KAPITAL / 26.04.2011 / VTORNIK
Kompanii / Pazari / Finansii
11
NA BALKANOT NAJNISKI, NO DOMA, SEPAK, VISOKI
17.03.2010 11 MAKEDONIJA IMA DVOJNO POSKAPI KREDITI OD EVROPSKITE Bankarskite kamati vo Makedonija se me|u najevtinite vo regionot, no sepak, se re~isi dvojno poskapi od evropskite. Toa e cenata na politi~kiot rizik na na{ata dr`ava, tvrdat bankarite BILJANA KRSTEVSKA krstevska@kapital.com.mk
akedonskite kamatni stapki na denarskite zaemi vo fevruari godinava vo prosek bea za 5,01 procentni poeni poevtini od istite vo Srbija, a za 4,6 procentni poeni od bugarskite, poka`uvaat statistikite na centralnite banki na ovie zemji. Bankarskite zaemi vo zemjava se me|u poevtinite vo regionov. No, sepak, se dvojno poskapi od kreditite vo ekonomski porazvienite ~lenki na Evropskata unija. Toa e cenata na politi~kiot rizik na dr`avata, komentiraat bankarite. Pozitivnata za Makedonija statistika za visinata na kamatite vo regionov na stopanstvenicite im e mala uteha, bidej}i poradi slabite prihodi {to gi ostvaruvaat te{ko go vra}aat pozajmenoto od bankite. Spored Narodnata banka na Makedonija, visinata na kamatnite stapki na denarskite krediti vo mart godinava bila vo prosek 9%. Ovaa ponderirana prose~na stapka {to ja presmetuva centralnata banka e za eden procenten poen pomala od krajot na minatata godina, koga iznesuva{e 10%. Istite zaemi vo Bugarija, koja e ~lenka na Evropskata unija, ~inat mnogu poskapo. Spored Narodnata banka na Bugarija, prose~nata kamatna stapka na
M
zaemite vo levovi iznesuvala 13,6%. Prose~nite dinarski zaemi vo mart ~inele 14,01%, presmeta Narodnata banka na Srbija. Iako Bugarija ima pogolem pristap do evropskite pazari na kapital, sporedeno so Makedonija, i evrozaemite {to gi odobruvaat tamo{nite banki ~inat poskapo od istite zaemi kaj nas. Spored centralnata banka na Bugarija, evrozaemite vo ovaa dr`ava vo mart vo prosek ~inea 11,69%. Prose~nata cena na denarskite zaemi so valutna klauzula vo fevruari godinava iznesuva{e 8,3%. Poradi rastot na kamatnata stapka na Evropskata monetarna unija, Eurolibor, vo poslednite meseci po~naa da poskapuvaat denarskite zaemi so devizna kluauzula, bidej}i kaj nas tie naj~esto se vrzani za evroto. Ponderiranata kamatna stapka na deviznite krediti vo poslednite dva meseci iznesuva 7,4%, poka`uva statistikata na Narodnata banka na Makedonija. Najblisku do makedonskite kamati vo regionov se hrvatskite. Prose~nata kamatna stapka na zaemite vo kuni {to ja presmetuva Hrvatskata narodna banka e za okolu eden procenten poen povisoka od makedonskite denarski zaemi. “Kamatnite stapki vo sekoja zemja zavisat od ekonomskata sostojba vo dr`avata i od monetarnata politika na centralnata banka, no i od visinata na pasivnite kamatni stapki, odnosno od
5,01
procentni poeni makedonskite kamati se poevtini od srpskite
4,6
procentni poeni se poniski kamatite vo Makedonija od bugarskite
kamatite na depozitite, koi vo Makedonija se relativno visoki”, veli Jovanka JoleskaPopovska, generalen direktor na Prokredit banka. I spored godi{niot izve{taj za 2010 godina na Centralnata razuznava~ka agencija na SAD, (CIA), kamatite vo Makedonija se me|u poniskite vo regionot. Spored visinata na cenata na bankarskite zaemi, Makedonija se nao|a na 95-to mesto na listata so 156 zemji. Poskapi krediti od nas imaat Kosovo, Srbija, Albanija, Bugarija i Hrvatska. Poevtini zaemi od makedonskite vo regionov delat samo bankite vo Crna Gora, poka`uva statistikata na CIA. Na stopanstvenicite ova im e slaba uteha. “Servisiraweto na zaemite e |avolski te{ka rabota vo Makedonija. Od malite prihodi {to gi imame te{ko se izdvojuvaat pari za servi-
sirawe na obvrskite kon bankite. Poradi slabata doma{na ekonomija makedonskite firmi ostvaruvaat mali prihodi. Golem problem vo Makedonija e toa {to te{ko se naplatuvaat pobaruvawata za izvr{enite uslugi. Poradi seto toa plate`nata mo} na firmite e mala, pa zatoa, {to i da poka`uvaat statistikite nam kreditite ni se skapi”, veli stopanstvenik. Kreditite {to gi izdavaat bankite vo porazvienite dr`avi vo Evropskata unija se re~isi dvojno poevtini od makedonskite. Na primer, prose~nata godi{na kamatna stapka vo Germanija e 5,9, vo Avstrija 5%, a vo [vajcarija 2,7%. Bankarite komentiraat deka sporedbata na makedonskite so evropskite kamati e nepravedna. Velat deka politi~kiot rizik na na{ata zemja go poskapuva kapitalot.
Najobjektivna sporedba me|u kamatnite stapki me|u dr`avite e taa koga se sporeduvaat zaemite od zemjite koi imaat pribli`no isti krediten rejting, ekonomski rast, isto nivo na buxetski deficit i eskontna stapka po koja dr`avite se zadol`uvaat nadvor. Cenata na kapitalot zavisi i od politi~kiot rizik na dr`avata. Taka, ako toj e visok, kako vo slu~ajot so Makedonija, finansiskite institucii po povisoki ceni }e go kupuvaat kapitalot na me|unarodnite pazari. Toa vlijae i na cenata na doma{nite izvori za finansirawe. Makedonija ima najnizok buxetski deficit i referentna kamatna stapka sporedeno so drugite dr`avi vo regionot No, poradi visokiot politi~ki rizik Makedonija ne mo`e da dobie povisok krediten rejting, iako ima nizok nadvore{en i buxetski dolg.
JOVANKA JOLESKA-POPOVSKA DIREKTOR NA PROKREDIT BANKA Dali ima prostor so namaluvawe na tro{ocite i na bankarskite mar`i dopolnitelno da poevtinat kreditite vo Makedonija? “Iako 2011 godina e pooptimisti~na od 2009 i od 2010 godina, sepak, imaj}i gi predvid ekonomskata sostojba vo zemjata, inflatornite pritisoci, likvidnosnite problemi so koi s$ u{te se soo~uvaat pretprijatijata barem na kratok rok ili ako ne se slu~i nekoja zna~itelna promena na ekonomski plan, nema golem prostor za drasti~no namaluvawe na visinata na kamatnite stapki na kreditite. No, ne trba da se zaboravi deka od krajot na minatata godina i po~etokot na ovaa pove}eto banki, kako i ProKredit, zna~itelno gi namalija kamatnite stapki, sledej}i ja politikata na Narodnata banka.
WWW.KAPITAL.MK МЕЃУБАНКАРСКИ КАМАТНИ СТАПКИ ОСНОВНИ КАМАТНИ СТАПКИ НА НБ
Рочности
Благајнички записи
4,00%
СКИБОР
Ломбарден кредит
5,50%
МКДОНИА
преку ноќ
1 нед.
1 мес.
3 мес.
2,43%
3,46%
4,25%
5,16%
Извор: НБРМ
КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕНАРСКИ ДЕПОЗИТИ КАЈ ДЕЛОВНИ БАНКИ Рочност Банка
КУРСНА ЛИСТА
3м
6м
12м
24м
36м
Стопанска
4,60%
5,50%
6,10%
8,10%
8,30%
Среден курс Држава
Валута
во денари
ЕМУ
евро
61,5283
Комерцијална
4,80%
5,50%
6,00%
8,00%
8,50%
САД
долар
42,3895
НЛБ Тутунска
4,50%
5,50%
6,00%
8,20%
8,40%
В.Британија
фунта
69,3902 ДЕВИЗЕН КУРС ВО МЕНУВАЧНИЦИ
Швајцарија
франк
47,5342
Канада
долар
44,5599
EUR
USD
GBP
CHF
Австралија
долар
45,2048
61,6
43,3
70,6
48,5
Извор: НБРМ