Issuu on Google+

sreda. 28 septemvri. 2011 МАКЕДОНСКА БЕРЗА МБИ 10 2.165,06 МБИД 2.332,03

ОМБ 118,01

1,91% 1,37% -0,90%

 Izvor: Makedonska Berza

КУРСЕВИ И ВАЛУТИ ЕМУ € САД $ В.Британија £

61,51 45,56 70,73

WWW.KAPITAL.MK

 Kursna lista na Narodna banka na Makedonija, koja gi sodr`i odnosite me|u srednite kursevi na stranskite valuti

SAMO EDEN BILATERALEN DOGOVOR, A GOLEM EKONOMSKI INTERES OD I ZA GRCIJA  STRANA 7

NASKORO!!! MESE^NIK

NA 30 SEPTEMVRI MESE^NIK

NA 15 OKTOMVRI

sreda. 28 septemvri. 2011

...samo idejata e kapital, sè drugo e pari...

~len na grupacijata KAPITAL MEDIA GROUP

FRAPANTNI PODATOCI OD MESNATA INDUSTRIJA

3.000

1,91%

МБИ10

2.800 2.600

sreda - 28. septemvri. 2011 | broj 376 | godina 2 | cena 20 den. | tel. 3 298 110 | faks. 3 298 111

2.400 2.200

Celosno zamre doma{noto proizvodstvo na sve`o pile{ko

2.000 1.800 07/10

12/10

03/11

06/11

09/11

 MBI 10 e sostaven od 10 najlikvidni akcii na kompanii kotirani na oficijalniot pazar na Makedonska berza

INTERVIEW

GEORGIOS GILIS

PRETSEDATEL NA STOPANSKATA KOMORA NA HALKIDIKI

Problemot e kaj vladite i politikata, a ne vo biznisot  STRANA 11

SAEM / FRANKFURT

Evropa za moment zaboravi na krizata, a se vrati na luksuzot  STRANA 2-3

 STRANA 4-5

VOVEDNIK SPASIJKA JOVANOVA

Kapital Academy... Po~ituvani ~itateli, Kapital Media Group objavuva deka go zapo~na svojot najnov proekt - Kapital Akademija. Proektot }e bide fokusiran na organizirawe golemi delovni konferencii, biznis-forumi i obuki. So ovoj proekt i so izleguvaweto na na{ite mese~nici “Bankar” i “Menaxer” naskoro, na najdobar na~in ja odbele`uvame 12–godi{ninata od osnovaweto na na{ata kompanija! ...Za da znaeme pove}e! I samite da si pomogneme...

09/10

member of KAPITAL MEDIA GROUP

Bankrot e sostojba, ne re{enie  STRANA 2


Navigator

2

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

SREDA 28 SEPTEMVRI 2011

N

BANKROT E SOSTOJBA, NE RE[ENIE

Nema dilema deka site vlo`uvaat nat~ove~ki napori za da ja napravat gr~kata kriza pomala otkolku {to e. No, silite se tro{at pove}e na slikata {to }e & se prezentira na javnosta, a pomalku na realno re{avawe na problemite na teren. A toa e najmalku posakuvanoto re{enie na gr~kata dol`ni~ka kriza. S$ dodeka ~ove~kite sili i mozoci se tro{at na porakite, a ne na reformite, Grcija }e tone s$ podlaboko. A ve}e e dlaboko potonata. Dr`avata ve}e nema pari ni za plati, ni za rati. Ako Evropskata unija, Me|unarodniot monetaren fond i Evropskata centralna banka itno ne & pozajmat pari na Grcija (od tie {to & gi vetija), vo oktomvri javnata administracija vo zemjata }e ostane bez plata. Duri toga{ e neizvesno kako }e se manifestira nezadovolstvoto na gr~kite administrativci, koi nikako ne mo`at da sfatat deka nitu `iveele, nitu }e `iveat vo zemjata Dembelija. Najgolemiot apsurd e toa {to od v~era {trajkuvaat i vrabotenite vo Ministerstvoto za finansii. Toa e klu~nata institucija koja 24 ~asa treba bide budna nad buxetot za da sobere {to e mo`no pove}e pari od danoci i od drugi dava~ki (toa {to dosega ne go pravela), a da potro{i {to e mo`no pomalku za plati, nagradi, bonusi i penzii (toa {to bez kontrola go pravela). Sigurno deka najte{ko mu e na premierot na Grcija. A kako ne bi mu bilo vo vakva situacija? Toj so nat~ove~ki napori se obiduva da se odr`i na vlast i vo isto vreme da ja ubedi Evropa da ne kreva race od Grcija. Bidej}i Grcite o~igledno krenaa. Samiot podatok (koj se pojavi nekade niz milionite vesti i izjavi za gr~kata kriza) deka

900.000 evra dnevno ~inat sekojdnevnite {trajkovi vo Grcija e dovolen pokazatel deka vo zemjata malku se pravi za taa da se spasi od bankrot. Zatoa, ne mo`e Papandreu da ja zamajuva Evropa deka Grcite vlo`uvaat nat~ove~ki napori za izlez od krizata. Dosega ne napravija bukvalno ni{to za da & pomognat na zemjata, osven {to se “tepaat” za privilegiite, bonusite, visokite plati i dano~nata evazija. Argumentite mu gi ubivaat tokmu negovite sogra|ani. Taka ja ubivaat sekoja nade` deka Grcija naskoro }e se stabilizira i pove}e nema da bide opasnost za evroto, za evropskata ekonomija, za berzite... Dali e izvesno deka re{enieto e mo`no i brzo? Te{ko. Najmalku optimizam dava faktot deka celo leto ekonomistite i politi~arite se nadmudruvaat za klu~niot zbor – bankrot. Dali }e bide delumen, celosen, izbe`en ili neizbe`en, po`elen ili {teten za Grcija i za site na koi{to im dol`i Atina? Ako eden subjekt (vo slu~ajot Grcija) nema pari za pla} awe na dolgovite, odnosno vo momentot ima pari samo za plati i penzii (do noemvri), toga{ {to e toa ako ne e bankrot? Toa go znaat i vo EU i vo ECB i vo MMF i zatoa se mislat dali da & dadat osum milijardi evra na Grcija vo oktomvri. Zna~i, nema dilema deka gr~kata ekonomija e bankrotirana. Dajte sega da vidime koi se mo`nostite za taa da se pokrene za da dojde na nula. Prvoto re{enie {to pa|a na pamet e deka site na koi Grcija im dol`i (me|unarodni finansiski institucii, dr`avi, privatni investitori) }e mora da se prostat od tie pari (340 milijardi evra!!!) ili od polovina od niv (kako {to saka da ka`e MMF). Toa re{enie ne e nepoznato. Taka, amerikanskiot dr`aven sekretar za finansii, Nikolas Brejdi, vo 1989 godina spasi 17 zemji od Latinska Amerika, Afrika, Azija i od Isto~na

KAPITAL / 28.09.2011 / SREDA

1.188

G

odi{ni i 900 mese~ni CEMTdozvoli }e imaat na raspolagawe transporterite za 2012 godina. Od Ministerstvoto za transport i vrski istaknuvaat deka za ova informirale pove}e od 250 prevoznici - ~lenki na Asocijacijata na nezavisni sindikati na kamionskite tranporteri (Makamtrans). Mese~nite CEMT-dozvoli }e bidat nameneti za vozilata so Euro 3 standard i za niv }e mo`e elektronski da se aplicira vo tekot na 2012 godina. Za godi{nite CEMT-dozvoli, pak, }e mo`e da se aplicira od 10 do 15 oktomvri, po {to }e se odr`i javna elektronska raspredelba.

FRAPANTNI PODATOCI OD MESNATA INDUS

SPASIJKA JOVANOVA jovanova@kapital.com.mk

Evropa. Za dolgovite {to ne mo`ea da gi pla}aat ovie zemji dobija ultradolgoro~en nov kredit, nekoi i so nula kamatna stapka. No, koj da go napravi toa? Sekoj politi~ar vo Evropa {to }e se osmeli da go napravi toa treba da bide podgotven na `estok napad od doma{nite dano~ni obvrznici. Gra|anite od EU i dosega premnogu platija za spasot na Grcija. Videte samo {to se slu~i so slovene~kiot premier Borut Pahor. Do v~era Slovenija be{e najrevnosen spasitel na Grcija, a sega ima namalen krediten rejting i nema vlada. Nikoj lider vo Evropa ne ja posakuva sudbinata na Pahor. Vtoroto re{enie za Grcija e da po~ne da prodava dr`aven imot za da ja napolni dr`avnata kasa i vo isto vreme da gi skrati dr`avnite tro{oci. Papandreu go veti ova u{te lani, a s$ u{te ne po~nal da go pravi. Ili za da go izbegne gnevot na javnosta ili ne znae kako da go napravi, zatoa {to o~igledno vo Grcija postoi i institucionalna kriza. Vtoroto re{enie e pobezbolno, a prvoto poefikasno. Treto re{enie nema. Bankrotot na Grcija ne e re{enie na dol`ni~kata kriza. Toj e sostojba od koja se ni{a foteljata na Papandreu i pa|aat vladi vo evropskite zemji. Tolku e silno cunamito {to go predizvikuva gr~kata dol`ni~ka kriza vrz evropskata ekonomija {to u{te dolgo vreme ekonomijata, berzite i pazarite na valuti nema da se smirat.

CELOSNO ZAMRE PROIZVODSTVO MAJA BAJALSKAGEORGIEVSKA

P

bajalska@kapital.com.mk

Propa|a doma{noto proizvodstvo na sve`i piliwa vo Makedonija poradi evtiniot uvoz. Vaka poznava~ite na biznisot so pile{ko meso i jajca gi objasnuvaat pri~inite zo{to vo Makedonija re~isi ne se proizveduva pile{ko meso, a za smetka na toa, s$ pove}e se uvezuva. “Vo Makedonija nitu edna firma momentalno ne proizveduva sve`o pile{ko meso. Pri~inite za stopirawe na proizvodstvoto se toa {to ovoj biznis e neisplatliv koga kapacitetite se mali, so proizvodstvo na okolu 25.000 piliwa godi{no. Nikoj so takvo proizvodstvo ne mo`e da gi pokrie tro{ocite. Vo svetot `ivinarskite farmi proizveduvaat po eden milion brojleri (piliwa za jadewe) godi{no”, veli Vili Ki~ukov, sopstvenik na fabrikata za proizvodstvo na jajca Veterinar od Gevgelija i pretsedatel na Grupacijata na `ivinarstvo vo Stopanskata

komora. So ogled na toa {to e vo sroden biznis, Ki~ukov veli deka toj razmisluval da otvori i farma za proizvodstvo na sve`o pile{ko meso. No, koga videl kolkavi se tro{ocite, a kakva e naplatata i vkupniot ambient vo ekonomijata, se otka`al od idejata. “Pred pove}e godini razgovarav so Pilko za da proizveduvam piliwa za nivni potrebi. Razmisluvav da go zemam prostorot na `ivinarskata farma Prdejci, del od porane{en Vinujug od Gevgelija. Toa zna~e{e deka na 10.000 metri kvadratni }e mo`am da proizveduvam 70.000 piliwa. No, koga gi dobiv uslovite za otkup, ne prifativ zatoa {to ne se isplatuva{e vo odnos na investicijata”, objasnuva Ki~ukov. Spored nego, i uvozot na pile{ko meso od zemjite od regionot, kade {to dr`avata go {titi doma{noto proizvodstvo so subvencii, go pravi svoeto, odnosno vlijae na proda`bata na doma{nite proizvoditeli. U{te polo{ efekt na pazarot ima uvozot od pile{ko od zemji kako Brazil i Argentina, koe e so najlo{ kvalitet, no so poniski maloproda`ni ceni. “Uvoznoto pile{ko prete`no e smrznato od najlo{ite kategorii. Toa zavr{uva na na{iot pazar, a nie ne go {titime doma{noto proizvodstvo”, veli Ki~ukov. Spored poznava~ite na biznisot, proizvodstvoto na pile{ko meso mo`e da bide mnogu profitabilno, no samo

ako funkcionira vo normalni uslovi vo ekonomijata, kade {to nema problemi so naplatata i nelojalnata konkurencija od stranstvo. Va`en faktor e i `ivotniot standard, zatoa {to najgolem procent od gra|anite kupuvaat smrznato pile{ko bidej}i e

ZO[TO PILKO GO ZAPRE PROIZVODSTVOTO? Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 3 298 110 Фaks: 3 298 111 e-mail: kontakt@kapital.com.mk Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje,

kompanijata e formirana vo 1999 godina, koga e izdaden prviot broj na magazinot Kapital

ul. Veqko Vlahovi} br 11, (delovna zgrada na Tehnometal Vardar AD, 2 kat) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija; DIREKTOR I GLAVEN UREDNIK: Qup~o Zikov

ODGOVOREN UREDNIK

Spasijka Jovanova

POMO[NICI NA ODGOVORNIOT UREDNIK

Katerina Sinadinovska (politika) Katerina Poposka (ekonomija) UREDNICI

IZVR[EN DIREKTOR (MARKETING I FINANSII)

Gordana Mihajlovska

Maja Bajalska, Aleksandar Janev, Aleksandra Spasevska

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

Nikolaj Toma{evski

OFFICE MANAGER I FINANSII

Aleksandra Nikolova: ++389 2 3298 110/ lok:101 nikolova@kapital.com.mk

ODGOVOREN UREDNIK NA SPECIJALNI DODATOCI

Verica Jordanova

ODGOVOREN UREDNIK NA WWW.KAPITAL.MK

Aleksandar Jan~eski

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL

Sawa Savovska: ++ 389 2 3298 110/ lok:104 pretplati@kapital.com.mk REKLAMA

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 3298 110/ lok:103 marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

OGLASI: Dijana Gulakova: ++389 2 3298 110/ lok:105 gulakova@kapital.com.mk SPECIJALNI PRILOZI: Jasmina Savovska Tro{anovski ++389 2 3298 110/ lok:102; prilozi@kapital.com.mk

Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot. Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

koja “Kapital” ja objavi minatata Vvoto,esta nedela, deka Pilko go zapre proizvodstpredizvika mnogu reakcii vo javnosta. Sepak, fakt e deka pove}e od eden mesec vo marketite niz zemjava ne mo`at da se najdat piliwa od ovaa kompanija. Toa go potvrdi i nejziniot sopstvenik i direktor, Qubomir Drenkovski, koj objasni deka Pilko ima seriozni finansiski problemi i bara strate{ki partner za biznisot. “Proizvodstvoto e stopirano ve}e tri meseci. Imame finansiski problemi, mnogu nenaplateni pobaruvawa, se borime so bankite, se obiduvame da najdeme finansiska poddr{ka i za taa cel barame partner vo biznisot”, veli Drenkovski. Toj objasnuva deka najgolem del od vrabotenite gi pu{tile na prinuden odmor, no planiraat da gi vratat i proizvodstvoto da prodol`i. “Otkako vo 2008 godina investiciskiot fond SEAF izleze od sopstveni~kata struktura, vleze bugarski kapital. Tie ni napravija seriozni {teti na biznisot. Toga{ jas sobrav sili i gi otkupiv. No, sega nemame dovolno finansii za rast na biznisot”, objasnuva Drenkovski. Spored nego, Pilko pregovara so nekolku stranski kompanii kako poten-

cijalni partneri vo biznisot. Drenkovski bara partneri koi }e go razberat biznisot, zatoa {to od 2008 godina ne uspeal da zeme kredit za obrtni sredstva od bankite, koi gi nare~e mnogu kruti. Vo 2008 godina Pilko bil vo pregovori za proda`ba na hrvatskata grupacija Vindija, no tie zavr{ile neuspe{no. Sega, kako {to veli nejziniot sopstvenik, pokraj nelikvidnosta so koja se ma~at, se borat i so konkurencijata na pazarot, na koj vleguvaat sve`i piliwa od Hrvatska i od Slovenija. Pilko dr`e{e okolu 80% od pazarot na sve`o pile{ko meso vo Makedonija, a vo vkupnata proda`ba na sve`o i smrznato meso u~estvuva so 10%. Minatata godina Drenkovski za “Kapital” izjavi: “Na{ite instalirani kapaciteti mo`at da zadovolat 25%-30% od vkupnite potrebi na Makedonija za pile{ko meso, sve`o i smrznato, no za `al, damping-cenite so koi{to doa|a kaj nas pile{koto meso od sekade se pri~ina za nedovolnata iskoristenost na fabrikata Pilko. Drugo pra{awe e dali sve`oto meso {to doa|a odnadvor e navistina sve`o”.




Navigator

KAPITAL / 28.09.2011 / SREDA

 LIDERI

3

 NE IM BE[E DENOT

 POBEDNIK

S

GO PROMENI SVETOT

VASKO KRONEVSKI onferencijata Edemokratija vo Ohrid, vo organizacija na Nekstens, e vistinska debata za najgolemite predizvici so koi se soo~uva svetot

K

[AKIRA

ALEKSANDAR PETRESKI

olumbiskata superyvezda stana “Li~nost na godinata�, titula koja lani ja ponese Plasido Domingo za promocija na latinomuzikata vo svetot

ALEKSEJ KUDRIN

aman porasnaa prihodite od turizmot vo Ohrid, nurka~ite go izvadija od ezeroto na videlina celiot sram na Ohri|ani, a toa e sram i na gradona~alnikot

K

ali sam si ja podnel ostavkata ili bil nateran da go stori toa se ~ini seedno, zatoa {to, sepak, Kudrin ostana bez ministerska fotelja vo Vladata na Rusija

T

D

STRIJA

E DOMA[NOTO NA SVE@O PILE[KO

80% 13,3% od pazarot na sve`o pile{ko vo Makedonija dr`e{e Pilko

porasna vkupniot uvoz na pile{ko meso poslednite pet godini

24%

e namalen brojot na `ivina od 2005 do 2010 godina

25%-30% od potrebite na Makedonija za sve`o i smrznato pile{ko mo`e da zadovolat kapacitetite na Pilko

Proizvoditelite na pile{ko meso vo Makedonija pove}e ne rabotat zatoa {to ne im se isplatuva. Stanuva zbor za biznis koj bara mnogu golemi investicii, a tie te{ko se vra}aat vo uslovi na nelikvidnost i nelojalna konkurencija od stranstvo, velat biznismenite poevtino, bez ogled na negovoto poteklo.

 Doma{noto proizvodstvo na pile{ko meso opa|a od godina vo godina.

Spored podatocite na Dr`avniot zavod za statistika, za 20 godini brojot na `ivina e namalen za 56%. Vo 1991 godina brojot na `ivinata iznesuval 4,6 milioni, a lani vkupniot broj e namalen na 1,9 milioni. Na godi{no nivo vo 2010 godina brojot na `ivina se namalil za 5,8% vo odnos na 2009 godina, vo 2009 godina brojkata se namalila za 4,8%, a vo 2008 godina vo odnos na 2005 godina za 14,9%. Poslednite pet godini brojot na `ivinata se namalil za 24%. I dodeka doma{noto proizvodstvo opa|a, uvozot na pile{ko meso raste. Taka, prvite sedum meseci od godinava vo Makedonija se uvezeni pile{ko meso i piliwa (sve`o i smrznato) vo vkupna vrednost od nad 28 milioni dolari, {to pretstavuva 70% od vrednosta na vkupniot uvoz za cela minata godina, koj iznesuva 40,5 milioni dolari. Vo 2007 godina vkupniot uvoz na piliwa i pile{ko meso vo Makedonija iznesuval 35,8 milioni dolari, a vo 2008 godina toj porasnal za 15%, na 41,2 milioni dolari. Vo 2009 godina, so vkupno 42,6 milioni dolari uvoz na pile{ko meso, brojkata porasnala za 3,4%, dodeka minatata godina vkupnata suma koja se potro{ila za uvoz se namalila za 4,8%, na 40,5 milioni dolari. Od 2007 do 2010 godina vkupniot uvoz se zgolemil za 13,3%.

BROJ NA @IVINA PO GODINI 2.700.000 2.600.000

2.500.000

So lansiraweto na internet-prebaruva~ot Gugl (prvi~no pod imeto BackRub) pred trinaeset godini studentite Leri Pejx i Sergej Brin zasekoga{ go promenija svetot i IT-indistrujata. Nivnata prikazna za sozdavaweto na prebaruva~ot vo nivnata gara`a, koj e alatka za sekojdnevno rabotewe vo mnogu profesii (posebno vo na{ava, novinarskata), stana inspiracija za iljadnici mladi pretpriema~i, a bogami i za iskusnite svetski biznismeni. Eden od niv e i Mark Zakerberg, osnova~ot na Fejsbuk, koj denes im e glaven konkurent. So neodamne{noto lansirawe na socijalnata mre`a Gugl+ (koj ve}e ima 4,5

LERI PEJX milioni korisnici) Pejx dopolnitelno ja zgolemi vrednosta na ve}e najvrednata svetska trgovska marka. Za samo dve nedeli vrednosta na Gugl skokna za fantasti~ni 20 milijardi dolari i sega vredi 64,2 milijardi dolari. Domenot Gugl, za ~ie{to ime poslu`i matemati~kiot termin za brojot eden, zad koj sleduvaat 100 nuli (idejata bila da se pretstavi volumenot na informacii do koi doa|aat korisnicite), na 27. septemvri proslavi 13 godini. Sre}en rodenden, Gugl!



 GUBITNIK

N

NINI NE E BAFET

Neslavno zavr{i u{te edna investicija na srpskiot biznismen Jovica Stefanovi}- Nini vo Makedonija. Vo skopskata fabrika za ~okoladi Evropa toj kupuva{e akcii koga bea najskapi, a sega, pritisnat od bankarska hipoteka, mora da gi prodade koga se najevtini. Gazda Nini, kako {to go narekuvaat, vo ekot na berzanskiot bum za da vleze vo Evropa preku firmata Jaka 80 dade mnogu pari. Sega, skapata investicija }e mora da ja otstapi na bankata od koja zel kredit, se {pekulira vo brokerskite krugovi. Zatoa, v~era se odr`a javna berzanska aukcija vo koja se prodavaa 11,74% od Evropa. So po~etna cena od 3.145 denari za akcija i preku modelot s$ ili

JOVICA STEFANOVI] - NINI ni{to se ponudi paket od vkupno 30.000 akcii na kompanijata. No, aukcijata ne zavr{i uspe{no, zatoa {to nemalo zainteresirani kupuva~i. Inaku, najgolem akcioner, so 19,79%, vo Evropa e {pediterskoto dru{tvo Mako{ped, 18,76% ima {pediterskoto dru{tvo Fer{ped, 16,76 ima firmata Vetfarm, 16,10% ima Jaka 80, i 7,8% od vkupniot broj obi~ni akcii ima Boro Leventi}. Nini sega najverojatno }e treba da ~eka vtora {ansa, vtor obid preku javna aukcija da gi prodade akciite za da gi servisira dolgovite.

2.585.327 2.617.012

 MISLA NA DENOT

2.400.000

2.263.894

2.300.000

2.226.055 2.200.000

2.117.890

2.100.000 2.000.000

1.994.852 1.900.000

2005

2006

2007

2008

2009

2010

 Izvor: Dr`aven zavod za statistika

UVOZ NA PILIWA I PILE[KO MESO (VO US$) 45.000.000

42.620.696

43.000.000 41.000.000

40.557.404

41.201.169

39.000.000

EKONOMIJATA E NAUKA KOJA VO GOLEMA MERA NE GI PO^ITUVA @ELBITE NA POEDINECOT.

37.000.000 35.000.000

35.800.233 33.000.000 31.000.000 29.000.000 27.000.000

28.129.466 2007

2.008

2009

2010

2011 (1--7)

NIKITA HRU[^OV

PREDVODNIK NA SOVETSKIOT SOJUZ VO TEKOT NA STUDENATA VOJNA


Navigator

4  GRAFIK NA DENOT...

KAPITAL / 28.09.2011 / SREDA

 FOTO NA DENOT...

NAD MILION MAKEDONCI KORISTAT INTERNET извоr: Internet world stat

 Vo Makedonija, Internet koristat pove}e od eden milion lu|e ili 51% od naselenieto, a 878.300 se priklu~eni na socijalnata mre`a Fejsbuk, poka`uvaat podatocite na specijaliziranata statisti~ka internet-stranica Internet vorld stat. Od zemjite vo regionot pove}e od Makedoncite, Internet koristat Slovencite i Srbite. Vo Evropa, Internet koristat 476 milioni lu|e, a Fejsbuk 209 milioni. Spored Internet vorld stat, vo svetot ima 2,1 milijardi internet-korisnici ili 30,2% procenti od vkupnata svetska populacija.

1

7

87 Dreamliner stanuva realnost od oktomvri. Ova e prviot avion od novata generacija avioni napraveni od lesni jaglerodni vlakna. ^esta da leta so noviot “boing 787” }e ja ima All Nippon Airways (ANA). Od Boing velat deka dizajnot na jaglerodni vlakna }e ja namali potro{uva~kata na gorivo za 20%. Patnicite }e imaat poudoben let so golemite elektronski regulirani prozorci. Ovoj avion go ~ine{e Boing 200 milioni dolari. Zasega se nara~ani 821 avion.

 SVETOT NIZ MEDIUMITE

“KAPITAL” NA SAEMOT NA AVTOMOBILI VO FRA TH WALL STREET JOURNAL THE Milijarderot Voren Mi Bafet smeta deka Ba kupuvaweto akcii od kup negovata kompanija e neg najdobriot poteg {to naj mo`e da go napravi mo nekoja kompanija. Bafet nek napravi ~ekor napred na i iim dade mnogu golemi povolnosti na idnite po investitori vo negovain ta kompanija Berk{ir Hetavej He  

BU BUENOS AIRES HERALD Argentinskiot vesnik na Ar svojata naslovna stranisv ca ja prenesuva izjavata na amerikanskiot pretsedatel, Barak Obama, ts deka {ireweto na de finansiskata kriza vo fi Evropa go pla{i svetot i Ev deka merkite na evropde skite zemji za re{avawe sk na problemite so prezadol`enosta vo evpr rozonata ne se brzi ro  

POSLOVNI DNEVNIK Hrvatskiot vesnik pi{uva za 14 golemi tenderi koi ovaa esen }e gi raspi{at Obedinetite nacii za nabavka na stoki i uslugi, vo vrednost od nad tri milijardi dolari, {to e mo`nost za hrvatskite kompanii da u~estvuvaat na tenderot 

24 ^ASA Bugarskiot vesnik na naslovnata stranica pi{uva za sredbata na pretsedatelot Prvanov so premierot Borisov za slu~uvawata so ubistvoto na dve lica vo seloto Katunica, za {to e obvinet najbogatiot Rom vo bugarija, kako {to tamu go narekuvaat, car Kir 

EVROPA ZA MOMENT NA KRIZATA, A SE V

N

SOWA JOVANOVA

s.jovanova@kapital.com.mk

Najspektakularniot nastan na godinata, Saemot na avtomobili, koj tradicionalno na sekoi dve godini se odr`uva vo Frankfurt, dve nedeli go ottrgna vnimanieto na Evropejcite od krizata. Navistina go zaslu`i epitetot spektakl, zatoa {to na edno mesto sobra s$ {to mo`e{e da se sobere od vrvnata tehnologija vo avtomobilskata industrija vo svetot. Vo Frankfurt i izlaga~ite i posetitelite zaboravija na finansiskite problemi. Avtomobilskite kompanii napravija zelena revolucija, a eden milion posetiteli u`ivaa vo {outo od avtomobili, “zbogateni” so ubavi `eni. Godinava svetskiot nastan od oblasta na avtomobilizmot uspea na edno mesto, vo poznatiot Frankfurt Messe, da sobere blizu eden milion posetiteli, od biznismeni do obi~ni gra|ani, koi imaa samo edna cel - da gi vidat i da gi probaat najnovite modeli na pove}e od 1.000 izlaga~i od triesetina svetski proizvoditeli na avtomobili. Ekipata na “Kapital” be{e del od ovoj svetski sobir. Toa {to go zabele`avme e deka duri i posledniot den redici lu|e ~ekaa za vlez na saemot. Osven strasnite fanovi na avtomobili, saemot privle~e i mnogu turisti, koi doa|aa organizirano so avtobusi i

 Gol de ne

 Godinava svetskiot nastan od oblasta na avtomobilizmot uspea na edno mesto, vo poznatiot Frankfurt Messe, da sobere blizu eden milion posetiteli i 1.000 izlaga~i.

223

Iljadi, evra ~ini najnoviot model na Bentli, Continental GT, koj be{e atrakcija na saemot vo Frankfurt

tramvai. Za vreme na saemot vo okolinata na Frankfurt Messe re~isi nema{e sloboden hotel. Site bea zafateni do posledna soba. A posetitelite se upatuvaa kon izlo`benite saloni vo koi bea smesteni luksuznite brendovi na Mercedes, BMV i Audi. Ima{e i takvi koi sakaa edinstveno da gi vidat najnovite komercijalni vozila na Sitroen i na [koda. Sepak, najzadovolni od saemot bea tie {to uspeaja da vlezat u{te na samoto otvorawe od devet ~asot nautro, bidej}i imaa mo`nost da gi razgledaat site brendovi, {to ne be{e ednostavna rabota dokolku, na primer, dojdete popladne.

228

9

Hostesi ima{e anga`irano samo brendot Folksvagen, koi pomagaa pri test-vozeweto

Iljadi, metri kvadratni ima{e izlo`beniot prostor na Folksvagen, koj ponudi 54 modeli na avtomobili, me|u koi i nekolku vozila so elektri~no napojuvawe

Frankfurt Messe ne e obi~en objekt, tuku ogromno zdanie, vo koe za da se stigne od eden do drug izlo`ben salon }e treba da pominete najmalku eden kilometar.

germanskite proizvoditeli. Golemata trojka, kako {to mnogumina sakaat da gi nare~at Audi, Mercedes i BMV, poka`a deka finansiskata kriza {to ja obikoli Evropa ne ja zabavi nivnata inovativnost. Najnovite modeli na trite najgolemi germanski proizvoditeli na avtomobili, BMW I3 i I8, Mercedes Benz E-Cell, i Audi R8 bea najatraktivni za posetitelite. No, mora da se spomene i deka izlo`benite sali na ovie tri giganti bea pove} e od impresivni, {to samo poka`uva deka na spektaklot voop{to ne se {tedelo na prezentacijata. I sekako, kako i na sekoj avtomobilski saem, osven

MALI I ELEKTRI^NI VOZILA - HIT Toa {to be{e najzabele`itelno za nastanot e toa {to fokusot na proizvoditelite be{e naso~en kon idninata na avtomobilite. Sudej}i spored toa {to za prvpat godinava cela hala be{e posvetena na vozila na elektri~en pogon, stanuva jasno vo koj pravec }e se razviva avtomobilskata industrija. Tipi~no, i godinava najdominantni marki na saemot bea

 Vo zab


Navigator

KAPITAL / 28.09.2011 / SREDA

 3 FAKTI ZA...

20.813 2,5% 2,2%

Denari e prose~nata netoplata vo juli godinava E povisoka neto-platata vo juli godinava vo sporedba so istiot period lani Od vrabotenite vo zemjava vo juli godinava ne primile plata

 PROCENKI...  TIMOTI GAJTNER

AMERIKANSKI MINISTER ZA FINANSII

EU TREBA DA GO ZABRZA OROT NA KRIZATA ODGOVOROT

A

merikanskiot erikanskiot minister za finansii, nsii, Timoti Gajtner, izjavi deka eka Evropa ja prepoznala potrebata otrebata da ja intenzivira reakcijata eakcijata na dol`ni~kata kriza riza vo evrozonata. Spored nego, ego, evropskite lideri “ja prepoznale potrebata ebata da go zabrzaat re{avaweto na krizata. “Tie }e mora da osmislat mnogu mo}na finansiska ka ramka kako potpora. Navistina ina veruvam deka toa }e go storat, torat, no sakavme da se uverime verime deka toa }e go storat torat najbrzo i najefikaskasno {to mo`at”, dodade toj.

ANKFURT

T ZABORAVI RATI NA LUKSUZOT  MercedesBenc ima{e najvpe~atliv koncept na prezentacija na svoite najnovi modeli.

Osven nekolkute novi brendovi, Folksvagen ja ponudi i novata proizvodstvena verzija na maliot avtomobil VW Up, model koj be{e glavna atrakcija. Na povr{ina od blizu 9.000 metri kvadratni, vo tretata hala, Folkvagen ponudi 54 modeli na avtomobili, me|u koi i nekolkute vozila so elektri~no napojuvawe. Novite modeli Golf Cabriolet i Tiguan bea prezentirani na saemot zaedno so kompletnata gama na vozila na Folksvagen, od Polo i Golf blue-e-motion, s$ do Touareg Hybrid. Za bankarot Kristof Luter od [tutgart, koj “Kapital” go sretna na saemot, tokmu modelite na Folksvagen bea

PR GIGANTOT WPP PREKU PRISTOP VLEGUVA VO MAKEDONIJA

V

o zavr{na faza se pregovorite za proda`ba na mnozinskiot udel vo slovene~kata kompanija za delovni komunikacii Pristop na najgolemata svetska agencija za marketing i odnosi so javnosta, WPP. WPP e zainteresiran i za zagrepskata agencija Digitel, vo koja Pristop poseduva edna tretina od sopstvenosta. Se o~ekuva trojcata sopstvenici na Pristop da ostanat vo agencijata i da imaat mali udeli. Spored slovene~kite mediumi, na krajot na minatata godina Pristop imal dolgo od 10,4 milioni evra, pa najgolem del od parite od proda`bata }e odat za vra}awe na dolgovite. Prihodite na agencijata lani iznesuvaa 34,5 milioni evra, no dobivkata od prethodnite 2,5 milioni evra padna na 67.000 evra. WPP ima 153 iljadi vraboteni {irum svetot i prihodi od nad 10 milijardi evra. Pristop ima silno prisustvo vo porane{nite jugoslovenski republiki ili preku svoi agencii ili so sorabotka so agencii koi ve}e rabotat vo niv. Vo Makedonija Pristop ima svoja agencija za delovni komunikacii.

M

 Po~esen gostin na saemot be{e germanskiot kancelar Angela Merkel

Eden milion lu|e dve nedeli u`ivaa vo spektaklot nare~en Saem na avtomobili, koj minatata nedela zavr{i vo Frankfurt. “Kapital” be{e del od najvpe~atliviot nastan vo avtomobilskata industrija, koj uspea da im go odzeme zdivot na posetitelite i da im go ottrgne vnimanieto od finansiskata kriza avtomobilite, atrakcija bea i prekrasnite hostesi, koi go odvlekuvaa vnimanieto na qubopitnite nabquduva~i. Samo brendot Folksvagen ima{e nad 228 hostesi koi pomagaa pri test-vozeweto. Iako ne mo`e da se dade generalna ocenka za toa koi se najbaranite avtomobili, ako se sudi spored toa {to go nudi Folksvagen, od modelot na Seat za obi~ni potro{uva~i, do luksuzniot Audi, toga{ mo`e da se zaklu~i deka potro{uva~ite i vo idnina }e prodol`at da baraat mali i ekolo{ki vozila so koi }e se probivaat niz soobra}ajniot mete`, a }e {tedat i na gorivo.

 VESTI...

MERKATOR ]E GI ZAKUPI PRODA@NITE OBJEKTI NA MERKUR

lemata trojka, Audi, Mercedes i BMV, poka`aa ka finansiskata kriza {to ja obikoli Evropa e ja zabavi nivnata inovativnost.

Frankfurt i izlaga~ite i posetitelite boravija na finansiskite problemi

60 SEKUNDI BRIFING

favorit. “Jas preferiram Folksvagen. Mi se dopa|aat mali vozila. Fakt e deka sekoja godina imame s$ pomali, no i poskapi vozila. Sepak, za spektaklot nemam zborovi. Posleden pat bev pred osum godini i mo`am da ka`am deka mnogu raboti se smenile. O~igledno i vo vreme na kriza proizvoditelite re{ile da frlaat pove} e pari na spektakl”, veli Luter. M e r c e d e s- B e n c i m a { e najvpe~atliv koncept na prezentacija na svoite najnovi modeli. So srebrena te~nost go lansira{e F125, koj raboti na ~isto vodoroden gas. Bavarskiot proiz-

voditel BMV gi isfrli modelite i3 i i8 Concept. Korejskata Kia go pretstavi svojot kupe sport, model nare~en GT. Hjundai go otkri i30, dodeka amerikanskiot proizvoditel Ford go pretstavi Evos, kupe-sedan za ~etvorica. Leksus ja ponudi svojata najnova verzija na GS450 hibridno vozilo, a Jaguar prezentira{e sportsko kupe C-X16. Na {tandot na Por{e glavna atrakcija be{e sedmata generacija na legendarniot model 911, pro{iren i nadgraden so mnogu detali, a Bentli be{e atrakcija so svojot najnov Continental GT, koj ~ine{e neverojatni 223.000 evra.

erkator gi saka objektite na Merkur, najgolemiot trgovski sinxir vo Bosna i Hercegovina. Otkako kompanijata dolgo vreme iznajmuva prostor vo mali trgovski centri po Balkanot, Merkator se dogovoril da gi zeme pod naem objektite na bosanskiot trgovski sinxir Merkur, pi{uva slovene~kiot vesnik “Finance”. Stanuva zbor za 30 delovni objekti i prodavnici, ~etiri supermarketi i pet trgovski centri. Kako {to pi{uva vesnikot, iako od Merkator ne gi komentiraat novite planovi, dodavaat deka sekoga{ se otvoreni za novi biznis-mo`nosti, a konkretnata sorabotka ne ja potvrduvaat, nitu ja demantiraat. Maloproda`niot sinxir Merkur Saraevo e vode~ki trgovski sinxir vo BiH i e vo mnozinska sopstvenost na MIMS grupa, koja e vo sopstvenost na Mujo Selimovi~. Merkator vo BiH raboti od 2000 godina i e tret najgolem trgovec, so okolu 4% udel na pazarot. MIMS grupacija e kosopstvenik na hrvatskiot vesnik i portal Biznis. hr. Merkur ima svoe pretstavni{tvo i trgovski centar vo Skopje.

BERZA MBI 10 3.000 2.800 2.600 2.400 2.200 2.000

07/10

08/10

10/10

12/10

02/11

04/11

06/11

2,165.06 2010/2011 2010/2011

Max. 2 2,827.62 827 62 Min. 2,084.04

55 iljadi evra se istrguvaa so proda`bata na 2.142 prioritetni akcii na Transkop Bitola po cena od 1.573 denari za akcija na javnata berzanska aukcija {to se odr`a v~era na Berzata. Po pove}e denovi opa|awe, MBI-10 porasna za 1,91%. Najgolem rast ima{e akcijata na Makstil, 4,49%, a najmnogu padna akcijata na Blagoj \orev, 2,89%. Golemo u~estvo vo vkupniot promet imaa akciite na Karaorman, so promet od 725 iljadi denari. НАЈГОЛЕМ ДОБИТНИК Арчелор Митал ХРМ

99.00 +8,00

+8,79% 8 79%

НАЈГОЛЕМ ГУБИТНИК Благој Ѓорев

91.00 2 89% -2,89%

-11,00

DOW JONES 13,000 12,500

12,000 11,500 11,000 10,500 10,000 9,500 07/0717/0727/0706/0816/0826/0805/0915/0925/09

11,241.20 +1,79% 1 79%

Po pet dena pad na amerikanskite berzi, cenata na zlatoto v~era vo Wujork porasna od 2,5% do 4,6%, vo zavisnost od vidot. I berzanskite indeksi vo SAD porasnaa, S&P za 1,93%, Nasdaq za 1,66%. Sepak, najmnogu rastea evropskite indeksi, vo prosek za pove}e od 4%.

DRUGI PAZARI FTSE 100 Nikkei S&P 500 Nasdaq DAX TOPIX

5,259.97 8,609.95 1,183.21 2,550.78 5,600.52 748.55

VALUTI

+3,34% +2,82% +1,74% +1,35% +4,77% +2,70%

£ €

€ $

1.4979

1.3579

+0,0%

+0,6%

СТАПКА

СТАПКА

ПРОМЕНА

ПРОМЕНА

ПОВЕЌЕ ИНФОРМАЦИИ НА СТР.10

FJU^ERSI ZLATO

1,656.00 +3,84% 3 84% ПОВЕЌЕ ИНФОРМАЦИИ НА СТР.11

NAFTA BRENT

105.83 +1,82% 1 82% ПОДАТОЦИТЕ СЕ ОД ПРЕТХОДНИОТ ДЕН ДО 15Ч.

Barak Obama Dol`ni~kata kriza vo Evropa e zakana za svetot, a liderite od evrozonata ne rabotat dovolno brzo


6

Politika / Pari / Dr`ava

 PREGLED VESTI FZOM IM SKRATI 200 ILJADI EVRA NA [EST KLINIKI

[

est kliniki ostanaa “pokusi” za 12,4 milioni denari ili okolu 200 iljadi evra poradi toa {to ne go ispolnile planot na Fondot za zdravstveno osiguruvawe za minimalen broj opredeleni zdravstveni uslugi, koi zdravstvenite ustanovi treba vo celost da gi ispolnat so cel da se obezbedat uslugite koi{to bea najdeficitarni ili nesoodvetno planirani vo izminatiot period. “So ovaa merka Fondot planira{e da ja zgolemi odgovornosta na konkretnite JZU i da gi stimulira direktorite i doktorite vo JZU, no istovremeno od niv se pobara ot~etnost i opravduvawe na srabotenoto, da go pottikne javnoto zdravstvo da mu obezbedi na osigurenikot kvalitetna i navremena usluga so primena na sovremeni metodi”, velat od FZOM.

VOLERS: IMETO PA NATO!

P

olnopravno ~lenstvo vo NATO, kako i prodol`uvawe na sorabotkata so SAD, koja e na najvisoko nivo, posebno vo delot na odbranata, vrz osnova na deklaracijata za strate{ko partnerstvo, bea temite na koi razgovaraa ministerot za odbrana, Fatmir Besimi, i amerikanskiot ambasador Pol Volers. Volers povtori deka pozicijata na Alijansata ne e promeneta, odnosno ako se re{i pra{aweto za imeto Makedonija mo`e da stane ~lenka. Ambasadorot potencira deka partnerstvoto so SAD }e prodol`i i vo idnina vo site aspekti na odbranata.

MAKEDONIJA BEZ EVROAMBASADOR ]E GO DO^EKA IZVE[TAJOT

N

oviot ambasador na Evropskata unija vo Makedonija nema da bide poznat pred objavuvaweto na Godi{niot izve{taj za napredokot na zemjata, veli Maja Kocijan~i~, portparolkata na visokiot pretstavnik za nadvore{na i bezbednosna politika, Ketrin E{ton, vo izjava za Doj~e Vele. Taa veli deka iako delegacijata na EU e bez prv ~ovek od krajot na avgust, toa ne zna~i oti ima prekin vo komunikacijata so vlasta vo Skopje ili, pak, deka toa bi mo`elo nekako da se odrazi na izve{tajot za zemjata. Vr{itelot na dol`nosta vo delegacijata, Robin Lidl, sorabotuva so lokalnata vlast i go informira Brisel za slu~uvawata vo zemjata. Od Kabinetot na E{ton ne soop{tuvaat koga }e bide poznat naslednikot na Peter Sorensen, koj na funkcijata vo Makedonija be{e samo nekolku meseci, po {to be{e ispraten na diplomatska misija vo Saraevo. Poznato e samo deka za pozicijata vo Skopje se prijaveni 17 kandidati.

KAPITAL / 28.09.2011 / SREDA

KAKO RABOTI ANTIKORUPCISKATA KOMISIJA?

NA DNEVEN RED PREDMETI STARI DVE GODINI MARIJA SEVRIEVA

S

sevrieva@kapital.com.mk

o edno prazno mesto, no pod polna parea, vaka tvrdi pretsedatelot na Antikorupciskata komisija, Voislav Zafirovski, se raboti vo ova regulatorno telo. Po prestanokot na mandatot na Ilmi Selami na negovo barawe Komisijata redovno odr`uva sednici i nema problem pri donesuvaweto odluki poradi toa {to tie se nosat so mnozinstvo glasovi, veli Zafirovski. “Vo momentov razgleduvame korupciski slu~ai i slu~ai na sudir na interesi za periodot od 2008 i 2009 godina, anketnite listovi i izjavite za sudir na interesi”, veli Zafirovski za “Kapital”. Toj o~ekuva deka postapkata za izbor na nov ~len nema dopolnitelno da se prolongira. Devet odr`ani pres-konferencii i samo tri inicijativi za krivi~ni gonewa, ova e bilansot na rabotata na antikorupcionerite vo poslednite pet meseci otkako dobija profesionalen anga`man. Vpe~atokot vo javnosta e deka pompezno najavenite reformi za pogolema transparentnost i pogolema posvetenost na profesionalniot sostav, koj od april po~na da raboti so polno rabotno vreme, i pet meseci podocna s$ u{te ne vrodile so plod. OPOZICIJA: ZAFIROVSKI PRODOL@ENA RAKA NA VLASTA Antikorupciska redovno e

NEMAME PROGRAMA ZA BORBA PROTIV KORUPCIJATA Komisijata s$ u{te nema izlezeno so predlog - Dr`avna programa za prevencija i represija na korupcijata i Dr`avna programa za namaluvawe na sudirot na interesi za 2011-2015 godina, iako najavite bea deka tie }e bidat izgotveni do krajot na ovoj mesec. Spored podatocite od Komisijata, ve}e se odr`ani 21 rabotilnica so eksperti od op{testvenoto, ekonomskoto i politi~koto `iveewe, kako i pretstavnici od ministerstvata, instituciite, nevladiniot “udar” na opozicijata kako neefikasna, netransparentna i sekoga{ so aktivnosti vo polza na vlasta. Na poslednata rasprava vo Sobranieto za razre{uvawe na Selami, opozicijata obvini deka se “otstranuva” edinstveniot ~len koj & smetal na vlasta, koja ima celosna kontrola nad Komisijata preku pretsedatelot Zafirovski. Zafirovski ne go zagri`uvaat vakvite obvinuvawa. Toj ne-

sektor i mediumite. “S$ u{te rabotime na dvete programi koi se dolgoro~ni dokumenti i se obvrzavme do oktomvri da ja prezentirame”, veli Zafirovski. Spored nego, dvete programi }e garantiraat kontinuitet vo borbata protiv korupcijata, no i nov kvalitet zatoa {to vo implementacijata na predvidenite aktivnosti, za prv pat }e se sledi ne samo nivnata kvantitativna realizacija, tuku }e se sledi i nivnata efektivnost.

3

inicijativi za krivi~no gonewe

gira deka odredeni predmeti se stavaat vo fioka i deka Komisijata raboti po diktat na vlasta. “Nie imame agenda na prioriteti i se dr`ime do nea”,

9

pres-konferencii za polovina godina odr`ale antikorupcionerite

veli Zafirovski. Toj potencira deka nitu zaminuvaweto na Selami, nitu ne~ii izjavi }e ja izvadat od “kolosek” rabotata na Komisijata.

@ESTOKI KRITIKI NA ZAKONOT ZA GRADBA, AMA BEZ EFEKT

SDSM SAKA DA SPRE^I ZAKONI, A NE MO@E DA SI GI PRIBERE PRATENICITE VO SALA! BRKAME POSILNA SORABOTKA SO PAKISTAN

M

inisterot za nadvore{ni raboti na Republika Makedonija, Nikola Poposki, vo Wujork se sretna i so ministerkata za nadvore{ni raboti na Pakistan, Hina Rabani Kar. Ministrite Poposki i Kar, kako {to soop{ti makedonskoto Ministerstvo za nadvore{ni raboti, razmenile mislewa za mo`nostite i na~inite za unapreduvawe na bilateralnite odnosi me|u Republika Makedonija i Pakistan, podobruvawe na ekonomskata sorabotka i mo`nostite za stranski investicii, zaokru`uvawe na dogovornata sostojba, sorabotka vo diplomatskata obuka, kako i sorabotkata vo ramkite na Obedinetite nacii. Posebno vnimanie bilo posveteno na sostojbite vo Avganistan i nivnoto vlijanie vrz sostojbite vo Pakistan.

SDSM: REK BITOLA E DOKAZ ZA SELEKTIVNA PRAVDA

T

ipi~en primer za selektivna pravda e odlukata na Osnovnoto javno obvinitelstvo da bidat oslobodeni od odgovornost Zoran Kowanovski i 12 rakovoditeli od REK Bitola koi bea obvineti za zloupotreba na su`benata polo`ba i ovlastuvawa, obvinuva SDSM. “Nema{e pritvor za osomni~enite, tie ne bea nitu suspendirani i ostanaa komotni na svoite rakovodni pozicii kako da ne postoe{e opasnost deka mo`at da vlijaat vrz svedocite, ve{ta{eweto ili da go povtorat deloto”, istakna Vesna Bendevska od SDSM. Dvanaesetminata se tovarea deka vo 2008 godina potpi{ale fakturi so nadvore{ni firmi-izveduva~i za anga`irawe rabotna raka pri remont na postojkite po sumi povisoki od proektiranite. Na ovoj na~in se ispla}ale pari za pogolem broj rabotnici od anga`iranite, kako i za pove} e rabotni ~asa od predvidenite.

MAKSIM RISTESKI

S

risteski@kapital.com.mk

ilnite kritiki protiv dopolnuvawe na Zakonot za gradewe na opozicijata pominaa samo kako prazni zborovi otkako od vkupno 52 pratenici na opoziciskiot blok, vo momentot na glasawe vo salata bea samo 42 (plus dvajca od DPA) {to ovozmo`i zakonskoto re{enie da pomine vo vtoro ~itawe. Opozicijata ne gi sobra svoite pratenici vo salata, no tie koi bea prisutni ne {tedea na obvinuvawa i napravija vistinska drama. Pratenicite od koalicijata na VMRO-DPMNE izvojuvaa “tesna pobeda” so 49 glasa “za”. Pretenikot na SDSM, Oliver Spasovski, povikuvaj}i se na malata razlika me|u brojot na glasovi “za” i “protiv”, pobara da se sprovede proces na poedine~no glasawe. O~ekuvawata deka postoi golema verojatnost Zakonot da padne, ohrabreni od stavot na DUI iska`an na prethodnoto prodol`enie na sednicata, deka prateni~kata grupa na albanskata vladeja~ka partija }e glasa protiv, ne se ispolnija. Pri poedine~noto gla-

sawe del od pratenicite na DUI sepak se vozdr`aa od izjasnuvawe, i sobraniskiot spiker, Trajko Veqanoski, na krajot objavi rezultat, spored koj, od vkupno 94 pratenici koi glasale, 50 go poddr`ale Zakonot, a 44 bile protiv. Usledi `estoka reakcija od opozicijata, koja insistira{e Veqanoski da go soop{ti i vkupniot broj na prisutni pratenici vo salata, za da mo`e da se presmeta potrebniot kvorum za Zakonot da pomine. Koordinatorot na prateni~kata grupa na SDSM izrazi somnevawe deka brojot na glasovi “za” ne e pogolem od polovina od prisutnite pratenici na sednicata: “Ne go ka`uvate vkupniot broj na prisutni pratenici za da go utvrdime kvorumot i zatoa smetame deka Zakonot s$ u{te ne e pominat. Samiot ~in na glasawe go delegitimira ovoj Zakon i predlaga~ite treba da poka`at doblest i da go povle~at”, istakna Ivanovski. Veqanoski se obide da ja nadmine situacijata objavuvaj} i po~etok na raspravata po slednata to~ka od dnevniot red, no toa ne go dozvolija pratencite na SDSM i NSDP, koi sobrani okolu katedrata

na spikerot vr{ea pritisok da se objavi brojot na pratencite koi prisustvuvaa vo salata vo momentot na poedine~noto glasawe. Za precizno prebrojuvawe, Ivanovski pobara da gi vidi i snimkite od prenosot na Sobraniskiot kanal. Vo me|uvreme se razgore konflikt i me|u partiite od albanskiot politi~ki blok, po govorot na koordinatorot na prateni~kata grupa na DUI, Talat Xaferi, koj gi obvini socijaldemokratite deka so dofrlawa vo tek na poedni~noto glasawe se obidele da im ja zagrozat slobodata na odlu~uvawe na pratenicite na DUI: “Opozicijata se obide da intervenira vrz voljata na pratenicite, a vo vakvi okolnosti sami SDSM i nivnite partneri }e mo`ea da go urnat Zakonot, ako ne bea samo 40 od niv prisutni, od vkupno 52. A za da bide ironijata pogolema, otsuten e i najzasegnatiot, Fijat Canoski”, re~e Xaferi. Namesto prozvanite pratenici na SDSM, odgovori pretenikot na DPA, Ziadin Sela, so obvinuvawe deka DUI samo glumi opozicija vo Vladata:

“Prethodno vetivte deka }e se izjasnite protiv Zakonot, a sega nekoi od vas se vozdr`aa od glasawe. Igrate ista uloga kako vo izminatite tri godini – la`na opozicija vo Vladata. Ako glasavte kako {to vetivte Zakonot }e padne{e i 100 iljadi gra|ani }e se spasea. No, sega gra|anite na koi } e im gi sru{at ku}ite }e baraat odgovornost od vas”, istakna Sela. Koga situacijata zovre do to~ka koga Veqanoski ne mo`e{e da vospostavi red vo salata, pratenikot na Liberalnata partija, Ivon Veli~kovski, vo ime na opozicijata pobara pauza od eden ~as. Inaku, spored ovie zakonski izmeni, predvideni se strogi kazni za licata koi vo predvideniot rok (koj iste~e na 3 septemvri) ne gi prijavija za legalizacija grade`nite objekti. Tie koi go prekr{ija Zakonot, a koi i vo narednite tri godini nema da gi legaliziraat spornite objekti }e treba da pla}aat 3% od vkupnata vrednost na imotot. Ako ne uspee i vo tie tri godini da se legalizira ili ako sopstvenikot ne go urne sam, toga{ dr`avata }e go urne objektot.


KAPITAL / 28.09.2011 / SREDA

Politika / Pari / Dr`ava

BIZNISOT SE SNAO\A SO PUKNATINI VO POLITI^KITE BLOKADI

SAMO EDEN BILATERALEN DOGOVOR, A GOLEM EKONOMSKI INTERES OD I ZA GRCIJA

 Makedonija i Grcija imaat potpi{ano samo eden bilateralen dogovor (ako se isklu~i toj za parkot Prespa), so koj{to gi imaat uredeno svoite odnosi – Privremenata spogodba od 1995 godina, koja ovozmo`uva osnovna, no nedovolna ekonomska sorabotka me|u dvete dr`avi. Dogovori za sorabotka so koi bi se olesnila rabotata i na kompaniite ne se potpi{uvaat pod bremeto na sporot za imeto. Da se nadmine politikata i granicata maksimalno da se otvori za biznis, oti interesot postoi i kaj niv i kaj nas, velat ekspertite KATERINA SINADINOVSKA sinadinovska@kapital.com.mk

D

SORABOTKATA SO SOSEDITE NAJAKTIVNA OD 1996 DO 2000-TA GODINA

GABRIELA DELOVA

Najmnogu bilateralni dogovori so sosednite zemji se potpi{ani vo periodot od 1996 do 2000 godina. Samo za ovie ~etiri godini Makedonija potpi{ala okolu 47 bilateralni dogovori so svoite sosedi. Trinaeset bile potpi{ani so Srbija, 19 so Bugarija, a 15 so Albanija. Ostanatite godini bile potpi{uvani eden do dva bilateralni dogovori.

delova@kapital.com.mk

odeka so ostanatite sosedni dr`avi M akedonija ima potpi{ano i pove} e od 30 bilateralni dogovori, edinstveniot dogovor {to go imame so Grcija e Privremenata spogodba od 1995 godina. Ironi~no ili ne, stanuva zbor za istiot dokument za ~ie prekr{uvawe Skopje ja tu`i Atina vo Hag, sudski spor za koj na po~etokot od narednata godina se o~ekuva i razre{nica. I dodeka na me|unaroden plan istata spogodba n$ raskara, na bilateralno nivo taa funkcionira, oti e edinstveniot dogovor vrz osnova na koj{to se odviva celiot so`ivot so ju`niot sosed. A so ogled na intenzitetot na ekonomskiot interes me|u dvete strani, Privremenata spogodba i toa kako ne e dovolna. Iako golem del od bilateralnite dogovori koi se sklu~eni so ostanatite sosedni zemji na nekoj na~in se sobrani vo Privremenata spogodba, tie se neprecizirani. Va`ni dogovori pak, ne se vklu~eni, voop{to. Vsu{nost, taa sodr`i odredbi so koi na nekoj na~in se ureduvaat bilateralnite odnosi me|u dvete dr`avi za nepre~ena, no osnovna sorabotka na ekonomsko, trgovsko, nau~no i drugi nivoa - sorabotka vo oblasta na pravdata, recipro~no priznavawe i sproveduvawe na sudskite re{enija. Ekonomskata sorabotka, koja de fakto e prisutna na teren me|u dvete dr`avi, i toa kako mo`e da se razviva so prodlabo~uvawe na bilateralnite dogovori. A tie, zaglaveni vo

SO GRCIJA IMAME I SPOGODBA ZA PARKOT PRESPA Vo fevruari minatata godina ministrite za `ivotna sredina na Makedonija, Albanija i Grcija vo Pili go potpi{aa dogovorot za za{tita i dolgotraen razvoj na nacionalniot park Prespa. Privremenata spogodba, ne se potpi{uvaat. “Stranite }e go ohrabruvaat razvojot na prijatelski i dobrososedski odnosi me|u niv i }e ja zajaknuvaat ekonomskata sorabotka vo site oblasti, vklu~itelno i na oblasta za upravuvawe so vodite. Vo praktika, tie }e gi poddr`uvaat, na recipro~na osnova, patnite, `elezni~kite, plovnite i vozdu{nite transportni vrski so upotrebata na najdobrite dostapni tehnologii i }e poddr`uvaat tranzit na nivnite stoki me|u niv i preku nivnite teritorii i pristani{ta. Stranite }e gi po~ituvaat me|unarodnite pravila i zakoni vo vrska so tranzitot, telekomunikacijata, znacite i kodovite”, se veli vo vo Spogodbata. Poslednite informacii od gr~kata Kancelarija za vrski vo Skopje poka`uvaat deka vo Makedonija rabotat okolu 280 gr~ki kompanii, koi

Re{enieto za potpi{uvawe na dogovorot be{e doneseno pri sredbata na premierite Nikola Gruevski, Jorgos Papandreu i Sali Beri{a na 27. noemvri vo prespanskiot grad Pili.

vrabotuvaat 20.000 lu|e. [TO IMAME POTPI[ANO SO DRUGITE ZEMJI, A NI NEDOSTIGA SO GRCIJA? Najgolem del od bilateralnite dogovori {to gi ima sklu~eno Makedonija so edna sosedna zemja se istite koi se sklu~eni i so ostanatite sosedi, osven so Grcija. Takvi se dogovorite za odbegnuvawe na dvojnoto odano~uvawe, za trgovska i carinska sorabotka, dogovorite za sorabotka na poleto na kulturata, obrazovanieto i naukata i oblasta na turizmot, kako i dogovori za zaemni patuvawa na gra|anite. Dogovori se potpi{ani i za regulirawe na `elezni~kiot soobra}aj, za kontroli na granicite, za za{tita i pottiknuvawe na investiciite i vospostavuvawe redoven vozdu{en soobra}aj. Borbata so organiziraniot kriminal i trgovijata so narkotici i

drugi opojni drogi isto taka e dogovor koj Makedonija go ima potpi{ano so site sosedi, osven so Grcija. So del od sosedite Makedonija ima potpi{ano i dogovor za otvorawe novi grani~ni premini. Takov dogovor imame so Bugarija i so Kosovo. So Bugarija i so Albanija, pak, imame potpi{ano i bilateralen dogovor za razmena na klasificirani informacii. Od dogovorite {to gi nemame potpi{ano so site sosedi se izdvojuva i dogovorot za ekstradicija. Zasega, vakov dogovor imame potpi{ano samo so Albanija i so Kosovo, a od neodamna e najaveno i potpi{uvaweto na vakov dogovor i so Srbija. Osven za ekstradicija, so Srbija za sledniot mesec e predvideno i potpi{uvawe dogovor za bespaso{ki re`im, so koj gra|nite na Makedonija i na Srbija }e patuvaat vo dvete zemji samo so li~na karta.

DENKO MALESKI

PROFESOR PO ME\UNARODNO PRAVO I PORANE[EN MINISTER ZA NADVORE[NI RABOTI

GRANICATA NA JUG DA BIDE SAMO FORMALNOST Porane{niot minister za nadvore{ni raboti Denko Maleski veli deka odnosite so Grcija, koi pametat i ekonomsko embargo vo daden period, treba da se neguvaat mo{ne vnimatelno. “Ne mo`ete da barate pravda. Ne ja barajte vo me|unarodnata politika, oti tamu najmalku mo`ete da ja najdete. Sporot so Grcija ne e praveden i kako takov ni nanese mnogu {teti izminatite dve decenii. Treba da se ima na um deka biznisot ne trpi politika i deka toj }e najde procepi niz koi }e uspeva da te~e, ama ne mo`e da o~ekuvate sorabotka na bilateralno nivo ako bilateralata e optovarena so olku golem problem. Biznis-interesite se takvi {to po priroda gi ubla`uvaat politi~kite prepreki, no ne mo`at da gi eliminiraat. Biznismenite doa|aat tuka, na{ite odat tamu, apeliraat deka granicite treba da se otvorat, deka sorabotkata mora da se razviva, oti ekonomijata ne treba da trpi politika, ama {to mo`at pove}e da napravat? Nie imame politi~ki problem so ju`niot sosed i politi~arite treba da go re{at! No, ne obi~ni, tuku dr`avnici. Koga odite od Belgija za Francija gledate nekoja ku}i~ka i velite “E tuka imalo granica”. E toa e toa {to treba da go ima kaj Gevgelija. Toa mora da se slu~i i da ostavime biznisot da si te~e”, veli Maleski.

7


8

Kompanii / Pazari / Finansii

KAPITAL / 28.09.2011 / SREDA

 PREGLED VESTI BLOKIRAN SOOBRA]AJOT KON GRCIJA

[

trajkot na gr~kite carinski rabotnici {to po~na v~era nautro celosno go blokira tovarniot soobra}aj na grani~nite premini kon Grcija. Patni~kiot transport prodol`uva da funkcionira, no so propu{tawe patni~ki vozila na sekoi dva ~asa, vo intervali od polovina ~as. Na grani~niot premin Bogorodica od 6.00 ~asot, koga po~na blokadata, do 8.30 ~asot na izlez od Makedonija na ~etiri soobra}ajni lenti za vlez vo Grcija ~ekaa po desetici vozila. Prvite 50-ina vozila bea propu{teni vo 8:30 ~asot i so vakvi intervali treba da prodol`i protokot na patnici vo tekot na denot, velat od makedonskite grani~ari. Poradi najavite za blokada, zasega nema tovarni vozila koi ~ekaat vlez kon sosedna Grcija. Celosen zastoj ima i kaj tovarniot me|unaroden `elezni~ki soobra}aj. Na `elezni~kata stanica vo Gevgelija se o~ekuva da pristigne samo tovarniot voz so nikelova ruda nameneta za industrijata Feni od Kavadarci, koj gi zavr{il carinskite pregledi i dobil odobrenie za premin pred da po~ne {trajkot na carinskite rabotnici od gr~ka strana. Na prugite od gr~ka strana ostanuvaat zaglaveni dva voza, eden natovaren so derivati nameneti za Kosovo i me|unaroden voz so prazni vagoni koj treba da se vrati nazad. Nivniot premin }e bide mo`en po zavr{uvaweto na 48-~asovnata blokada na preminite so Makedonija, najavena za ~etvrtok nautro.

ME\UNARODNA KONFERENCVIJA “E-DEMOKRATIJA 2011”

POGOLEMA PRIMENA NA IKT ZA OTVORENA VLADA!

DIMOVSKI: ZEMJODELECOT KAKO RAZVIEN BIZNIS-PARTNER

 Tehnologijata i nejzinata pogolema primena mo`e da im pomogne na vladite i parlamentite da gi ostvarat svoite demokratski celi, da bidat potransparentni i da gi vklu~at gra|anite vo donesuvaweto na odlukite

M

inisterot za zemjodelstvo, Qup~o Dimovski, uveruva deka vo godinite {to sleduvaat zemjodelcite }e bidat zna~aen evropski biznis-partner. Na trkaleznata masa “Zemjodelcite - slednite 20 godini”, po povod 20 godini od nezavisnosta na Republika Makedonija, {to pred dva dena se odr`a vo Strumica, ministerot ubeduva{e deka problemite koi n$ unazaduvaa vo razvojot vo izminatiot period }e bidat minato. “Zaedno imame volja, energija za rabota i posvetenost za da ja stigneme Evropa. Tokmu zatoa, vo vas slednite 20 godini gledam uspe{ni proizvoditeli na ovo{je i zelen~uk, sto~ari i moderni proizvoditeli na `itni kulturi. Slednite 20 godini Makedonija ja gledam kako razvien organiziran sistem na planta`i, staklenici, plastenici, ovo{tarnici”, istakna Dimovski. Toj dodada i deka vladata prodol`uva da ja sproveduva agrarnata politika vo nasoka na razvojot i zgolemuvawe na konkurentnosta na makedonskiot zemjodelski proizvod.

celeska@kapital.com.mk

P

otrebna e pogolema primena na informati~kite i komunikaciskite tehnologii (IKT) za razvoj na demokratijata i demokratskoto op{testvo kako vo Makedonija i vo zemjite od regionot, ocenija u~esnicite na vtorata Me|unarodna konferencija “Edemokratija - IKT kako dvigatel za razvoj na demokratskite procesi”, koja izminatite dva dena se odr`a vo Ohrid. Prisutnite ocenija deka preku pogolemata otvorenost na dr`avnite institucii, na Vladata i na Parlamentot, se zgolemuva transparentnosta vo korist na gra|anite. Konceptot na “Otvorena vlada” se koristi za efektivno i aktivno u~estvo na gra|anite vo rabotata na vladata. “Site u~esnici na konferencijata ve}e zboruvaat so ist ton. Osobeno me raduva toa {to diskusiite {to gi slu{ame vodat kon toa deka e potrebna s$ pogolema upotreba na informati~kata tehnologija za da se postignat osnovnite opredelbi na demokratijata i

SE PRODAVA GRADE@NO NEIZGRADENO ZEMJI[TE VO KARBINCI

M

inisterstvoto za transport i vrski prodava dr`avno grade`no neizgradeno zemji{te na koe treba da se izgradat stopanski objekti. Stanuva zbor za 12 lokacii koi se nao|aat vo op{tina Karbinci. “Grade`nite parceli koi se predmet na javno naddavawe se so povr{ina od 732 do 2.685 metri kvadratni. Po~etnata cena na javnoto naddavawe e 61 denar od metar kvadraten, a prijavite za u~estvo na javnoto naddavawe mo`e da se dostavat najdocna do 31 oktomvri godinava”, velat od Ministerstvoto. Javnoto naddavawe }e bide elektronsko i }e se odr`i na 9 noemvri godinava vo 11 ~asot na internet-straicata www.gradezno-zemjiste.mk. Pravo na u~estvo vo javnite naddavawa imaat dr`avjani na Republika Makedonija, dr`avjani na dr`avi-~lenki na EU i na OECD, kako i dr`avjani na dr`avi koi ne se ~lenki na EU i na OECD, kako i doma{ni i stranski firmi, koi pod uslovi na reciprocitet mo`at da steknat pravo na sopstvenost na grade`no zemji{te na teritorijata na Republika Makedonija. K

O

M

E

R

C

I

J

A

pazarite, kako, na primer, vo Afrika i Bliskiot Istok”, istakna Bergant. Toj dodade i deka zemjava e na pravilen pat i pravi vistinski ~ekori vo unapreduvawe na IKT vo slu`ba na gra|anite. IKT ZA POGOLEMA TRANSPARENTNOST NA JAVNITE INSTITUCII Ulogata na informati~kite tehnologii vo transformiraweto na demokratskite procesi e golem predizvik na site zemji vo regionot. U~esnicite na “E-demokratija 2011” godinava se fokusiraa na ulogata i primenata na informati~kata tehnologija vo jakneweto na transparentnosta na javnite institucii. Profesorot Aleksander Proser od Univerzitetot za ekonomija i biznis-administracija od Viena, smeta deka Makedonija odli~no napreduva vo tehnolo{kite dostignuvawa

demokratskite procesi, a IKT navistina mo`e da pomogne vo procesot na implementacija”, veli izvr{niot direktor na Nekstsens, Vasko Kronevski. Makedonija minatata nedela ja potpi{a inicijativata za “Otvorena vlada” vo ramkite na Obedinetite nacii. Deka Makedonija e na dobar pat vo primenata na IKT-re{enijata za razvoj na demokratskite procesi svedo~i i ambasadorot na Republika Slovenija vo Makedonija, Alan Bergant, koj ja pozdravi inicijativata za implementirawe na e-demokratkite procesi i re{enija vo dr`avnite institucii vo Makedonija. “Makedonija treba da se gordee {to ima Kompanija kako Nekstsens, koja raboti na razvivawe na re{enija za e-Vlada i eParlament, koi istovremeno se implementiraat vo Makedonija i vo regionot, a ponatamu istite mo`e da gi nudi na

VASE CELESKA

VASKO KRONEVSKI

IZVR[EN DIREKTOR NA NEKSTSENS Nie kontinuirano }e rabotime za unapreduvawe na Informati~kata tehnologija za potrebite na vladinite instiucii i Parlamentot, a toa isto taka }e go pravime i internacionalno. Celta ni e iskustvata koi gi steknavme vo Makedonija da gi primeneme i nadvor. L

E

N

O

G

L

A

S

vo odnos na IKT. Na dvodnevnata konferencija prisutnite debatiraa za informati~kata tehnologija koja ja trensformira rabotata na parlamentite i vladite vo 21 vek, za vlijanieto na tehnologijata vrz razvojot i jakneweto na demokratijata, kako i za premiena na IKT vo legislativniot proces. Godinava na konferencijata prisustvuaa delegacii od 17 zemji.


Kompanii / Pazari / Finansii

KAPITAL / 28.09.2011 / SREDA

9

]E VLEZEME LI VO TRKATA?

KINEZITE NI SE NAJGOLEM KONKURENT ZA SOLUNSKOTO PRISTANIШTE  Najdobar model so koj makedonskite kompanii mo`e da u~estvuvaat na tenderot za Solunskoto pristani{te, spored ekspertite, e osnovawe zaedni~ka kompanija so dr`avata. Se otvora pra{aweto dali }e uspeat da vlezat vo trkata zaedno so najgolemite operatori na pristani{ta, kako {to se Hat~inson grup od Hong Kong, PMA od [angaj, Dubai port i Maersk od Danska, koi isto taka go sakaat ova pristani{te ALEKSANDRA SPASEVSKA spasevska@kapital.com.mk

N

ajdobar na~in za makedonskite kompanii da zemat u~estvo vo privatizacijata na Solunskoto pristani{te e da osnovaat zaedni~ka kompanija so dr`avata. Taka }e imaat pogolemi {ansi na tenderot, koj slednata godina treba da go objavi gr~kata vlada. Desetina najgolemi makedonski kompanii se zainteresirani da kupat udel vo Solunskoto pristani{te, a poradi strate{kiot interes koj go ima i dr`avata, kako model koj bi bil vo prilog na site, spored ekspertite, e osnovawe na me{ovita kompanija. Dobroupateni izvori velat deka za Solunskoto pristani{te ve}e se zainteresirani najgolemite svetski operatori so pristani{ta, kako {to se Hat~inson grup

23%

SVETSKI OPERATORI ZAINTERESIRANI ZA SOLUNSKOTO PRISTANI[TE    

od Solunskoto pristani{te planira da prodade gr~kata vlada. Tenderot }e bide objaven vo 2012 godina

HAT^INSON GRUP od Hong Kong; PACIFIK MARITAJM ASOCIJACIJA (PMA) od [angaj; DUBAI PORT; MAERSK od Danska.

od Hong Kong, PMA od [angaj, Dubai port i Maersk od Danska. Preku partnerstvo so nekoja od ovie svetski operatori vo trkata mo`e da vlezat i makedonski kompanii. Sepak, velat deka e potreben seriozen predlog za ovaa ideja da se realizira. “Za nas najdobar model bi bilo dr`avata da osnova zaedni~ko dru{tvo so najgolemite kompanii, kako {to se Makstil, Feni, Makpetrol, Fer{ped i drugi, koi najmnogu gi koristat uslugite na Solunskoto pristani{te i zaedno da u~estvuvaat na tenderot”, veli Kiril Crvenkovski, pomorski in`ener

i operativen menaxer vo {pediterskata kompanija Blu bel. Spored nego, na toj na~in dr`avata }e si gi vrati starite pozicii koi gi ima{e vo Solunskoto pristani{te, koga Makedonija ima{e i slobodna trgovska zona tamu. “Toa bi bil najdobar na~in da vlezeme na pristani{teto”, potencira Crvenkovski. Spored nego, iako ima interes od na{a strana, iden sopstvenik na del od Solunskoto pristani{te najverojatno bi bil nekoj od svetskite operatori {to ve}e konkururaa na prviot tender, koj poradi krizata i {trajkovite be{e odlo`en.

 Чetiri svetski operatori na pristani{ta se zainteresirani da go kupat Solunskoto pristani{te Crvenkovski potencira deka ima na~in i makedonskite kompanii vo partnerstvo so ovie pristani{ni operatori da vlezat vo trkata, no ne veruva deka e mo`no da se dogovorat, bidej}i se raboti za golemi svetski kompanii koi sami operiraat so pristani{ta. Pretsedatelot na Stopan-

Kapital Academy...

skata komora na Makedonija, Branko Azeski, na sredbata so negoviot kolega od Solun vikendov istakna deka desetina najgolemi makedonski kompanii se zainteresirani da u~estvuvaat vo privatizacijata na Solunskoto pristani{te. Del od kompaniite istaknaa deka generalno imaat golem interes za kupuvawe akcii,

no nitu edna sama nema kapacitet da u~estvuva vo tenderot. Predlagaat da se formira zaedni~ki konzorcium ili zaedni~ko akcionersko dru{tvo za da mo`at da vlezat vo igra za privatizacija na pristani{teto.

member of KAPITAL MEDIA GROUP

објавува

РАБОТИЛНИЦА

“КАКО ДА ЈА ЗГОЛЕМИТЕ ПРОДАЖБАТА СО ПОМОШ НА ИНТЕРНЕТ?“ 17-18 Октомври 2011 година  Хотел “Александар Палас“ Скопје

Успехот на вашиот бизнис денес зависи и од присуството на Интернет. Интернет маркетингот не е мистерија! Неговата цел е да ги донесе вашите идеални купувачи во вистинско време и на вистинско место и да отвори нови можности за вашиот бизнис!

ДАЛИ ТОА Е И ВАША ЦЕЛ? ШТО ЌЕ НАУЧИТЕ ОД РАБОТИЛНИЦАТА?

 Кои се можностите на Интернетот, кои овозможуваат максимизирање на инвестицијата?  Како вашата продажна кампања успешно да ја лансирате и промовирате на www?  Како да воведете интернет трговија и да ги зголемите нарачките и продажбата?  Како да изградите успешна комуникација со корисниците преку социјалните медиуми?

ЗА КОГО Е НАМЕНЕТА?

 Сопственици и менаџери на мали и средни компании  Менаџери за продажба  Маркетинг менаџери  Манеџери за развој и иновации  Специјалисти за електронска трговија

Po~ituvani ~itateli, Kapital Media Group objavuva deka od 26.septemvri 2011 go po~na svojot najnov proekt - Kapital Akademija. Proektot }e bide fokusiran na organizirawe na golemi delovni konferencii, biznis forumi i obuki za pogolemo znaewe. So ovoj proekt, i so skore{noto izleguvawe na na{ite dva mese~nika “Bankar” i “Menaxer”, na najdobar mo`en na~in ja odbele`uvame 12 – godi{ninata od osnovaweto na na{ata kompanija! ...Za da znaeme pove}e! I samite da si pomogneme...

ШТО ДОБИВАТЕ?

 Нов поглед на продажбата и продажно-промотивните канали?  Искуство од прва рака oд македонски компании кои ја зголемиле продажбата користејќи интернет маркетинг алатки  Богато искуство и знаење од докажани консултанти од оваа област  Ручек, кафе и освежување  Многу корисни материјали за читање и надоградување на знаењата

ПРЕДАВАЧИ ДАРКО БУЛДИОСКИ

Dolgogodi{en predava~, konsultant i trener vo oblasta na novite mediumi. Eden od ko-osnova~ite na New MediaMK, internet marketing agencija

МИТЕ КУЗЕСКИ

Ko-osnova~ na New MediaMK so pove}egodi{no iskustvo kako internet konsultant

Проектот Kapital Аcademy... е формиран на 25.09.2011 лица за контакт: Гордана Михајловска, Дијана Гулакова  02 3298 110  www.kapital.mk  obuki@kapital.com.mk


Kompanii / Pazari / Finansii

10

 PREGLED VESTI

KAPITAL / 28.09.2011 / SREDA

IZMENET ZAKONOT ZA IGRI NA SRE]A I ZABAVNI IGRI

KAZINATA ]E PLA]AAT 10% PONISKI PAU[ALI

 Se vra}aat starite ceni za nadomestoci za avtomati i rulet-masi vo makedonskite kazina. Visokite ceni na pau{alite pridonesoa za drasti~no opa|awe na nivnata zarabotuva~ka i otpu{tawe rabotnici

SARA]INI: MAKEDONIJA DA SE STAVI NA MAPATA NA SVETSKI DESTINACII

S

o priznanija za najuspe{nata “inkaming”-agencija, najuspe{niot hotel i najuspe{niot turisti~ki nastan za ovaa godina, tradicionalno, po tret pat be{e odbele`an svetskiot den na turizmot pod mototo “Turizam – povrzuvawe na kulturite”. Ministerot za ekonomija, Valon Sara}ini, im gi vra~i nagradite na Fibula travel, Adriatik Mavrovo i General turist za najuspe{ni “inkaming”-akencii. Za najuspe{ni hoteli nagradeni bea Princes Ramada od Gevgelija, Ineks Gorica od Ohrid i Drim od Struga. So priznanija se zdobija i tvorcite na nastanot “Istra`i ja Makedonija”, manifestacijata “Sv. Trifun” i “Denovi na Starata skopska ~ar{ija”, koi se najuspe{nite turisti~ki nastani za 2011 godina. Ministerot Sara}ini istkna deka turizmot e mnogu va`na granka za makedonskoto stopanstvo. “Makedonija e zemja koja ima {to da ponudi. Da napravime godinava da ja stavime Makedonija na mapata na svetski turisti~ki destinacii. Ministerstvoto za ekonomija i vladata go smetaat turizmot kako eden golem prioritet i zaedno so privatniot sektor treba da se raboti na konkretni merki, aktivnosti i proekti za razvojot na turizmot vo na{ata zemja”, izjavi ministerot. Toj potseti deka vladata go subvencionira organiziraniot turisti~ki promet, go namali DDV za turisti~kite uslugi od 18% na 5%, postavi novi 130 znaci za obele`uvawe na turisti~kite mesta vo dr`avata, kako i deka go zgolemi fondot na promotivni materijali na pove}e svetski jazici.

UPRAVITELI NA PET FIRMI GO O[TETILE BUXETOT ZA 72.000 EVRA

U

pravata za finansiska policija podnese krivi~ni prijavi protiv upraviteli na pet firmi poradi osnovano somnenie deka preku krivi~nite dela dano~no zatajuvawe, prodol`eno krivi~no delo i pomagawe go o{tetile Buxetot so 4,4 milioni denari, odnosno 72.000 evra. Prijavi se podneseni protiv S.S.(47) od Skopje, upravitel i sopstvenik na Zoko i Proks DOO Skopje; M.P. (33) od Skopje, upravitel na Protoinvest DOOEL Skopje; R.J. (26) od Vev~ani, upravitel na Jagrad Vev~ani DOOEL Vev~ani; Z.K. (47) od Skopje, upravitel i sopstvenik na Anol impeks DOO Skopje; P.S. (43) od Skopje, upravitel i sopstvenik na Urban stil in`enering DOOEL Skopje i B.N. (41) od Skopje. Spored Upravata za finansiska policija, vo periodot 2007-2009 godina B.N., po prethoden dogovor so drugite prijavni upraviteli, izgotvuval i dostavuval fiktivni fakturi so neto~na sodr`ina od firmite Komitel DOOEL Skopje i Ferum-Ko DOOEL Skopje, koi gi upravuval toj, no bile registrirani na ime na negoviot tatko, R.N. Fiktivnite fakturi gi dostavuval na prijavenite firmi bez da ima realen dol`ni~ko-doveritelski odnos, pri {to drugite prijaveni upraviteli i sopstvenici na pravnite lica vo pove}e navrati prefrlale pari od bankarskite smetki na svoite firmi na smetkite na Komitel i Ferum-Ko, vo vkupen iznos od 12 milioni denari.

раст

Арчелор Митал Макстил Гранит РЖ Услуги Топлификација

+8,79% +4,49% 4,02% 3% 2,93%

27.09.2011

Благој Ѓорев РМДЕН 10 Стопанска банка Бит. РМДЕН 09 РМДЕН 04

-

azinata mo`e da zdivnat. Se vra }aat starite ceni za pau{ali koi gi pla}aat za avtomati i rulet-masi otkako vo Sobranieto v~era bea usvoeni izmenite na Zakonot za igri na sre}a i zabavni igri. Pau{alite za osnovnite sredstva za rabota na kazinata se namaluvaat za 10%, odnosno se vra}aat na nivoto od pred stapuvaweto na sila na Zakonot vo januari godinava. So izmenite kazinata sega za rulet-masa }e pla}aat po 3.000 evra, za drugi masi po 1.725 evra, za avtomati za igri na sre}a na koi mo`e da u~estvuva eden u~esnik 375 evra i za avtomati za igri na sre}a na koi istovremeno mo`e da u~estvuvaat pove}e u~esnici 675 evra. Prviot predlaga~ na izmenite, Dragan Cuklev, pratenik na VMRO-DPMNE od Gevgelija, veli deka zgolemuvaweto na iznosite na nadomestocite dovelo do zgolemuvawe na tro{ocite za rabotewe kaj prireduva~ite na igri na sre}a i na zabavni igri. “Vlo{uvaweto na op{tata ekonomska sostojba vo Grcija dovede do namaluvawe na ekonomskite aktivnosti vo kazinata. Ova se slu~uva zatoa {to duri 99% od prihodite na igra~ite na sre}a vo kazinata se ostvaruvaat od stranski, odnosno od gr~ki dr`avjani. Izmenite gi

avtomati povle~eni od makedonskite kazina poradi povisokite pau{ali

predlo`ivme, pred s$, za da se zgolemi brojot na vraboteni kaj prireduva~ite na igri na sre}a, koj se namalil za pove}e od 130 vraboteni, i za da se zgolemat prihodite vo Buxetot. So Zakonot ne se lobira za stranskite dr`avjani, tuku se lobira za sudbinata na licata koi ostanale bez rabota. So vra}aweto na ovie lica na rabotnite mesta }e se zgolemat prihodite vo Buxetot i po osnov na pla}awe pridonesi za socijalno osiguruvawe”, veli Cuklev. Opozicijata smeta deka so izmenite se favoriziraat interesite na stranskite investitori i deka namalenite pau{ali }e pridonesat za namaluvawe na prihodite na Buxetot. Spored opozicijata, izmenite ne odat vo interes na gra|anite na Makedonija, tuku vo interes na gr~kite gra|ani. Prestavnicite na opozicijata na raspravata za izmenite na Zakonot na sednica na Komisijata za finansirawe i buxet ja nametna i dilemata dali ovoj predlog na zakonot ne e vo sprotivnost so generalnata politika na Vladata za borba protiv porocite na gra|anite, kako {to se pu{eweto i pieweto alkohol. “Mnogu sredstva se potro{eni za spre~uvawe na pu{eweto i pieweto alkohol, osobeno

пад

2,89% 2,05% 1,90% 0,69% 0,41%

нова цена

99 156 537 206 3143

нова цена

369,00 88,00 2.010,00 88,00 92,00

KAZINATA POVLEKLE 200 AVTOMATI a nekolku meseci, otkako vo januari godinava stapi na sila Zakonot za igri na sre}a, so koj se poka~ija pau{alite za avtomatite i rulet-masite za 10%, trite kazina vo Gevgelija i tie vo Dojran i vo Bitola povlekle od optek 200 avtomati i pomal broj rulet-masi, {to dovede do otpu{tawe na 200-300 lica.Na godi[no nivo za pijaloci i hrana kazinata tro[at 7-8 milioni evra.

Z

NEMA DA IMA IMPLIKACII VRZ BUXETOT zmenite vo Zakonot za igri na sre}a i zabavni igri nema da predizvikaat finansiski implikacii vrz Buxetot, tvrdat od Ministerstvoto za finansii. Ottamu objasnuvaat deka finansiski posledici od ovoj Zakon vrz Buxetot ne e mo`no zatoa {to se raboti za prihodi ostvareni od igri na sre}a. “Se pretpostavuva deka so namaluvaweto na pau{alniot iznos }e bidat vklu~eni pove}e igra~i i nema da ima negativni implikacii vrz Buxetot. Pogolemiot broj igra~nici }e pridonese za pogolem broj vraboteni i pogolemi prihodi vo Buxetot”, velat od Ministerstvoto.

I

kaj mladata populacija, a nasproti toa, se promovira kockawe vo dr`avata”, komentiraat opozicionerite. Predlogot za izmenuvawe na Zakonot za igri na sre}a i

zabavni igri be{e podnesen od pratenicite: Dragan Cuklev, Pavle Trajanov, Talat Xaferi, Haralampie [okarovski, Liljana Kuzmanovska, Mihailo Xolonga i Xevat Ademi.

vtornik- 27.09.2011 ОСНОВНИ КАМАТНИ СТАПКИ НА НБМ

КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕНАРСКИ ДЕПОЗИТИ КАЈ ДЕЛОВНИТЕ БАНКИ

Банка НЛБ Тутунска банка Шпаркасе банка Охридска банка Прокредит банка ТТК банка Алфа банка Уни банка Еуростандард банка

3м 4,00% 4,80% 4,60% 4,00% 4,30% 4,60% 5,00% 5,30%

6м 5,00% 5,60% 4,80% 5,00% 5,00% 5,50% 6,00% 6,50%

24м 7,70% 8,10% 5,00% 8,20% 7,80% 7,80% 9,00% 9,00%

36м 7,90% 7,90% 5,00% 8,30% 8,40% 8,10% 9,50% 9,50%

КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕПОЗИТИ ВО ЕВРА КАЈ ДЕЛОВНИТЕ БАНКИ

+ 27.09.2011

K

200

PETRE DIMITROV

dimitrov@kapital.com.mk

Банка НЛБ Тутунска банка Шпаркасе банка Охридска банка Прокредит банка ТТК банка Алфа банка Уни банка

3м 2,20% 2,50% 2,40% 2,40% 2,40% 2,60% 2,40%

6м 2,70% 3,00% 2,90% 2,90% 2,80% 3,00% 2,70%

24м 3,80% 4,50% 3,65% 4,10% 4,00% 4,00% 4,35%

36м 4,10% 5,00% 3,90% 4,50% 4,20% 4,30% 5,25%

Еуростандард банка

3,50%

4,00%

5,00%

5,50%

Podatocite se od veb-stranite na bankite. „Kapital” ne snosi odgovornost dokolku tie ne se navreme a`urirani.

Euribor (EUR) Libor (EUR) Libor (USD) Libor (CHF)

СТАПКИ НА ЗАДОЛЖИТЕЛНА РЕЗЕРВА НА БАНКИ

Домашна валута Домашна валута со валутна клаузула Странска валута

10% 20% 13%

КУРСНА ЛИСТА

Држава ЕМУ САД В.Британија Швајцарија Канада Австралија

Валута евро долар фунта франк долар долар

Среден 61,5061 45,5601 70,7292 50,3901 44,284 44,5890

Извор: НБРМ

6%

ДВИЖЕЊЕ НА ИНФЛАЦИЈАТА ВО МАКЕДОНИЈА ПЕРИОДОТ 2010/2011

5%

3%

3м 1,54% 1,5% 0,36% 0,01%

6м 1,74% 1,7% 0,54% 0,06%

12м 2,06% 2,0% 0,85% 0,29%

2%

1% 0% 01/10

03/10

05/10

06/10

08/10

10/10

12/10

02/11

04/11

Izvor: Dr`aven zavod za statistika

ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД Отворен инвестициски фонд

камата 4,00% 5,50%

4%

ЕВРОПСКИ КАМАТНИ СТАПКИ

1м 1,35% 1,3% 0,24% 0,00%

Инструмент Благајнички записи Ломбарден кредит

Нето вредност

1M

3M

6M

1Y

YTD

ЗА ДЕН

Илирика Југоисточна Европа

25.763.809,55

-6,57%

-18,72%

-25,27%

-16,66%

-24,03%

26.09.2011

Илирика Глобал-Растечки пазари

42.339.099,84

-2,09%

-14,06%

-20,07%

-18,78%

-23,92%

26.09.2011

Иново Статус Акции

16.507.122,76

-3,71%

-7,65%

-8,84%

-3,66%

-3,47%

26.09.2011

КД БРИК

36.191.605,52

-1,95%

-11,50%

-16,13%

-12,63%

-17,66%

26.09.2011

КД Нова ЕУ

19.860.938,64

-8,38%

-21,39%

-28,50%

-23,63%

-25,76%

26.09.2011

КБ Публикум - Балансиран

27.123.625,13

-4,32%

-11,22%

-14,57%

-10,87%

-12,50%

26.09.2011

КБ Публикум - Обврзници

34.156.108,65

-0,15%

0,45%

1,56%

0,00%

0,00%

26.09.2011

КБ Публикум Паричен

50.281.244,54

0,26%

0,80%

0,00%

0,00%

0,00%

26.09.2011

podatocite se od 23 septemvri 2011 god.


Intervju

KAPITAL / 28.09.2011 / SREDA

GEORGIOS GILIS PRETSEDATEL NA STOPANSKATA KOMORA NA HALKIDIKI

PROBLEMOT E KAJ VLADITE I POLITIKATA, A NE VO BIZNISOT

pove}e,  Site balkanski zemji treba da sorabotuvaat pove}e bidej}i imame mnogu zaedni~ki karakteristiki. Ima pove}e raboti {to n$ zbli`uvaat otkolku raboti {to n$ razdeluvaat. Porblemot sega proizleguva od vladite i politikata, ne od gra|anite ili biznis-sektorot. Sosedi sme, i kako {to velime nie vo Grcija, mora sekoga{ da ima{ dobri odnosi so sosedite IVA BAL^EVA

G

eorgios Gilis, pretsedatel na Stopanskata komora na Halkidiki, o~ekuva pozitiven rezultat od sredbite na makedonskite i gr~kite biznismeni, koi se intenziviraat vo posledno vreme i veruva deka sorabotkata mo`e da prodol`i

bez ogled na politi~kite problemi me|u dvete zemji. Stopanskata komora na Halkidiki opfa}a ~etiri golemi sektori - industrija, ugostitelstvo, proda`ba i turizam - i ima pove}e od 12.000 ~lenovi. Grcija se soo~uva so te{ka finansiska kriza i neizvesno e kako }e se odvivaat nastanite. Kako Vie ja ocenuvate aktuelnata ekonomska sostojba? Momentalnata situacija

МАКЕДОНСКА БЕРЗА МБИ 10 2.165,06 МБИД 2.332,03 ОМБ 118,01

1,91% 1,37% -0,90%

Извор: Македонска Берза

DOW JONES

11.286,30

+2,20%

+1,93%

Заеднички индекс на 500 котирани компании на двете најголеми американски берзи

МБИ10

2.600

Индекс на 40 најголеми компании котирани на париската Еуронекст берза

DAX 5.610,49

+4,96%

Индекс на 30 најголеми герм. компании котирани на Франкфуртска берза

2.000

2.400

1.800 07/10 08/10 10/10 12/10 02/11 04/11 06/11 08/11

2.200 07/10 08/10 10/10 12/10 02/11 04/11 06/11 08/11

 MBI 10 e sostaven od 10 najlikvidni akcii na kompanii kotirani  MBID e sostaven od 15 najlikvidni akcii na kompanii kotirani na pazarot na javno poseduvani dru{tva na oficijalniot pazar na Makedonska berza

NASDAQ 2.563,22

+1,85%

Индекс на 100 светски компании котирани на NASDAQ берзата, без финансиски компании

BRAZIL BOVESPA 54.678,70

-1,73%

Индекс на најликвидните акции на Берзата во Сао Паоло, Бразил

FTSE 100 5.267,02

+3,49%

Индекс на 100 најголеми британски компании котирани на Лондонска берза

SWISS 5.549,79

+2,75%

Индекс на 20 најголеми и најликвидни компании од швајцарскиот пазар на капитал

АЗИЈА ИНДЕКСИ

2,82%

Индекс на најголемите јапонски компании котирани на Токиска берза

TOPIX 748,55

2,70%

Индекс на компании котирани на примарен пазар на Токиска берза Извор: Блумберг

HANG SENG 18.130,55

ИНДЕКСИ РЕГИОН

-0,31%

2,95%

Индекс на 30 најголеми компании котирани на берзата во Бомбај

-0,43%

Главен индекс на Сараевската берза

CROBEX 1.865,02

SOFIX 348,36

0,79%

0,09%

Главен индекс на Загребската берза

Главен индекс на Софиската берза

SBITOP 601,81

ATHEX 791,19

1,65% +3,53%

469,00

Прив. банка

380,00 ХГ Спот

115,10

Н.Kредитна

4,61

Звон два хол.

0,00

ѓ

-7,32%

Ветер.З.

385,00

Политика

55,00

-17,73%

ФЈУЧЕРСИ НАФТА

4% 1,98%

ЛЕСНА СУРОВА

83,45$/барел BRENT

106$/барел

Валидус

6,94

Кока

181,00

2,94% -5,17%

Горење

5,97

-91,43%

10,24

Пробанка

3.81/ММБТу ЗА ЗАТОПЛ.

287

МЕТАЛИ

4,53% 9,32% 5,73%

ЗЛАТО 1667$/унца СРЕБРО 32770$/унца БАКАР 347,100$/унца

+15,47% -9,50%

ЉУБЉАНСКА БЕРЗА

+12,44%

ПРИРОДЕН ГАС

0,85% 2,81%

0,83%

ЗАГРЕБСКА БЕРЗА

+19,5%

0,90

 OMB e sostaven od najlikvidnite obvrznici kotirani na Makedonska berza

Главен индекс на Атинската берза

БЕЛГРАДСКА БЕРЗА

Аер.Н.Тесла

Хр.духани

4,15%

SASX 10 934,18

Главен индекс на Белградската берза

9,00

Индекс на најголеми компании котирани на берзата во Хонг Конг

BSE 30 16.524,00

BELEX15 567,88

Главен индекс на Љубљанската берза

ПОДАТОЦИТЕ СЕ ОД ПРЕТХОДНИОТ ДЕН ДО 15Ч.

NIKKEI 225 8.609,95

ОМБ

124 120 116 112 108 104 100 96 07/10 08/10 10/10 12/10 02/11 04/11 06/11 08/11

2.600

2.200

razvoj na zemjata. Veruvame deka sorabotkata me|u dvete zemji }e prodol`i. Poslednite meseci ima{e obidi od gr~ki biznismeni za nejzino zajaknuvawe. Na{iot izvoz e dupliran, {to zna~i deka biznismenite pristapuvaat mnogu odgovorno kon nadvore{notrgovskata politika. Zatoa sme tuka denes, za da gi iskoristime mo`nostite i da ja zacvrstime sorabotkata. Postoi dobra osnova za toa i treba da ja vidime. Se zalo`uvame za razvoj na dvete zemji, koj }e bide ekonomski dobar. Site balkanskite zemji treba da sorabotuvaat pove}e, bidej}i imame mnogu zaedni~ki karakteristiki. Ima pove}e raboti {to n$ zbli`uvaat otkolku raboti {to n$ razdeluvaat. Problemot sega proizleguva od vladite i politikata, ne od gra|anite ili biznissektorot. Sosedi sme, i kako {to velime nie vo Grcija, mora sekoga{ da ima{ dobri odnosi so sosedite. Dali gr~kite kompanii }e prodol`at da investiraat vo Makedonija? Sekoj biznismen ima svoja programa za investirawe. Koga }e slu{name za programata na kompaniite od tuka, koga }e vidime deka ima potencijal za investirawe i razvoj, toga{ sekako deka }e investirame. Ima mnogu gr~ki biznismeni koi sakaat da vlo`at tuka, bidej}i va{ata zemja ima mnogu pozitivna klima {to vlijae za podobar razvoj na biznisot. Iako Grcija ve}e e vtor investitor vo zemjata, sepak mo`e da investira vo mnogu raboti - nafta, fabriki, banki, supermarketi, restorani. Ovie biznisi }e donesat mnogu novovraboteni, {to }e pomogne pobrzo da se izleze od krizata. I sekako, da se zacvrsti sorabotkata {to }e rezultira so razvoj na ekonomiite.

Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, vtornik- 27.09.2011

МБИД

2.800

2.400

ЕВРОПА ИНДЕКСИ

+4,18%

a toa e razvoj na zemjata. Sakame Grcija da ostane vo EU i da go zadr`ime evroto. Mora da se donesat odluki mnogu brzo za vo najskoro vreme da imame povtorno stabilnost. Lu|eto koi se na ulicite vo Atina i {trajkuvaat prvi go po~uvstvuvaa udarot na krizata. Toa se naj~esto vrabotenite vo javnata administracija, koi se najpogodeni od merkite za {tedewe. [trajkot e gra|ansko pravo i nie go po~ituvame, no mora da bideme mnogu seriozni koga se raboti za vakva kriti~na situacija. Paraliziraweto na Atina & nosi golemi zagubi na zemjata. Treba zaedni~ki da rabotime za izlez od krizata, bidej}i toa ni e celta na site. [to }e se slu~i dokolku Grcija bankrotira? Evropa ve}e nekolkupati ja spasuva zemjata, no ne e sigurno do koga }e trae toa. Grcija e del od evropskoto semejstvo i ~lenka na evrozonata. Kolku {to Grcija ima potreba od EU, tolku i Evropa ima potreba od Grcija. Zatoa veruvame deka nema da bankrotirame nitu da go izgubime evroto. Grcite napravija golem napor da vlezat vo EU i nie biznismenite veruvame vo idninata na Evropa. Sakame da vlezat i drugi zemji vo Unijata, kako va{ata, zatoa {to toa }e bide dobro za site, }e staneme golemo evropsko semejstvo so silna valuta. Se razbira, te{ko e zatoa {to postojat mnogu zemji i vladi so razli~na politika, no veruvame deka poradi toa {to sme evropski gra|ani i znaeme {to e dobro za nas, site }e napravime pogolemi obidi za da uspee Evropa. Krizata n$ napravi posilni i sakame da uspeeme. Kako ja ocenuvate makedonsko-gr~kata sorabotka vo poslednava godina? Biznismenite vo Grcija se obiduvaat najdobro {to mo`at da pridonesat za

3.000

ПОДАТОЦИТЕ СЕ ОД ПРЕТХОДНИОТ ДЕН ДО 15Ч.

CAC 40 29.780,76

investirawe vo va{ata zemja. Bankite porano mnogu pove}e i polesno davaa krediti, no se ispostavi deka toa ne be{e dobro nitu za gra|anite nitu za ekonomijata, bidej}i be{e premnogu. Toa rezultira{e so golema zadol`enost, bidej}i parite se zemaa mnogu lesno, a potoa be{e problem da se vratat. Sega bankite se mnogu strogi, vnimatelno davaat krediti, ne{to {to treba{e da se slu~i pred nekolku godini. No, dobro e {to turizmot ostanuva na “cvrsti noze”. Sekoja godina brojot na turisti e ogromen. No, poradi ekonomskata kriza, koja ne e fenomen samo za Grcija tuku i za drugi zemji, godinava nema mnogu obrt na pari. Turistite doa|aat, no ne tro{at mnogu. Sakam da im se zablagodaram na site gra|ani na va{ata zemja {to go odbiraat Halkidiki kako turisti~ka destinacija. Veruvam deka pominuvaat dobar odmor kaj nas i vo slu~aj na kakov bilo problem, Stopanskata komora na Halkidiki ima turisti~ki kancelarii koi mo`e da im pomognat. Dali gi poddr`uvate merkite za {tedewe koi gi predlaga gr~kata vlada? Site stopanski komori vo Grcija imaat nekolku merki kako predlog. Spored nas, najdobroto re{enie bi bilo vladata da go rekonstruira javniot sektor, da gi ukine nepotrebnite uslugi, da gi namali tro{ocite. Veruvame deka treba da se po~ne so {tedewe, no prvo da se skratat tro{ocite na dr`avata. Podgotveni sme da gi poddr`ime merkite koi }e rezultiraat so zakrepnuvawe na dr`avata. Ja povikuvame vladata da gi razgleda na{ite merki i da ne se pla{i od politi~kite posledici. Treba da napravi programa ili plan koj treba strogo da se po~ituva, da se soo~ime so krizata i da premineme na vtoriot ~ekor,

3.200

2.800

АМЕРИКА ИНДЕКСИ

Заеднички индекс 30 големи американски компании котирани на Њујоршка берза

S&P 500 1.185,35

3.000

vo zemjata ne e dobra poradi dol`ni~kata kriza. No, problemot najmnogu postoi vo javniot sektor, ne vo privatniot, bidej}i vo Grcija ima golem broj vraboteni vo javniot sektor, koi imaat visoki mese~ni primawa i so toa go optovaruvaat buxetot. Postojat i mnogu drugi pra{awa koi mora da gi re{i vladata vo naj-kus mo`en rok. Biznismenite veruvaat vo razvoj na sorabotkata i

11

+8,82% -20,00%

Податоците за акции со најголема промена во регионот, се земаат од веб страниците на Белградска, Загрепска и Љубљанска берза

ПЧЕНКА 655.250$/бушел ПЧЕНИЦА 633,50$/бушел КАФЕ 2.44 $/бушел

НИКЕЛ 18.737,50 АЛУМИНИУМ

2.245,00 ЧЕЛИК 580.00$/унца

СУРОВИНИ

2,62% 1,99% 3,31%

КАКАО 1.759$/бушел

ШЕЌЕР 27,25 СОЈА 1261,75$/бушел

+1,9% 2,1% /

1,53% 3,45% 0,30%

Податоците за фјучерсите на нафта, метали и суровини се земаат од веб страната на американската финансиска агеција Блумберг ПОДАТОЦИТЕ СЕ ОД ПРЕТХОДНИОТ ДЕН ДО 15Ч.


Balkan / Biznis / Politika

12

KAPITAL / 28.09.2011 / SREDA

HRVATSKA SLEDNA NA UDAR NA EKONOMSKATA KRIZA

]E PADNE REJTINGOT, ]E DEVALVIRA KUNATA?!

 Hrvatska }e se soo~i so pad na kreditniot rejting, {to }e predizvika domino-efekt so rast na nevrabotenosta, zgolemuvawe na nadvore{niot dolg i devalvacija na kunata, prognoziraat {este najgolemi banki vo zemjata etri i zna~ajno }e go zabavi zakrepnuvaweto na zemjata od posledicite na svetskata ekonomska kriza. PREPOLOVENI O^EKUVAWATA ZA EKONOMSKI RAST Spored MMF, i minimalnite 1,3% rast na BDP se nerealni za ovaa godina. Novata procenka e deka hrvatskata ekonomija do krajot na godinata nema da porasne pove} e od 0,8%. Duri za narednata godina MMF najavuva mo`en rast od 1,8% na hrvatskiot BDP, {to e daleku ponisko od svetskiot prosek od 4%. Vo publikacijata “Izgledi�, objavena od HUB, se prognozira i zgolemuvawe na stapkata nevrabotenost, koja sega iznesuva 13,4%, {to e rast za dva procentni poeni od 11% vo januari ovaa godina. Prognozite se deka narednite nekolku meseci }e se dvi`i me|u 13% i 13,7%. Sli~na e sostojbata i vo drugite ekonomski param-

DEJAN AZESKI

P

esimisti~ki prognozi za ekonomskata idnina na Hrvatska doa|aat od Klubot na ekonomistite na {este najgolemi hrvatski banki (HUB), vo koi spa|aat Zagreba~ka, Privredna, Erste, Rajfajzen, Hipo i Splitska banka. Spored bankarite, i Hrvatska }e se soo~i so pad na kreditniot rejting, {to }e predizvika domino-efekt so rast na nevrabotenosta, zgolemuvawe na nadvore{niot dolg na zemjata i poskapuvawe na evroto, odnosno devalvacija na kunata. Vo zaedni~kiot zaklu~ok, koj proizleze od sredbata na bankarite zav~era, se veli deka hrvatskite gra|ani treba da se podgotvuvaat za

 Dali e ova kisela nasmevka na hrvatskite bankari? najlo{oto mo`no scenario za najpesimisti~ka ekonomska idnina na zemjata. Olivie Blan{ar, ekonomski sovetnik vo MMF, smeta deka Hrvatska ne mo`e da se izolira, da go zanemari bavnoto

GREJS-PERIOD ZA REJTINGOT? oma{ni ekonomski eksperti o~ekuvaat Hrvatska da dobie grejs-period, odnosno progleduvawe niz prsti od svetskite agencii koi se zanimavaat so ocenka na kreditniot rejting do pretstojnite parlamentarni izbori, po {to novata vlada }e mora da prezeme odlu~ni i merki - ili fiskalni kratewa ili sni`uvawe na kreditniot rejting.

D

K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

zakrepnuvawe na golemite svetski ekonomii, nitu da ja spre~i raste~kata fiskalna i finansiska neizvesnost, ne tolku na regionalno, kolku na svetsko nivo. Spored MMF, toa se dvata nepovolni trendovi koi kombinirano ja vle~at svetskata ekonomija nadolu. HRVATSKIOT REJTING NA STAKLENI NOZE Kratewe na neodr`liviot fiskalen deficit vo najlo{o mo`no vreme e edinstveniot na~in za Hrvatska da go odr`i momentalnoto nivo na rejting BBB-. Spored ekonomistite od O

G

L

A

S

HUB, toa e edinstvenoto mo`no scenario, bidej}i kreditniot rejting na Hrvatska vo momentov se nao|a na samiot rab na odr`livost na postoe~kata ocenka, zatoa {to kamatnata stapka na dr`avnite obvrznici, koja ovaa godina iznesuva 6,6%, po niedni ekonomski parametri ne odgovara na aktuelniot rejting BBB-. Krateweto na fiskalniot deficit ne e prepora~livo za period koga ekonomijata s$ u{te ne e zastanata na noze i toa }e se odrazi negativno na site ekonomski paramK

O

M

E

R

etri. Najaveno e namaluvawe na li~nata potro{uva~ka od 1,6% na 1%, na izvozot od 4% na 2,1%, a i taka enormniot nadvore{en dolg, koj iznesuva 100,6% od BDP, da porasne na 103,9%. I pokraj slabiot priliv na devizi, se prognozira deka kunata so minimalni korekcii }e ostane na stariot kurs, 7,47 kuni za edno evro. Toa {to zagri`uva dolgoro~no e deka ako Hrvatska prodol`i so politikata na stabilen kurs na kunata vo odnos na evroto, ovaa sostojba }e treba da ja odr`i do 2023 godina, koja ekonomistite od HUB ja smetaat za realen rok za vleguvawe na Hrvatska vo evrozonata. Za toa glaven preduslov e namaluvaweto na golemiot udel na javniot dolg vo BDP.

GORAN SARAVAJA

PRV EKONOMIST NA ZAGREBA^KA BANKA

Hrvatska ovaa godina nema da ima pogolem ekonomski rast od 0,2% C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S


Svet / Biznis / Politika

KAPITAL / 28.09.2011 / SREDA

13

KOI INVESTICISKI POTEZI DA GI IZBEGNETE EGNETE GODINAVA?

ZLATOTO, OBVRZNICITE I JENOT SE SO SOMNITELEN KVALITET ovtorno r }e padne vo o  S$ u{te vladee strav deka svetskata ekonomija povtorno recesija i }e gi naru{i investiciskite planovi. Amerikanskiot r t magazin “Forbs” dava pregled na najlo{ite investiciski ciski potezi koii mo`e da se napravat do krajot na godinata

S

ega ne e vistinsko vreme za prodavawe akcii, sovetuva amerikanskiot magazin “Forbs”. Vo analizata za investiciskite zamki koi mo`e da se pojavat do krajot na godinata “Forbs” uka`uva deka pazarot e dosta nestabilen. “Godinata na berzata po~na dosta dobro. Klu~nite indeksi, kako {to se Dow Jones i S&P500, vo maj zabele`aa zna~itelen porast od 5%-10%, no potoa izbledea i zatoa, pridobivkite do po~etokot na avgust ostanaa nepromeneti”, zaklu~uva “Forbs”. Dnevnata nestabilnost ne be{e tolku izrazena, a volatilnosta na pazarot od

nekolku procentni poeni stana voobi~aena otkako zavladea strav od nova globalna kriza vo svetot, koj s$ u{te ne e zakrepnat od prethodnata. Sepak, prodavaweto akcii dodeka pazarot e na samoto dno voobi~aeno ne e tolku pameten poteg, pi{uva “Forbs”. Investiciskiot horizont na akciite iznesuva minimalno pet godini, {to e dovolno dolgo vreme za pazarot da mo`e da napravi cel krug. Bidej}i pazarot na akcii ili na nedvi`nosti i ovaa godina e nadvor od fokusot na investitorite, najmnogu profitiraa retkata klasa imot i stoka, kako {to se zlatoto i skapocenite metali, koi se osobeno popularni i

ru{ea rekord po rekord soo cenata. Najgolem pobednikk e investiciskoto zlato, ~ijaa cena dostigna rekordni 1.9000 dolari po fina unca. Zlatoto stana vrvno zasollni{te za gotovina i za za{{tita od inflacija vo neizvessni vremiwa. Spored fizi~kite te karakteristiki, mo`e da see ~uva vo sef, no dolgoro~noo ne e preterano dobra innvesticija. Ako se prilagodii sega{nata vrednost na zlatotoo na inflacijata, izleguva dekaa so ovoj blagoroden metal see trguva po zna~itelno poniskaa cena otkolku vo 1980 godina, koga taa dostignuva{e rekordni 2.400 dolari po unca. Avtorite na “Forbs” ne go negiraat faktot deka cenata na

zlatoto mo`e da se zgolemi u{te pove}e, pove}e no istaknuvaat deka istoriski gledano, ~uvaweto zlato ni najmalku ne e isplatlivo. Slednata golema investiciska gre{ka bi bila kupuvawe amerikanski dr`avni obvrznici. Niskata kamatna stapka na hipotekite i ekonomskata nesigurnost se glavnite pri~ini za rekordno niskite kamati vo SAD. Za da go pottikne rastot na ekonomijata, amerikanskata centralna banka celosno gi namali kamatnite stapki. Toa be{e signal za kupuvawe amerikanski dr`avni obvrznici, koi stanaa investicija so najnizok rizik. Toa gi namali prinosite na obvrznicite na istoriski najnisko nivo. Prinosot na desetgodi{nite amerikanski obvrznici za prv pat po 70

INVESTICIITE VO ZLATO GO ZBOGATIJA SOROS a prv pat vo svoite 81 godina Xorx Soros se najde na listata so 10 najbogati Amerikanci na “Forbs”. Soros se najde na sedmo mesto so svoite 22 milijardi dolari. Blagodarenie na investiciite vo zlato, negovoto bogatstvo se zgolemi za 7,8 milijardi dolari.

Z

ZLATOTO LO[O SE SNAO\A VO DEFLACISKA SREDINA latoto, koe ima{e polza od ekonomskata nesigurnost poslednive meseci i godini, prvenstveno se koristi kako za{tita od mo`na inflacija, veli pretsedatelot na kompanijata Springer fajnen{al advajzors (Springer Financial Advisors), Kejt Springer. No, zgolemenata zagri`enost za globalnoto ekonomsko za-

Z

bavuvawe sozdava nov strav od inflacija. Spored Springer, toa mo`e da predizvika i pad na cenata na zlatoto. Toj uka`uva deka srebroto ve}e go do`ivea najlo{iot den na trguvawe izminatite nekolku decenii, so izgubeni 17,7% od vrednosta za eden den. Bakarot i platinata isto taka zagubija 6% od vrednosta. K

O

M

E

R

C

I

J

A

 Avtorite na “Forbs” ne go negiraat faktot deka cenata na zlatoto mo`e da se zgolemi u{te pove}e, no istaknuvaat deka istoriski gledano, ~uvaweto zlato ni najmalku ne e isplatlivo.

L

E

N

O

G

L

I godini padna pod 2% 2%. Inflacijata pretstavuva golema opasnost za sopstvenicite na obvrznici. Povisokata inflacija }e zna~i i pogolem broj investitori vo zlato, {to mo`e da donese golema potencijalna zaguba na sopstvenicite na obvrznici. Pred samoto kupuvawe treba dobro da se raspra{ate, a “Forbs” prepora~uva kupuvawe hartii od vrednost so pokratok rok na dostasuvawe. Posledni na listata analiti~arite na “Forbs” gi naveduvaat investiciite vo japonski jen. Japonskata valuta zajakna vo odnos na ko{ni~kata na najva`nite svetski valuti tokmu poradi svetskata finansiska kriza i zatoa stana pribe`i{te sli~no na zlatoto. Vrednosta na jenot postojano raste,

A

S

so srednoro~en trend na ponatamo{no zajaknuvawe. Pri~ina pove}e za kupuvawe jen e stabilnosta na japonskiot pazar na kapital i pokraj niskite kamatni stapki i podobruvaweto na ekonomijata, koja po~na da zakrepnuva po katastrofalniot zemjotres i cunamito. Me|utoa, rastot na jenot mo`e mnogu lesno da prestane. “Forbs” pora~uva deka investiciite koi zabele`aa zna~itelen rast na vrednosta naskoro mo`e da se najdat vo sloboden pad. So ista logika treba da se gleda na imotnite kategorii koi stagniraat ili ne se popularni. Zaklu~okot e deka individualnite finansiski potezi treba da se nosat vrz osnova na temelna informiranost i na silna osnova.


Feqton

14

KAPITAL / 28.09.2011 / SREDA

UMETNOSTA NA STRATEGIJATA NA ALEKSANDAR MAKEDONSKI

Po~ituvani ~itateli, “Kapital” vo sorabotka so izdava~kata ku}a Ikona vi go pretstavuva fantasti~niot bestseler “Umetnosta na strategijata na Aleksandar Makedonski” na Parta Bose, Indiec koj `ivee i raboti na relacija London-Boston. Po dolgogodi{no istra`uvawe i prou~uvawe na `ivotot i vojskovodskata kariera na Aleksandar Makedonski, Bose uspeal da sogleda kako strategiskoto razmisluvawe i liderstvoto na najgolemiot imperator vo istorijata mo`e da se iskoristat za osvojuvawe na svetot na politikata i biznisot denes.  Pobedata nad Porus, slika na Fransoa Luis Jozef Vato (1758-1823)

BITKATA KAJ HIDASP

P

ove}e od dva meseci Makedoncite javale, piele, peele i tancuvale. A toga{, vo edna no}, toa se slu~ilo. Kako i 2.000 godini podocna, koga Xorx Va{ington go preminal Delaver blizu Trenton, Wu Xersi, Aleksandar zapovedal so vnimatelno odbrana grupa kowanici, vkupno 5.000, i so 10.000 pe{adijci, i odjaval dol` rekata zatskrien od temnite monsunski oblaci, magli~aviot do`d i ridovite. Dodeka javal dol` strmniot re~en breg, upaten kon izbranoto mesto za premin, okolu 25 kilometri od prvi~nata pozicija, ja ostavil nazad glavninata od svoite trupi, za da go odvrati vnimanieto na Porus. Porus nikoga{ ne mo`el da si pretpostavi deka Aleksandar odbral da ja premine rekata kade {to taa bila naj{iroka. Za razlika od revolucionernata vojska na Va{ington, koja taa no} gi sobrala site ribarski brot~iwa na Delaver za da izvede premin, Aleksandar najprvin moral da navleze vo vodite na Hidasp, koi vriele od zmii i krokodili, a potoa

da prepliva. Porus ne ja znael pri~inata zo{to Aleksandar go odbral tokmu naj{irokiot del od rekata. Pri~inata bila: tamu strueweto bilo najslabo. Pa sepak, re~nite strui bile dovolno silni za da odvle~kaat i da udavat nekoi od negovite vojnici i kowi. Dodeka Aleksandar go po~nal preminuvaweto, do`dot stanal mnogu silen, a grmotevicite i molwite koi go pridru`uvale do`dot }e go ubedele sekoj razumen ~ovek da se vrati nazad. Me|utoa, Aleksandar ne bil razumen ~ovek. Javaj}i go svojot kow, Bukefal, gi predvodel negovite lu|e vo razbesnetite vodi. Kowite te{ko se snao|ale vo vodata, s$ dodeka ne uspeale so kopitata da zastanat na re~noto dno - ova se slu~uvalo okolu eden vek pred pronao|aweto na potkovicata. Java~ite se dr`ele na niv stiskaj}i so kolenata - nitu uzengiite, nitu sedlata ne bile poznati nadvor od Indija - a nekoi java~i i kowi se ka~ile na ~amci, koi bile prese~eni na pola, za da gi donesat gore do kopneniot pat i povtorno brzo da se soberat, za da go olesnat preminot preku rekata. Pe{adijcite se ka~ile na

improvizirani splavovi od trski i `ivotinski ko`i. Kako surferi koi odat vo okeanot za da fatat sovr{en bran, pe{adijcite gi upotrebile ovie splavovi kako napravi od koi mo`ele da veslaat. Sekoj koj bil svedok na preselbata na gnuata niz ramninite Serengeti vo Afrika, go znae slednovo: pove}e `ivoti se zagubeni pri preminot na rekata, otkolku poradi u`asnata `e{tina na afrikanskite nizini ili od neo~ekuvanite napadi od `ivotni kako lavovi, koi se hranat so niv. Isto taka, znaeme i deka vleguvaweto vo voda, otkako }e bide sovladan prvi~niot strav, e polesniot del. Te{kiot del e ka~uvaweto po kalliviot, lizgav re~en breg na drugata strana, dodeka trae borbata so drugite za toa koj poprvo }e stapne na bregot. Drugite tuka gi vklu~uvale pette iljadi kowi i nivnite java~i i 10.000 mo{ne navodeneti i izmoreni pe{adijci, koi nosele raznorazni te{ki oklopi i dolgi kopja. Sekoja godina umiraat iljadnici gnu goveda, dodeka se natprevaruvaat koj poprvin }e stapne na re~nite bregovi. Preminuvaweto na vojnicite i

kowite na Aleksandar, zaedno so nivnite oklopi, pretstavuvalo ~udo. NEVIDENA BITKA VO ANTI^KIOT SVET Koga prvata svetlina na zorata se probila nad bujniot zelen indiski pejsa`, izviduva~ite na Porus na nivnata strana od rekata zabele`ale nekolku stotini nakisnati i umorni Makedonci. Kralot Porus vedna{ go ispratil svojot sin i 2.000 vojnci da ja ispitaat situacijata. Dodeka tie stignale na mestoto kade {to Makedoncite ja preminale rekata, uspeale da preminat dovolno Makedonci, koi so svoite oklopi - no i so prisebnosta, snaodlivosta i hrabrosta – uspe{no go odbile napadot. Sinot na Porus bil ubien vo ovoj kratok boj. Porus sfatil deka bil zala`an. Otsprotiva, na drugata strana, stoel golem kontingent na makedonskata vojska, koj se podgotvuval da premine. Nekoj go imitiral Aleksandar - duri nosel i {lem so perjanica i izdaval naredbi. No Porus, dlaboko vo du{ata, znael deka preminuvaweto ve}e bilo izvedeno. Porus im naredil na svoite vojnici da

 Kako i dve iljadi godini podocna, koga Xorx Va{ington go preminal Delaver blizu Trenton, Wu Xersi, Aleksandar zapovedal so vnimatelno odbrana grupa kowanici, i dvojno pove}e pe{adijci, i odjaval dol` rekata zatskrien od temnite monsunski oblaci, magli~aviot do`d i ridovite. Porus, pak, nikoga{ ne mo`el da si pretpostavi deka Aleksandar odbral da ja premine rekata kade {to taa bila naj{iroka.

se svrtat kon Makedoncite na bregot na rekata. Makedoncite od drugiot breg, direktno sproti nego, go zapo~nuvale preminuvaweto, no Porus znael deka ova e la`en napad, osmislen da go fokusira negovoto vnimanie na niv - i da mu go odvle~ka vnimanieto od onie koi ve}e ja preminale rekata. Toj gi postavil slonovite na centar pred negovata formacija. Pozicijata na slonovite imala za cel da gi upla{i kowite na makedonskata kowica i da ja pregazi falangata. Pe{adijata bila zad slonovite, dr`ej}i pozicii na centralniot del. Na krilata imalo dvokolki i kowica. Koga preminale site makedonski vojnici, Aleksandar so kowicata odjaval nizvodno po rekata i gi nabquduval poziciite na neprijatelot. Toj ne sakal da izvede poln frontalen napad, posebno ne protiv borbenite slonovi - ~ii borbeni sposobnosti s$ u{te mu bile nepoznati. Ja postavil pe{adijata na centarot. Bidej}i sekoga{ bil pobornik za napad, Aleksandar ne ~ekal Indijcite da dojdat i da go fatat. Toj ja predvodel makedonskata kowica vo juri{ protiv


Feqton

KAPITAL / 28.09.2011 / SREDA

15

 Pove}e od dva meseci Makedoncite javale, piele, peele i tancuvale na bregovite na Hidasp. No, s$ {to Aleksandar storil pred po~etokot na napadot bilo osmisleno da ja namali vnimatelnosta na neprijatelot. Taka, makedonskiot kral ne napadnal koga ili kade {to tie najmnogu o~ekuvale, tuku tokmu sprotivnoto - kade {to najmalku pomisluvale. So pomo{ na faktorot iznenaduvawe, Vladetelot na svetot uspeal da ja dislocira “zonata na udobnost” na neprijatelot

P

ARTA BOSE e marketingdirektor na Allen&Overy, edna od najgolemite i najistaknati pravni firmi na svetot, so sedi{te vo London. Do mart 2003 godina, Parta be{e partner i glaven rakovoditel za marketing vo Monitor Group, me|unarodna strategisko sovetodavna firma so pretstavni{tva vo 25 zemji {irum svetot. Toj be{e ~len na kancelarijata na pretsedava~ot so firmata i rabote{e vo sedi{teto na Monitor vo Kejmbrix, Masa~usets. Pred da se pridru`i na Monitor, Parta be{e partner i direktor za komunikacii vo McKinsey&Company i rabote{e vo Londonskoto biro na taa kompanija. Parta be{e i glaven urednik na McKinsey Quarterly. Ima diploma po in`enering od Univerzitetot vo Baroda, Indija, magisterska titula od novinarskoto u~ili{te pri Univerzitetot Kolumbija i po biznis-administracija od Sloun, u~ili{te za menaxment pri Institutot za tehnologija od Masa~usets. Toj be{e korisnik na The India Abroad stipendija na Univerzitetot Kolumbija i na stipendijata od Sloan Management Review. Dodeka be{e vo Sloun be{e urednik vo Sloan Management Review. @ivee vo Boston i vo London. Koga ne se razonoduva so svoite deca po trevnicite ili na igrali{teto za fudbal, u`iva da igra tenis, da prebaruva po antikvarnici ili da gi gleda natprevarite na fudbalskiot klub Чelzi vo angliskata Premier liga.

indiskata kowica i dvokolki na levoto krilo. Dodeka javale kon Indijcite, mu naredil na Koen da izdvoi dve kowi~ki edinici od juri{ot, da java zad ridovite i od pozadina da ja iznenadi indiskata kowica na desnoto krilo. Gledaj}i kako Makedoncite juri{aat kon nivnite pozicii Porus naredil indiskite dvokolki i kowicata da gi do~ekaat. Izgledalo deka tie odat kon negovoto levo krilo, pa zatoa Porus & naredil na kowicata koja stoela oddesno da se pridvi`i i da ja zasili levata strana. Aleksandar go tempiral svoeto pristignuvawe za sredba so indiskata kowica, na na~in koj mu ovozmo`uval na Koen da pristigne vedna{ po po~nuvaweto na bitkata i da ja iznenadi

SPECIJALISTI ZA DELOVNA LITERATURA

 Gledaj}i ja makedonskata pe{adija na horizontot, Porus gi pu{til vo bitka borbenite slonovi. Vedna{ {tom mo}nite `ivotni do{le na dostrel, pe{adijata gi zabodela kopjata vo nivnite stapala, pa ranetite i upla{eni slonovi ja smenile nasokata na juri{ot i po~nale da gi gazat Indijcite. indiskata kowica otstrana ili od zadnata strana. Tokmu toa se slu~ilo. Vedna{ {tom protivni~kite kowi~ki edinici se dobli`ile edna do druga, Aleksandar naredil negovite strelci koi bile prenesuvani na kowi, da istrelaat plotun. Vo mete`ot poradi strelite koi se zaboduvale vo indiskite kowanici, Makedoncite prona{le procepi vo koi{to mo`ele da juri{aat. Dotoga{, i makedonskite kowanici koi se izdvoile za da javaat zad ridovite vlegle vo bitkata. Pritisnati od site strani od Makedoncite, Indiskite kowanici po~nale da potkleknuvaat. Indiskite dvokolki bile potisnati duri i kon rekata, taka {to mnogu od niv zaglavile vo kalliviot breg. Ostaveni na cedilo, vojnicite pokraj dvokolkite se pretvorile vo “glineni gulabi” za makedonskata kowica, koja gi masakrirala. Aleksandar naredil pe{adijata da gi zaboduva kop-

 Aleksandar ja potvrdil vistinitosta na voenata strategija na Sun Cu: “Koga sme sposobni da napadneme, mora da izgledame deka sme nesposobni za toa; koga gi koristime na{ite sili, mora da izgledame neaktivni. Prepravajte se deka ste neorganizirani i stol~ete go neprijatelot”.

jata vo stapalata na slonovite, koga }e stigne do centarot na Indijcite. Nemal podobra ideja za spravuvawe so slonovite. A pe{adijata go storila tokmu toa. Gledaj}i ja makedonskata pe{adija na horizontot, Porus gi pu{til vo bitka borbenite slonovi, zad koi ~ekorela indiskata pe{adija. Vedna{ {tom mo}nite slonovi do{le na dostrel, makedonskata pe{adija koja{to stoela pred falangata gi zabodela kopjata vo nivnite stapala; pe{adijcite koi stoele odzadi yve~kale so {titovite, taka {to sozdale mnogu glasen zvuk koj gi paral u{ite i koj im vleal strav na slonovite. Toa go donelo posakuvaniot efekt no i pove}e od toa. Ranetite i upla{enite slonovi ja smenile nasokata na juri{ot i gazele preku poziciite na indiskata pe{adija. Kone~no, po osum~asovna bitka, rano popladne, indiskata odbrana se raspadnala i Porus se predal. Aleksandar bil

tolku impresioniran od hrabrosta i borbenosta na Porus, taka {to go napravil vladetel na seta zemja dol` Hidasp. Tie ostanale bliski prijateli s$ do po~inuvaweto na Aleksandar. Vo antikata nemalo ni{to sli~no na bitkata kaj Hidasp: dotoga{ ne bila izvedena kowi~ka akcija so dvojno okru`uvawe, nitu pak bila vodena bitka obvitkana so zala`uvawe i lukavstvo. Okolu 150 godini pred Aleksandar, kineskiot voen strateg Sun Cu vo negovata kniga “Ve{tinata na vojnata” ima napi{ano: “seto vojuvawe se bazira na zala`uvawe. Poradi toa, koga sme sposobni da napadneme, mora da izgledame deka sme nesposobni za toa; koga gi koristime na{ite sili, mora da izgledame neaktivni; koga sme blisku, mora da go ubedime neprijatelot deka sme daleku; koga sme daleku, mora da go ubedime deka sme blisku. Postavete mamci za da go na-

Izdava~ka ku}a Ikona postoi ~etiri godini, so izdava~ka politika posebno fokusirana na oblasta na delovnata literatura. Vo tekot na ovoj period se izdadeni pove}e od 30 naslovi, koi na nekoj na~in ostavile golemo vlijanie vrz teoretskite i prakti~nite aspekti na menaxmentot, a nekoi od niv se neodminlivo ~etivo za sekoj {to raboti vo ovaa sfera: 

 

[TO E MENAXMENT

XOAN MAGRETA, kniga na godinata vo izbor na Business Week i The Economist

EFEKTIVEN DIREKTOR

PITER DRAKER

MENAXIRAWE ZA IDNINATA

Piter Draker  

DRAKER ZA SEKOJ DEN Piter Draker

UMETNOSTA NA STRATEGIJATA NA ALEKSANDAR MAKEDONSKI

PARTA BOSE 

MOTIVIRAWE NA VRABOTENITE

BERI SILVERSTAIN 

SOVR[EN BIZNIS PLAN

RON XONSON   

SOVR[ENO CV

MAKS EGERT

ODNOSI SO JAVNOSTA

ANTONI DEJVIS

48 ZAKONI NA MO]TA

ROBERT GRIN

mamite neprijatelot. Prepravajte se deka ste neorganizirani i stol~ete go (neprijatelot)”. (PRODOL@UVA) VO UTRE[NIOT BROJ: KAKO TAKTIKATA NA ALEKSANDAR ZA POBEDA NAD PORUS GI ISKORISTI BOING PROTIV EUROPEAN AIRBUS INDUSTRIE.


K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S


376-28.09.2011