezbeduvaj}i go samostojno i dejstv ~lenstvo preku kvalitetni uslugi, a svoeto ~lenst i svojata finansiska preku ttoa soodvetno soo stabilnost. b aspekt, so zakonskata izmena za Od toj aspek vo 2004 godina, kako dobrovolno ~lenstvo ~ i so otvoraweto otvoraw na pazarnata konkurencija komorskoto organizirawe vo na{ata i na komorsk zemja, po~na glavnata transformacija na Stopanskata komora na Makedonija. komora na Makedonija, Denes Stopanskata Stopan profesionalna institucija, so svojata kako profesi 89-godi{na ttradicija na dejstvuvawe na ovoj prostor, pokraj argumentiranoto zastapuvawe i promovirawe na interesite stopanstvo vo zemjata i na makedonskoto makedonsk vo stranstvo, nudi cel niza uslugi, od deinformacii za firmite, propisite lovni inform i zakonite ood oblasta na stopanstvoto, do delovna edukacija i usovr{uvawe, unapreduvawe na kvalitetot i za{tita na unapreduvaw sredina i drugo. Za taa cel, `ivotnata sr formiravme Centar za implementacija


BROJ 612



22/07/2011



INTERVJU

www.kapital.mk

na razvojni idei, Centar za edukacija, vovedovme novi uslugi vo Centarot za kvalitet (implementacija na standardite za kvalitet i za{tita na `ivotna sredina i drugi), a isto taka gi usovr{uvavme i postojnite uslugi vrz baza na potrebite i barawata na kompaniite. Streme`ot kon {to pokvalitetni uslugi i voveduvawe novi uslugi, zatoa {to od toa zavisi ne samo finansiskata stabilnost, tuku i obemot na programskite aktivnosti na ~lenkite, permanentno e prisuten. Vo delot na promocijata, pokraj kontaktite me|u firmite, organiziraweto saemi i poseti na firmi vo stranstvo, zna~ajno mesto zazemaat biznis-forumite. Tie ovozmo`uvaat stopanstvenicite da razmenuvaat iskustva i idei, koi potoa se realiziraat preku konkretni dogovori. Posebno koga biznis-forumite se vo ramkite na oficijalnite poseti na pretsedatelite ili premierite na odredena dr`ava imaat pogolemo zna~ewe, zatoa {to se poddr`ani od najvisokite dr`avni pretstavnici, {to na ~lenkite im dava posebna dimenzija na sigurnost.  Vo Makedonija ve}e nekolku godini postoi pluralizam i mo`nost da se formiraat i drugi biznis-asocijacii osven Stopanskata komora na Makedonija. Kako se odrazi toa vrz raboteweto na Stopanskata komora i kakva sorabotka imate so niv? So Zakonot od 2004 godina se obezbedi komorski pluralizam vo Republika Makedonija, {to be{e pozdraveno od na{a strana, zatoa {to se otvori pazarna zdrava konkurencija i za komorskite organizacii. Sega, vo dr`avava ima pove}e od 20 komori - biznis-asocijacii. So pove}eto od niv odli~no sorabotuvame i postojano vo sekoja prigoda ja potencirame na{ata otvorenost za sorabotka so site biznisasocijacii, zatoa {to soglasno misijata na komorskoto organizirawe interesot e zaedni~ki - unapreduvawe na stopanstvoto. Ednostavno, zaedno sme posilni.  Vo posledno vreme vo javnosta se pravi razlika za toa koja komora e pove}e, a koja pomalku bliska so vlasta. Koj gi pravi tie razliki? Vlasta ili pak, komorite se prilagoduvaat kon vlasta?? Komorata koja stru~no, efikasno i argumentirano gi brani interesite na svoite ~lenki, ~ii argumenti ne mo`at da se pobijat, uspeva da ja ubedi vlasta za pozitivno re{avawe na odredeno barawe. No, toa ne zna~i deka taa komora e pomalku ili pove}e bliska do vlasta. [to se odnesuva do prilagoduvaweto, tuka

ima samo sorabotka ~ie nivo i efikasnost e odredeno od silata na ekonomijata. Zamislete da imame 10 firmi kako Makstil, 10 firmi kako Alkaloid i Replek, 10-ina pivarnici kako skopskata i prilepskata, u{te firmi kako Feni, koga srednite firmi bi stanale kako aktuelnive golemi firmi, a tie dvojno pogolemi, koga malite bi stanale sredni, no sredni vo evropski ramki, koj na kogo }e predlaga dijalog po odredeni pra{awa - nie na vladata ili vladata na nas? Vpro~em, toa e i na{ata misija - da go unapredime stopanstvoto i da ja zajakneme makedonskata ekonomija. Toga{ i komorite }e bidat posilni i pouspe{ni vo realizacijata na svoite stavovi.  Vie ste i sekretar na Zdru`enieto za bankarstvo. Kako funkcionira ova zdru`enie i kolku uspevate da gi realizirate i usoglasite stavovite na kompaniite koi baraat pove}e i popovolni krediti i bankite koi velat deka kompaniite ne nudat dobri proekti za kreditirawe? Vo Stopanskata komora na Makedonija, soglasno zakonskite odredbi, ~lenkite se organiziraat prvenstveno soglasno dejnosta, vo koj domen imame 18 celosno samostojni zdru`enija, a vo nivnite ramki organizirani se pove}e od 50 grupacii. Od druga strana, dosega, soglasno zaedni~kiot interes, bea formirani ~etiri asocijacii (Makedonskata energetska asocijacija-MEA, Makedonskata asocijacija na rudarstvotoMAR, Makedonska asocijacija na metaliteMAM, Makedonskata asocijacija na pakuva~i na proizvodi i za{tita na `ivotnata sredina) kako i neodamna formiranite Asocijacija za zdravstvo i Asocijacija na osiguritelno-brokerski dru{tva. Vo taa organizaciska {ema na ~lenkite, pokraj drugite, funkcionira i Zdru`enieto za bankarstvo, koe kako edno od tradicionalno najorganiziranite delovno–stru~ni asocijacii vo Komorata e zna~aen ~initel vo realizacijata na komorskite zada~i i funkcii. Svoite aktivnosti gi realizira ne samo preku deluvawe vo ramkite na svoeto zdru`enie, tuku i preku povrzuvawe so kompaniite grupirani vo drugite zdru`enija, s$ so cel poddr{ka na kompaniite preku realizacija na nivnite proekti da se pomogne stopanstvoto, da se poddr`at biznisite, a so toa da se razdvi`i ekonomijata. Zdru`enieto deluva preku sorabotkata so nadle`nite dr`avni institucii vo zemjata, kako i preku povrzuvaweto so sli~ni asocijacii od regionot i po{iroko. Ottuka, za potencirawe e toa deka bankarskiot sektor organiziran vo

komorata, sledej}i gi evropskite trendovi, od 1. juli ovaa godina institucionalno stana pridru`na ~lenka na Evropskata bankarska federacija (EBF) so sedi{te vo Brisel. EBF ima ~lenki i pridru`ni ~lenki pretstaveni preku zdru`enijata za bankarstvo vo soodvetnite zemji. Zemjite koi ve}e se ~lenki na Evropskata unija imaat status na ~lenki vo EBF, dodeka zemjite koi s$ u{te ne se del od EU imaat status na pridru`ni ~lenki. Imaj}i predvid deka EBF e po~ituvan faktor na bankarskite zdru`enija vo evropskite zemji i poznavaj} i go kapacitetot, znaeweto, iskustvoto i aktivnata uloga koja Zdru`enieto na bankarstvo pri Stopanskata komora na Makedonija ja ima vo na{ata zemja, so ova se pro{iruva opsegot na rabota na Zdru`enieto na bankarstvo na evropsko nivo. Ova za nas }e pretstavuva mo`nost da se vklu~ime vo rabotnite tela i aktivnostite na EBF, {to }e ni ovozmo`i pristap do resursite na EBF i aktivno vklu~uvawe vo nejzinite aktivnosti. Za potencirawe e nastanot koj vo organizacija na Zdru`enieto na bankarstvo pri Stopanskata komora na Makedonija }e se odr`i vo vtorata polovina na septemvri 2011 godina vo Skopje. Benefitite od ovoj nastan, na koj svoeto prisustvo go potvrdi generalniot sekretar na EBF, kako i drugi visoki pretstavnici od Evropskata federacija, se gledaat preku povrzuvaweto na bankarskiot sektor so kompaniite od drugite sektori vo Makedonija, kako i preku prenesuvaweto na evropskite iskustva na deluvawe.  Godinava se donese nov Zakon za stopanskite komori. [to se klu~nite izmeni od ovoj Zakon? So noviot Zakon za stopanski komori se nadmina dosega{noto ureduvawe na ista oblast, odnosno materija so postoewe na dva zakoni. So ova se postigna prvata cel - so eden zakon da se regulira raboteweto na stopanskite komori vo Republika Makedonija. Vtorata cel na noviot zakon be{e otvorenata mo`nost preku dogovor za sorabotka so dobrovolen pristap komorite da formiraat zaedni~ki organ (telo) koe }e gi zastapuva i }e gi prezentira site komorski asocijacii vo zemjava i vo stranstvo, namesto kako dosega site tie da nastapuvaat samostojno i nezavisno.

 “Vratata na Stopanskata komora na Makedonija e otvorena za site pravni lica i za site doma{ni i stranski delovni lu|e. So svoite redovni aktivnosti Komorata dava mo`nost argumentirano da se slu{ne glasot na stopanstvoto i sekako, mo`nost za koristewe na delovni informacii, uslugi i kontakti. ^lenstvoto e mo}�, pora~uva Georgieva

37 


 38 REPORTA@A REPORTA@A

BALI, INDONEZIJA

OSTROV NA BOG BALI, KOJ U[TE SE NAREKUVA I OSTROV NA BOGOVITE, E OMILENA DESTINACIJA ZA VEN^AVKI NA PLA@A I ZA MEDEN MESEC NA MNOGU MLADI PAROVI. NO, MNOGU MAKEDONSKI AGENCII GO NUDAT BALI KAKO DESTINACIJA ZA EGZOTI^EN ODMOR NA KOJ TURISTITE SE ^UVSTVUVAAT KAKO VISTINSKI BOGOVI NA KOI IM SE ISPOLNUVA SEKOJA @ELBA. KOJ BIL NA BALI ZNAE DEKA I PREDOLGIOT PAT I PRILI^NO SKAPIOT ARAN@MAN SE ISPLATUVAAT DO POSLEDEN DENAR

ekoj koj edna{ go posetil tropskiot ostrov Bali, koj se nao|a vo dale~nata Indonezija vo sredinata na Indiskiot Okean, ostanuva celiot svoj `ivot ma|epsan od ubavinata na negovata priroda i lu|eto koi `iveat na ova malo mesto, koe uspeva celosno da odolee na modernicacijata i globalizacijata. Indonezija se sostoi od {est golemi ostrovi – Sumatra, Java, Sulavesi, Bali, Kalimantan (del od ostrovot pripa|a na Borneo) i Irian Jaja (zapadnata polovina pripa|a na

S

Nova Gvineja) i 30 pomali arhipelazi. Bali, kako i pove}eto ostrovi od Indoneziskiot Arhipelag, izgledaat kako rastureni okolu ekvatorot. Kristalno bistrite vodi gi mijat prastarite pla`i, blagiot veter nosi mirisi na za~ini i cve}iwa, a bogatstvata na okeanot se na dofat na rakata. Patuvaweto od Makedonija do Bali e navistina dolgo i mo`e da trae od 25 do 30 ~asa, no zatoa koga }e stignete tamu }e sfatite deka vredi. Prvite vpe~atoci za ovoj vol{eben ostrov po~nuvaat u{te pri sletuvaweto na aerodromot Ngurah Rai,

koj se nao|a na krajniot jug, ~ija pista vleguva dlaboko vo kristalno sinite morski vodi. Vedna{ po sletuvaweto na aerodromot se zabele`uva mno{tvo od `ivi boi i razli~ni oblici koi se tolku karakteristi~ni za ova podnebje, a ne mo`e da se sretnat nikade na drugo mesto. Deka ve}e nemate nikakvi vrski so planiskiot Balkan }e vi bide jasno u{te so prvoto vdi{uvawe na vozduhot na Bali i }e ja po~ustvuvate vla`nosta na vozduhot koja mirisa na do`d. Vo ekot na sezonata, koja po~nuva vo maj i trae do krajot na noemvri,


REPORTA@A

GOVITE

po`elno e da imate odnapred rezervirana soba vo nekoj od brojnite preubavi hoteli za da ne vi se slu~i da mora da spiete na pla`a, bidej} i hotelite se bukvalno celosno polni so turisti od celiot svet. Od po~etokot na dekemvri do krajot na april turisti~kata sezona e ne{to poslaba so malku poniska temperatura i so monsunski do`dovi, koi se najsilni tokmu vo dekemvri i januari. Zimskite temperaturi na Bali se dvi`at okolu 20 stepeni Celziusovi i normalno, na Bali nikoga{ ne pa|a sneg. Pejza`ot na Bali e sostaven od vulkan-

ski planini, ezera i reki, terasovidni orizovi poliwa, gigantski drvja i palmi, dodeka krajbre`jeto e so mnogu zalivi obrabeni so beli peso~ni pla`i. Lu|eto koi `iveat na Bali, koi gi narekuvaat Balinezi i gi ima okolu dva ipol milioni, va`at za isklu~itelno qubezni i sekoga{ nasmeani lu|e. Iako Bali pripa|a na Indonezija, koja e najgolema muslimanska zemja na svetot, Balinezite se budisti. Tie se isklu~itelno religiozni i sekoj den im e ispolnet so razni aktivnosti i nastani niz koi ja propovedaat i slavat

nivnata vera. Najgolem del od proslavite se odr`uvaat dvapati godi{no i vo niv se vklu~eni rasko{ni procesii, tancuvawe i podgotvuvawe na hrana i cvetni aran`mani {to im se nudat na bogovite. Kremirawata isto taka se pravat vo golem stil, iako nivnata cena e premnogu visoka za prose~noto semejstvo. Balinezite veruvaat deka site predmeti imaat du{a, a ova posebno va`i za nivnite semejni hramovi, koi gi ima vo sekoja ku}a. Na Bali ima mnogu hoteli, nitu eden so pomalku od ~etiri zvezdi, i site koj

39 


 40

REPORTA@A

od koj poubav i poluksuzen. A vo niv na turistite im se posvetuva vnimanie kako da se bogovi. Mo`ebi i zatoa vtoroto ime na Bali e ostrov na bogovite. Posebna prikazna se ekskurziite vo vnatre{nosta na ostrovot, koi se posebno do`ivuvawe poradi dramati~niot izgled na vulkanskite karpi, prekrieni so bogato zelenilo na terasovidnite padini i do`dovnite {umi. Zadol`itelno mora da se poseti hramot Tanoh Lot, koj se nao|a na samiot breg i e izgraden vo 16 vek od edna golema kamena karpa. Gletkata e fantasti~na, a Balinezite veruvaat deka od ovoj hram se gleda najubaviot zalez na sonceto, {to e posebno romanti~no do`ivuvawe za zaqubenite. A takvi ima mnogu, posebno ako se znae deka Bali e edna od najomilenite destinacii za romanti~ni ven~avki na pla`a i za meden mesec. Poliwata so oriz se u{te eden od poznatite i tipi~ni pejza`i za Bali, na koi nitu eden turist

so fotoaparat ne im odoleva. Gi ima bukvalno sekade, kako vo nizinite, taka i na padinite i toa izgradeni kako terasi na pove}e nivoa. Oficijalen jazik e indoneziskiot bahasa. Najkoristen stranski jazik na celiot arhipelag e angliskiot, osobeno vo biznisot i turizmot. Pripadnicite na postarata generacija s$ u{te go zboruvaat holandskiot kako vtor jazik. Iako vkupnata povr{ina e samo 2.095 kvadratni kilometri, {to e re~isi dvanaeset pati pomalku od Makedonija, na ostrovot ima okolu 2,5 milioni `iteli. Poradi specifi~niot na~in na odmor kade {to vi se nosi s$ {to }e posakate, vremeto na Bali pominuva mnogu bavno. Zatoa, dve nedeli Vi se sosema dovolni za dobro da se odmorite i da go pro{etate celiot ostrov, da u`ivate vo ubavinata na tropskoto more, beskrajno izle`uvaj}i se na preubavite peso~ni pla`i.


 42 2000+ ALFA ROMEO GIULIETTA 2.0 JTD

ITALIJANSKATA M QUBOV I STRAST N  So pet yvezdi~ki na Euro NCAPP testot za bezbednost i agrer gat proglasen r j r dizel motorr na godinata, “xulieta” u za najdobar stana olicetvorenie r j u r na italijanskata inovativnost, upornost, preciznost prefinetost Definitivno go obeli obrapreciznost, luksuz i prefinetost. zot na nejziniot prethodnik “mito” so kogo po~na revolucijata na modernizmot koga stanuva zbor za noviot dizajn na modelite na Alfa Romeo BORO MIR^ESKI mirceski@kapital.com.mk

d Italija, zemjata na baroknata arhitektura, prikaznite za Romeo i Julija, visokata moda, qubovta i strasta, proizleze i vistinskata ubavica me|u avtomobilite “alfa romeo xulieta” (Alfa Romeo Giulietta 2.0 JTDM) koja dodeka se vozi niz svetskite ulici ostava vpe~atok na nadmenost, glamur, sofisticiranost i perfekcionizam. “Xulieta” ne se pojavi neo~ekuvano i ne gi iznenadi poznava~ite na modelite na Alfa so svojot izgled. Za toa kako } e izgledaat dene{nite modeli na Alfa Romeo se poka`a pred nekolku godini, koga na javnosta & go pretstavija gradskiot ubavec, “mito”. Sepak, so tekot na godinite dizajnerite zna~itelno se podobrija, a osnovnata ideja za noviot koncept na Alfa evoluira{e. Poradi toa, noviot model deluva sve`o, agresivno,

O

sportski, a sepak prepoznatlivo, tipi~no za stilot na Alfa Romeo. Dolgata karoserija i me|uosovinskoto rastojanie mu odgovaraa na dizajnot, so {to avtomobilot stana mnogu poproporcionalen vo odnos na prethodnikot, “mito”. Osven prepoznatliviot “nos” na prednicata na avtomobilot, dizajnerite se potrudija i okolu dizajnot na zadniot del od “xulieta”. Zadnite farovi se dizajnirani po najnovata avtomobilska moda, so tenki linii koi zra~at crveno svetlo, koi se zaobleni kon vnatre{nata strana. Za avtomobilskite analiti~ari, zadnite farovi na “xulieta”, vo temnica potsetuvaat na nekoja ptica predator koja od viso~ina go “merka” svojot plen. “Xulieta” doa|a vo paket so 18-in~ni felni, dizajnirani vo stilot na telefonski broj~anik, {to e samo u{te eden detaq vo nizata “sitnici” koi pridonesuvaat “xulieta” da otskoknuva od konkurentite vo svojata klasa (nisko-sredna klasa na avtomobili). Pri izrabotkata na “italijanskata ubavica” voo~liva e ne{tedlivosta vo upotrebata na prefineti, skapi materijali. “Xulieta” ednostavno mo`e da ve fascinira so ne`niot ponikluvan dizajn na ra~kite od vratite, preku te`inata na vratata, pa s$ do komforot na vnatre{nosta i prefinetite materijali na enterierot. EDNOSTAVEN DIZAJN ZA FASCINIRA^KA MO]NOST Vnatre{nata predna konzola

e dizajnira vo ednostaven, no ne i minimalisti~ki stil. Na konzolata dominira {iroka lajsna od aluminium, a okolu nea ve{to se vmetnati brojni detali, koi pred s$ imaat zada~a da ja podobrat ergonomijata. Inovativnosta na dizajnerite odi dotamu {to na centralniot del od konzolata se postaveni prekinuva~i, “skinati” od konzolite na avionite (koj se palat i gasat nagore i nadolu). Od edna “afa”, pa duri i dama, kakva {to e “xulieta” se o~ekuva da bide sportski mo}nik, a samata postavenost na volanot, toa i go poka`uva. Sedeweto e mnogu nisko, zavieno i opu{teno, so simetri~no postaveni volan, ra~en menuva~ i no`ni komandi. Sepak, ova ne zna~i deka sedeweto e neudobno. Sedi{tata prekrieni so ko`a, porabena so crven konec e prili~no meka. Niskoto sedi{te i debelo tapaciraniot krov go ograni~uvaat vidnoto pole, taka {to i pokraj preglednite retrovizori i senzorite za parkirawe, dodeka ne se naviknete }e imate ~uvstvo deka ste “zaka~ile” ne{to na parking. “Xulieta” e dolga 4,35 i {iroka 1,8 metri so {to spa|a vo nisko-srednata klasa na avtomobili. Baga`ot od 350 litri e upotrebliv blagodarenie na pravilnata forma. Kako {to se o~ekuva od eden premium brend, avtomobilot e


BROJ 612



22/07/2011



2000+

www.kapital.mk

MODA, NA TRKALA

 “Xulieta” predizvikuva “tepa~ka” me|uu damite za dominacijata, osvojuvawe ju na do pol, koj ednosa za posilniot po tavno ne mo`e da odolee na taa go prezen“seksapilot” kojj ta tira r na asfaltot, f “xulieta” e vistinska zavodni zavodni~ka

START-STOP NA DIZEL MOTOR “Xulieta” e prviot avtomobil so dizel motor koj ima start-stop sistem, a da spa|a vo nisko-srednata klasa “C”. Toa zna~i slednovo: koga }e zastanete so avtomobilot i go pozicionirate menuva~ot vo ler pozicija, a pritoa go otpu{tite kumplugot, motorot sam prestanuva da raboti. Koga povtorno }e go pritisnete, motorot se pali.  Dodeka se vozi Xulieta niz svetskite ulici ostava vpe~atok na nadmenost, glamur, sofisticiranost i perfekcionizam.

NAPREDNA TEHNOLOGIJA Vo sorabotka so Majkrosoft, Alfa razvi sistem za spojuvawe na mobilniot telefon so patniot kompjuter, kako i za podesuvawe na audiosistemot. S$ {to treba da napravite e da se pritisne dobropoznatoto Windows kop~e na volanot i da si se “iznaka`ete” so avtomobilot, dodeka ne se podesat site parametri. Sekako, ve zamoluvame toa da ne go pravite dodeka vozite.

opremen na na~in na koj se ~uvstvuvate postojano “mazeni i pazeni”. Avtomatskiot dvozonski klima-ured, centralnata brava so dale~inski upravuva~, radioto so CD i MP3 so {est zvu~nici, multifunkcionalniot menuva~ prekrien so ko`a, elektri~nite podvi`uva~i na site prozorci i retrovizori, patniot kompjuter, DNA, Blue and Me i Start-Stop sistemite se elementi koi spa|aat vo paketot standardna oprema (Distinctive). Tuka e i bezbednosniot paket-oprema od {est vozdu{ni perni~iwa. So novata “xulieta”, kako racionalen izbor se nametnuva dvolitarskiot dizel motor JTD. Ova e zna~itelno podobrena verzija na turbo dizel motorot od 1,9 litri. Raboti potivko i pokraj toa {to razviva sila od duri 170 kowski sili. “Xulieta” dostignuva maksimalna brzina od 218 kilometri na ~as, a od 0-100 km/~as zabrzuva za 7,9 sekundi. Ova zadovolstvo zad volanot }e ve ~ini prose~ni 7,1 litri gorivo na 100 kilometri. Na otvoreno tro{i minimum ~etiri litri, a maksimum osum, vo zavisnost od vidot na patot i stilot na vozewe. VISTINSKI PREMIUM ZA “SREDNIST” KAKO “XULIETA” Toa {to navistina ve ostava bez zdiv e zrelosta na “xulieta” pri vozeweto so nea. Cvrsto povrzana so patot “lizga” nad dupkite na gradskite ulici na svetskite metropoli. Upravuva~ot e precizen, tvrd i brzo gi prenesuva informaciite od nego

do osovinata. Duri i pri naglo zabrzuvawe, “xulieta” ne “trese” i ne predizvikuva strav i panika kaj voza~ite, kako mnogu drugi rivali od istata klasa. Kriti~arite ja ocenija “italijanskata dama” kako retkost me|u “C” klasata, osobeno poradi mo`nosta za elektronska kontrola na diferencijalot nare~eno Q2. Germanskiot vesnik “Di Velt” ja opi{uva kako tan~erka koja ume{no tancuva okolu krivinite, vo slu~aj koga sportskata klasika e toa {to go barate. Brojni italijanski kriti~ari ja ocenija nejzinata privle~nost kako “tepa~ka” me|u damite, za koja da dominira so dominantnata, i kako “mamka” za posilniot pol, koj ednostavno ne mo`e da odolee na “seksipilot” koj “xulieta” go prezentira na asfaltot. “Xulieta” e dostapna so {est razli~ni dizel agregati. 1.4 litarski multixet e proglasen za dizel motor na godinata, a nepotrebno e da se spomene deka motorite na Xulieta gi ispolnuvaat najvisokite standardi “5” na Evropskata unija, so koi se regulira koli~estvoto na izduvni gasovi. “Xuleta” gi osvoi maksimum zvezdi~kite od tekstot za bezbednost Euro NCAP, {to ja smesti me|u najbezbednite avtomobili za minatata godina. Pa taka, vakov premium brend doa|a i so premium cena. Najeftinata “xulieta” ~ini okoliu 19.500 evra, a za avtomobilot koj “Kapital” vi go pretstavi treba da odvoite “skromni” 31.000 evra.

43 


 44 TEHNOLOGII I BIZNIS

PODGOTVENI ZA NA ODMOR etnite gore{tini, umorot od napornata rabota vo prethodnite meseci propratena so site stresovi i nervozi sekoj den se pove}e ja pravat idejata za zaslu`eniot leten odmor se poprivle~na. No pred da zaminete, mora dobro da se podgotvite. @ivotot i biznisot treba da prodol`at i posle ovie 20 dena i nikako ne smeete da dozvolite koga }e se vratite da ve do~ekaat neprijatni izneduvawa. Podgotovkite pred trgnuvawe, pa i za vreme na patuvawe i odmor ne se kompleksni i iako ne mo`ete da ja predvidite i da se podgotvite za sekoja situacija, sepak mo`ete i treba da prezemete niza aktivnosti pred da zaminete. Vo prodol`enie }e se naso~ime na ona

L

{to treba da napravite vo vrska so va{iot kompjuter, sanda~e za elektronska po{ta i kalendar, kalendar kako i toa koi programi mo`e da vi se najdat dodeka ste na odmor. PRED DA ZAMINETE Ima nekolku osnovni raboti koi ednostavno mora da gi napravite pred da zaminete na odmor, pa duri i na malku podolg slu`ben pat. Tie pred se se odnesuvaat na va{ite sostanoci, elektronska po{ta , pa i na fizi~koto obezbeduvawe na va{iot desktop ili prenosen kompjuter koj naj~esto sodr`i va`ni dokumenti za va{ata rabota koi ne smeat da se najdat vo „pogre{ni race�.  Otka`ete i prezaka`ete gi sostanoc-

ite. Proverete go va{iot kalendar vo Outlook. Site sostanoci koi {to vi se zaka`ani ili planirani za periodot na va{iot leten odmor ednostavno }e mora da gi prezaka`ete ili, ako e mo`no, treba da nazna~ite koj od va{ata kompanija mo`e da ve zameni na niv. Zatoa e mnogu va`no najprvin da gi izvestite kolegite i pretpostavenite za va{ite planovi vo vrska so otsutnosta i toa nekolku nedeli porano. Sledno, treba da ispratite izvestuvawe do nadvore{nite sorabotnici so koi {to se planirani sostanocite i da im ja prenesete internata odluka na kompanijata vo vrska so sostanokot koja mo`e da bide odlagawe na istiot, a dokolku e itno i mo`e nekoj


BROJ 612



22/07/2011



TEHNOLOGII I BIZNIS

www.kapital.mk

drug da ja pretstavuva kompanijata na tie sostanoci, toga{ da ispratite soodvetni informacii za taa li~nost i termin za noviot sostanok.  Podgotvete gi elektronskata po{ta i sanda~eto. Sekako ne se samo tie sostanoci i obvrski koi se ve} e zaka`ani. Vo periodot duri ste otsutni sigurno }e primite golem broj mailovi od drugi sorabotnici, partneri ili klienti. Zatoa pred da zaminete generirajte edna elektronska poraka vo koja }e go napii{ete terminot do koga ne ste na rabota i mo`ebi }e dodadete nekoj drug vid na komunikacija (broj od mobilen telefon) dokolku se pojavi ekstremno itna potreba da bidete kontaktirani. Taa poraka avtomatski }e se pra}

a na sekoj pristignat e-mail, pa onie koi ve kontaktirale ne mora da ~ekaat 20 dena za bilo kakov odgovor {to vo najmala raka e neseriozno, a dokolku se raboti za itna rabota mo`e da ima i posledici po raboteweto na kompanijata. Isto taka, dokolku imate nekoe ograni~uvawe na sanda~eto vo koe gi primate elektronskite poraki, pogri`ete se da obezbedite dovolno prostor za novopristignatite. Toa mo`e da gio napravite vo kooordinacija so lu|eto od IT sektorot koi }e gi zamolite da vi obezbedat pove}e mesto za ovoj period (za `al spam ima i }e ima, bez razlika kolku kvalitetni filtri i za{tita }e instalirate) za da ne se slu~i vo nekoj moment da nema dovolno prostor vo sanda~eto i da ne mo`at da pristigaat novi e-mailovi.  Fizi~ki osigurajte go va{iot prenosen kompjuter. Dokolku slu`beniot laptop „ne doa|a” so vas na odmor, pogri`ete se da bide na sigurno mesto duri vie ste otsutni. Kra`bite i industriskata {piona`a se ra{ireni pove}e otkolku {to mislite pa zatoa duri ne ste prisutni vo kancelarija isklu~ete go i zaklu~ete go laptopot vo va{eto biro, nadvor od o~ite i racete na zlonamernicite. Sekako, ra samiot laptop treba da ima instasa lirano za{titni programi protiv li kra`ba koi {to go pravat beskokr risen vo racete na onoj koj {to ri ja nema vistinskata lozinka ili u{te podobro hardverskiot ured za u{ de{ifrirawe na enkriptiranite de informacii koi {to se vnatre. in NA PAT ILI NA ODMOR N Dokolku pak sepak se odlu~ivte da Doko go zzemete laptopot so vas, treba da vnimavate nekolkukratno pove}e na vnim nego. Sega {ansite da bide ukraden, nego izguben ili o{teten se mnogu pogolemi izgu otkolku istitot da be{e vo va{ata otko kancelarija. Eksperite za sigurnost kanc prepora~uvaat nekolku raboti koi re mo`e da gi prezemete, se so cel da ja namalite mo`nosta da go izgubite ili da vi go ukradat laptopot.  Osigurajte go va{iot laptop na pat. Ne nosete go va{iot laptopt vo torba za laptop. Kolku i da zvu~i ova na prv pogled besmisleno, sepak ima mnogu logika. Torbata za laptop sakale vie ili ne, ednostavno„ pra} a signali” do site vo okolinata deka vo nea e smesten prenosen kompjuter. Tie „signali” naj~esto gi „primaat” zlonamernicite koi gi ima posebno na javnite mesta so mnogu gu`va kako {to se aerodromite i `elezni~kite stanici, koi {to }e go iskoristat

sekoj moment za da vi go ukradat. Zatoa ne go ostavajte nitu na zemja i postojano dr`ete go vo vidno pole. Vnimatelno koristete gi javnite be`i~ni mre`i bidej}i kra`ba ne mora da zna~i samo fizi~ko odzemawe na samata ma{ina. Kra`bata na ona {to e vo ma{inata }e predizvika isto taka {teta zatoa bidete sigurni deka va{iot Windows e nadgraden so poslednite nadgadbi i „zakrpi” izdadeni od prozvoditelot, istoto se odnesuva i na programite, a da ne zboruvame voop{to za antivirusnata za{ita i t.n. „ognen yid” ili firewall koi se na „prvata linija na odbranata”.  Koristite gi onlajn servisite i alikacii. Iako ste na odmor, sepak nema 24 ~asa da bidete na pla`a ili vo more. Sekako }e sakate da ostanete vo tek so toa {to se slu~uva doma, pa i na rabota, a }e sakate ona {to go gledate i da go spodelite so del od prijatelite i rodninite koi ne se so vas. Predlagame nekolku aplikacii i servisi koi odli~no }e vi se najdat. Postojat golem broj besplatni servisi koi {to }e vi ovozmo`at da ostanete vo kontakt i brzo i lesno da spodeluvate sliki i videa, da komunicirate vo realno vreme so chat ili pak da pra}ate e-po{ta bez pritoa da vi trebaat serveri ili ne{to sli~no. Gi predlagame Windows Live Essentials 2011 kade {to se obedineti site ovie opcii i programi. Iako najprvin treba da gi instalirate na va{iot kompjuter, sepak posle toa raboteweto se prefrla vo „oblakot” kade {to preku Windows Live Mail }e gi obedinite va{ite privatni e-mail korisni~ki smetki i od edno mesto }e pra}ate elektronski poraki bogati so multimedijalni sodr`ini. Za spodeluvawe na sliki i pogolemi fajlovi tuka e SkyDrive. Bespltni 25 gigabajti virtuelen prostor vo koi {to mo`ete da definirate koj mo`e i koj treba da gi gleda ili prezema rabotite koi gi postavuvate tamu. Dokolku ste kreativni i ne sakate samo obi~ni fotografii mo`ete, duri u`ivate vo hotelskata soba ili pod senka na pla`a, da kreirate i interesni foto i video prikazni koristej}i gi Photo Gallery i Movie Maker koi isto taka se vo ovoj paket. I seto toa duri chat-vate so najbliskite preku Live Messenger. Ova se samo del od generalnite soveti koi {to gi prepora~uvame pred trgnuvawe na zaslu`en odmor kako i nekolku soveti za toa kako da ostanete vo kontakt i da spodelite iskustva dodeka ste tamu. Se nadevame }e vi koristat.

45


 46 GADGETS NOVI BLACKBERRY MODELI

AMAZON NAJAVUVA MO]EN TABLET-KOMPJUTER

K

P

anadskata kompanija Research in Motion (RIM) planira do krajot na godinava da lansira sedum novi smart-telefoni, objaveno e na godi{noto sobranie na akcioneri. Site uredi }e rabotat na noviot operativen sistem BlackBerry OS7. Se predviduva deka me|u niv }e bidat ve}e najavenite BlackBerry Bold 9900 i Bold 9930, kako i nekolku novi modeli. Eden od rakovoditelite vo RIM, Xim Balsili, veti deka novitetite na pazarot }e se pojavat vo slednite meseci, dodeka negoviot kolega Majk Lazaridis prizna deka RIM ve}e odlo`il lansirawe na novi uredi BlackBerry, objasnuvaj}i go toa so `elbata na kompanijata ovie proizvodi da gi napravi {to pove}e konkurentni. Lansiraweto na novite uredi, naglasi Balsili, }e ovozmo`i RIM godinata da ja zavr{i so planiranite rezultati. Cenata na akciite na kompanijata od po~etokot na godinava padna za 50%. Dodeka vo avgust 2008 godina pazarnata vrednost na RIM iznesuva{e 75,2 milijardi dolari, sega e na nivo od 13,6 milijardi. RIM vo april ovaa godina vo SAD i Kanada ja po~na proda`bata na tablet-kompjuterot Playbook so operativen sistem BlackBerry Tablet OS. Ovoj model ne stana osobeno popularen, a kompanijata vo maj be{e primorana da povle~e okolu iljadi kompjuteri so gre{ka.

DO KRAJOT NA GODINAVA PRISTIGAAT NOKIA WINDOWS TELEFONITE

o krajot na godinava Nokia }e gi lansira svoite prvi pametni telefoni koi rabotat na Windows Phone, soop{ti potpretsedatelot na evropskata divizija na kompanijata, Viktor Saeijs, na konferencijata 2011 Mobile Telecompaper. Prvobitno bi trebale da pretstavat eden telefon, a potoa kon po~etokot na 2012 godina najverojatno na Mobile World Congress vo Barselona mo`eme da o~ekuvame pove}e telefoni. Prvite WP7 telefoni, koi }e rabotat na Windows Phone 7.1 OS, odnosno na verzijata Mango, najprvin }e se pojavat vo {est evropski zemji – Francija, Italija, Holandija, Germanija, [panija i Velika Britanija. Interesno e {to na listata so zemji vo koi }e se pojavi telefonot ja nema Finska. Microsoft i Nokia pred ~etiri meseci dogovorija sorabotka i spored toj dogovor finskata kompanija go prifati mobilniot Windows kako primaren mobilen operativen sistem. Vo momentov Nokia na pazarot na pametni telefoni bele`i lo{i rezultati, dodeka prvite proda`ni rezultati od Microsoft telefoni isto taka ne se voodu{evuva~ki, no ovie kompanii mo`e da gi ute{i prognozata na analiti~kite kompanii spored koi Windows Phone 7 vo 2015 godina }e go zazeme vtoroto mesto na pazarot za pametni telefoni, a pred nego }e bide Apple i negoviot iOS.

D

rikaznite deka Amazon }e pretstavi svoj sopstven tablet-kompjuter kru`at ve}e nekoi vreme, a duri i izvr{niot direktor na kompanijata, Xef Bezos, vo maj indirektno gi potvrdi somnevawata na analiti~arite. Poslednite informacii od izvori bliski na kompanijata naveduvaat deka kompjuterot bi mo`el da se najde vo proda`ba naskoro, najdocna do oktomvri ovaa godina. Amazon i dosega im konkurira{e na Google i na Apple vo razni oblasti, kako na primer za distribucija na digitalni knigi i muzika, mobilni aplikacii i cloud computing uslugi. Sepak, vo slu~ajot so isklu~itelno dinami~niot pazar na tablet-kompjuterite Amazon }e ima golema konkurencija od strana na Apple ili brojnite proizveduva~i na Android uredite. Za samiot tablet-kompjuter s$ u{te nema konkretni informacii, no se zboruva za ured so dijagonalen ekran okolu devet in~i, bez kamera i so operativen sistem Android. Navodno, Amazon nema sam nitu da go dizajnira, nitu da go proizveduva tablet-kompjuterot, a ne e poznata nitu cenata i na~inot na distribucija na uredot. Pokraj prikaznite za tablet-kompjuter, kompanijata vo tretiot kvartal od ovaa godina } e pretstavi dve novi izdanija na Kindle, a edno od niv bi trebalo da ima i ekran ~uvstvitelen na dopir. Amazon s$ u{te slu`beno ne gi komentiral ovie informacii.

OSVE@ETE GI VA[ITE INFORMACII I ZA[TEDETE! NAJPOVOLNA CENA ZA PRETPLATA NA NEDELNIKOT I DNEVENIOT VESNIK KAPITAL ZA SAMO 8.000 DENARI SO VKLU^ENO DDV, PLATENA PO[TARINA ZA 12 MESECI... ZA[TEDETE DURI 35%

+

-35% SO

POVE]E INFORMACII NA 02/3298 110 ILI

pretplata@kapital.com.mk

ZEMETE POVE]E!


612 - kapital magazin  

612 - kapital magazin

Read more
Read more
Similar to
Popular now
Just for you