237-kapital-01.03.2011

no.

13

KAPITAL / 01.03.2011 / VTORNIK

SKI PAT AVTOPAT IZVOZOT NA KOSOVO LANI PORASNA ZA 40%

rgovskata razmena me|u Kosovo i Makedonija vo poslednite nekolku godini kontinuirano raste. Samo vo 2010 godina, sporedeno so 2009 godina, e zabele`an rast na izvozot za 40%. Spored poslednite podatoci na Zavodot za statistika, vo 2010 godina e ostvarena trgovska razmena so Kosovo vo vrednost od 459 milioni dolari, od koi 437 milioni dolari se odnesuva na izvozot od Makedonija. Vo 2009 godina trgovskata razmena so Kosovo iznesuva{e 324 milioni dolari, od koi 314 milioni dolari bea izvoz.

Vo vkupnata struktura na izvozot Kosovo u~estvuva so 13,3%.

Naj~esti proizvodi koi od Makedonija se izvezuvaat se zemjodelsko-prehranbenite (ovo{je, zelen~uk, pivo, alkoholni i bezalkoholni pijalaci, prerabotki od mleko, konditorski proizvodi, maslo za jadewe, cigari i tutun).

Grade`nata i nemetalskata industrija isto taka imaat dolga sorabotka so firmite od Kosovo, pred s$ poradi blizinata, a i specifi~nosta na samata stoka, koja ne mo`e da se transportira na pogolemi rastojanija poradi golemiot tro{ok. Od Makedonija naj~esto se izvezuvaat mre`i za armirawe, zavrtki, navrtki, oprema za pakuvawe, stati~ki nosa~i za fer-gredi, aluminiumski prozorci, vrati i drugo.

I vo delot na energetikata Kosovo za Makedonija pretstavuva zna~aen partner. Proizvodite na Okta zazemaat zna~ajno mesto vo vkupniot makedonski izvoz vo Kosovo. Koga se analizira makedonskiot izvoz na Kosovo, prvo {to mo`e da se zaklu~i e deka 45,5% se nafta i nafteni derivati, {to zna~i deka izvozot na stoki e strukturno ograni~en.

T

sorabotka ili trgovska razmena so Kosovo”, veli Dauti.

I [efki Idrizi, sopstvenik na fabrikata za proizvodstvo na grade`ni materijali Renova, veli deka dr`avata treba {to poskoro da investira vo patnata infrastruktura i vo izgradba na nov carinski terminal. “ Ko s o v o i m a p o t e n c i j a l z a potro{uva~ka na makedonski proizvodi. Najdobro bi bilo ako dr`avata gi subvencionira izvoznite kompanii. Vo momentov transportot so Kosovo se odviva vo mnogu te{ki uslovi. Patot e mnogu lo{, mnogu e mal carinskiot terminal za da gi primi kamionite i zatoa tie ~ekaat mnogu i na kraj docnat so isporaka. Potrebno e da se otvori grani~niot terminal vo Ja`ince, {to vo golema mera }e go olesni transportot preku grani~niot premin Blace”, veli Idrizi.

Od Stopanskata komora na Severozapadna Makedonija velat deka kosovskiot pazar ima ogromen po-

tencijal za makedonskite kompanii.

Do Vladata dosega mnogupati gi dostavile svoite barawa, pred s$ vo delot na administrativnite olesnuvawa za makedonskite kompanii, no nivnata realizacija e bavna.

“Pokraj politi~kite barieri, ima mnogu administrativni problemi koi treba da se re{at, kako {to e baraweto da se izbegne dvojnoto odano~uvawe. Za makedonskite kompanii najzna~ajni pazari se Kosovo i Albanija, kade {to ima najgolem potencijal za izvoz.

Pobaruva~kata za makedonskite proizvodi na ovie pazari e golema i ne e potrebno da se probivame na ovoj pazar bidej} i na{ite proizvodi i kvalitetot {to go nudime e ve}e poznat za potro{uva~ite. Potreben e poorganiziran nastap i pogolemo pretstavuvawe na makedonskite kompanii na ovie pazari”, veli Blerim Zlatku, pretsedatel na Stopanskata komora na Severozapadna Makedonija.

REGISTRIRANI na Strategijata, pora~uvaat deka zanaet~istvoto vo Makedonija ima ogromen potencijal, koj ako pravilno se razviva, mo`e da stane edna od najkonkurentnite granki na ekonomijata. Strate{kiot dokument predviduva da se razvijat prosperitetnite, pazarnoorientirani i inovativni zanaet~iski biznisi. “Strategijata predviduva 14 konkretni proekti so koi zanaet~istvoto vo Makedonija mo`e da se dinamizira. Treba da se vovede podobar dizajn na proizvodite, treba da se podobri marketingot, da se revitaliziraat podra~jata kade {to vireat tradicionalnite, istoriski zanaet~iski dejnosti, kako {to e ~ar{ijata. Ova se odnesuva kako na frizerite, stolarite, tekstilcite, taka i na avtenti~nite zanaeti vo Makedonija, kako {to se vle~karite,

burek~iite. Mora da se podobri konkurentnosta”, veli Tadeja Colnar Leskov{ek, konsultant od INOA. Zanaet~iite uka`uvaat deka pokraj nelojalnata konkurencija, dopolnitelen problem e nedostigot od kalfi i ~iraci. Vo Starata ~ar{ija ima golem broj tradicionalni zanaet~ii - stolari, limari, bojaxii, krznari, kazanxii, no, kako {to velat tie, poleka gi zgasnuvaat zanaetite poradi nemo`nost da najdat naslednici. Mitko Stojanov, koj pravi lonci ve}e 30 godini, se `ali deka modernoto vreme e vinovnik za namaleniot promet.

"Nikoj ne saka da go raboti ova, mladite ne se interesiraat. Sega ima novi, pomoderni zanaeti, pove} e sakaat da popravaat avtomobili", objasnuva Stojanov.

Mladite, pak, velat deka vo zanaet~i-

Spored nego, kompaniite treba prvo da se koncentriraat na regionalnoto {irewe vo balkanskite zemji, a potoa da razmisluvaat za osvojuvawe na evropskite pazari.

Stopanskite komori na Makedonija i na Kosovo na poslednata sredba vo Skopje pred nekolku meseci pobaraa podobruvawe na uslovite za rabota.

Tie baraat na grani~niot premin Ja`ince da se ovozo`i koristewe na novoizgradeniot pat preku Kuks za izlez vo Crna Gora i vo Albanija, da se izgradi avtopat me|u Pri{tina i Skopje i da se modernizira `elezni~kata pruga.

“Trgovskata razmena me|u Makedonija i Kosovo mo`e da se podobri i so potpi{uvawe dogovor za izbegnuvawe na dvojno odano~uvawe, pristapuvawe na Kosovo kon ATA konvencijata i zaedni~ko carinewe. Toa }e pridonese da se zgolemi obemot na trgovskata razmena vo ramkite na CEFTA kako predvorje na EU. Visokiot procent na razmena sozdava odgovornost za makedonskite firmi da ne mislat deka e lesno osvoen kosovskiot Pazar, bidej}i toj i ponatamu }e se liberalizira vo CEFTA i so pristapuvaweto kon EU, {to sozdava obvrska za na{ite kompanii da go zgolemat usvojuvaweto na standardite i da ja podobrat konkurentnosta na proizvodite”, izjavi toga{ Branko Azeski, pretsedatel na Stopanskata komora na Makedonija.

Pretsedatelot na kosovskata Stopanska komora, Safet \erliu, pora~a deka ekonomiite na dvete zemji ne treba da se zadovolat so dosega postignatite brojki, tuku da se otvorat drugi formi na sorabotka.

“Pokraj vlo`uvawe vo infrastruktura i otstranuvawe na zakonskite barieri, potreben e zaedni~ki nastap na makedonskite i kosovskite firmi na treti pazari. ]e pravime napori {to poskoro da po~ne izgradbata na avtopatot me|u Pri{tina i Skopje od Kosovo, a apeliram delot {to pripa|a na Makedonija da bide vo planot na makedonskata Vlada. Mora da se obideme zaedno so dijalog za zaedni~ki nastap na na{ite i firmite od Makedonija na treti pazari.

Za toa mora da postigneme odredeni standardi i sertifikati”, izjavi \er|aliu.

stvoto e va`no obrazovanieto, no u{te pova`en e talentot. Blagorodna Doneva od Veles ve}e ~etiri godini izrabotuva suveniri so etnomotivi.

"Poteknuvam od umetni~ko semejstvo, pa zatoa i mi se rodi `elbata za zanaet. Gledam da go usovr{am zanaet~istvoto, da ne bide isto kako {to izrabotuvale starite, zatoa {to sega ima tolku mnogu novi tehniki koi mo`e da se primenat, a proizvodot, sepak, da bide ra~no izraboten", veli Blagorodna.

Deka Makedoncite ne sakaat da bidat zanaet~ii poka`uva i faktot {to od godina vo godina s$ pomal e brojot na u~enici koi se zapi{uvaat vo srednite stru~ni u~ili{ta. Za nekoi struki kvotite voop{to ne se popolnuvaat, pa i nastavniot kadar ostanuva bez rabota. Profesorite velat deka mladite pove}e se interesirale za zanaeti vo domenot na uslugite, za frizerskite i kozmeti~kite uslugi, otkolku za avtenti~nite i tradicionalni zanaeti.

25 LI^NOSTI I VINOVNI ZA SVETSKATA A SVE ETSKAT TA FINANSISKA A KRIZA

BIL KLINTON GI SOZDADE SPORNITE BANKARSKI KONGLOMERATI

pretsedatel na SAD, Bil Klin Porane{niot ton, so usvojuvaweto na Zakonot za modernizacija na finansiskite uslugi vo 1999 godina ja prekina tradicijata na neosnovawe gigantski bankarski institucii. So toa predizvika turbulencii vo finansiskiot sektor i bankrot na brojni institucii

a mnogumina mandatot na porane{niot pretsedatel na SAD, Bil Klinton, be{e karakteriziran so ekonomski prosperitet ili finansiski deregulacii koi gi postavija temelite za dene{nite problemi vo monetarniot svet. Kako {to istaknuva magazinot "Tajm", najgolemiot kamen na sopnuvawe vo politi~kata kariera na Klinton bea zakonskite izmeni vo finansiskata sfera. Negoviot "svoevolen kapitalizam" be{e naru{en so voveduvaweto na Zakonot za modernizacija na finansiskite uslugi (GrammLeach-Bliley Act) vo 1999 godina, koj go zameni nekolkudeceniskiot zakon Glass-Steagall Act so koj vo 1933 godina se postavija temelite na finansiskiot sistem na SAD i se osnova Federalnata korporacija za osiguruvawe na depoziti (FDIC).

Toj go potpi{a i Zakonot za modernizacija na stokovite fju~ersi, koi gi otstranija standardnite svopovi, a vo 1995 godina gi olesni bankarskite pravila za izdavawe hipotekarni krediti za kupuvawe nedvi`nosti. Poradi toa, brojni mediumi go smestija na listite so najgolemi vinovnici za finansiskata kriza vo SAD, koja po~na vo 2007 godina, a golem del od ekspertite go proglasija za vinoven i za globalnata finansiska kriza.

No, zo{to ekspertite go obvinuvaat porane{niot pretsedatel na SAD? So Zakonot za modernizacija na finansiskite uslugi se otvori pazarot me|u bankarskiot, osiguritelniot sektor i sektorot za hartii od vrednost.

So ovoj zakon se zabrani spojuvawe na kompanii od istiot sektor, no im se ovozmo`i konsolidacija na investiciskite, komercijalnite banki i na osiguritelnite kompanii.

Prva koja go iskoristi ovoj Zakon be{e Sitikorp, koja se spoi so osiguritelnata kompanija Travelers grup. So toa vo 1998 godina se formira{e konglomeratot Sitigrup, koj nudi bankarski i berzanski uslugi i uslugi od osiguritelniot sektor.

Spored ekspertite, dokolku ovoj Zakon ne se usvoe{e, Sitigrup }e se soo~e{e so krivi~na kazna poradi toa {to go prekr{ila Zakonot za banki na SAD od 1986 godina.

Daleku pred da bide donesen Zakonot za modernizacija na finansiskite uslugi se slu~ija niza situacii koi ja nateraa administracijata na Klinton da razmisli za promena na zakonot star pove}e od sedum decenii. Mnogu kompanii nudea {tedewe i investicii vo isto vreme. Bankata Nortvest, koja podocna se spoi so Vels Fargo, u{te vo 1986 godina gi nude{e site vidovi finansiski uslugi.

Amerikan ekspres se obide da poseduva kompanii od site finansiski sektori. No, ovoj zakon be{e posakuvan i od drugite pogolemi banki, brokeri i

Z

osiguritelni kompanii, so cel kolizijata na uslugi da bide legalna. Toa go opravduvaa so faktot deka koga ekonomijata napreduva, gra|anite investiraat pove}e, a koga stagnira, tie vlo`uvaat pove}e pari vo {tedni vlogovi. So Zakonot za modernizacija na finansiskite uslugi na gra|anite im se ovozmo`i da investiraat i da {tedat vo ista kompanija.

Pove}eto eksperti mislat deka Zakonot ja predizvikal krizata so hipotekarni krediti vo SAD vo 2007 godina. Sega{niot pretsedatel, Barak Obama, tvrdi deka so ovoj Zakon, Klinton ponudil legalna osnova za formirawe gigantski finansiski institucii, {to bilo zabraneto u{te od vremeto na Golemata depresija vo SAD vo 1930 godina. Analiti~arite istaknuvaat deka Klinton ovozmo`il vakvite finansiski giganti mnogu brzo da bankrotiraat.

I ekonomistite Robert Ekelund i Mark Torton smetaat deka Bil Klinton pridonel za po~etokot na finansiskata kriza vo SAD. "Samo ako monetarniot sistem se zasnova{e na rezervi zlato, koi dr`avite gi imaat vo svoite sefovi, {to pretstavuva bankarsko rabotewe so 100% rezervi, Zakonot za modernizacija na finansiskite uslugi ne bi pretstavuval zakana za regulacijata na monetarniot sistem. No, so dene{niot sistem so ramen danok, Zakonot stanuva korporativna blagosostojba na finansiskite institucii, a moralen hazard za dano~nicite koi treba da go platat premnogu skapo", potenciraat Ekelund i Torton.

Nobelovecot Pol Krugman smeta deka Zakonot ja predizvikal krizata. I spored nego Klinton uspeal da vospostavi teren za osnovawe ogromni banki koi mo`at da propadnat premnogu lesno.

Glass–Steagall Act be{e sozdaden vo 1932 godina.

Toga{ za prvpat se ovozmo`i amerikanskata nacionalna valuta da premine pod kapata na sistemot na Federalnite rezervi na SAD. Se donese za da ja sopre deflacijata i da gi zgolemi nadle`nostite na FED da nudi varijabilni ceni na dr`avnite i korporativni obvrznici. Vo 1933 godina ovoj zakon se dopolni so nov za banki, so koi se osnova Federalnata korporacija za osiguruvawe depoziti i se vovedoa reformi na bankarskiot sektor so koi se kontroliraa "bankarskite {pekulacii", koi ne nudea garancija za inicijalnite investicii.

Ovie zakoni bea zameneti so Zakonot za modernizacija na finansiskite uslugi od 1999 godina, koj e proglasen za glaven vinovnik za kolapsot na finansiskiot sektor vo SAD vo prvata decenija od noviot milenium.