Issuu on Google+

...Naskoro!

GORAN TASKOSKI ]E ODI VO ANKARA

PO^ITUVANI ^ITATELI, KAKO PRIRODEN PRODOL@ETOK NA VAM DOBRO POZNATIOT WWW.TOTAL.COM.MK NASKORO VO JAVNOSTA NA[ATA KOMPANIJA KAPITAL MEDIA GROUP ]E GO LANSIRA PORTALOT

WWW.KAPITAL.MK

SDSM: NOVIOT AMBASADOR VO TURCIJA E REZIL!  STRANA 7

petok / weekend

~len na grupacijata KAPITAL MEDIA GROUP

vikend | petok-24 | sabota-25 | nedela-26.dekemvri. 2010 | broj 193 | godina 1 | cena 20 den. | tel. 2 55 14 41 | faks. 2 58 14 40

...samo idejata e kapital, sè drugo e pari...

OTKAKO NA PET TENDERI NE NAJDE KUPUVA^

VLADATA ]E GI RE[AVA ZAGUBARITE SO DIREKTORSKI SMENI?! SO RELAKSIRANI TENDERSKI USLOVI I NOVI MENAXERSKI KADRI ]E SE BARA SPAS ZA DR@AVNITE PRETPRIJATIJA EMO, OHIS, EUROKOMPOZIT I TUTUNSKI KOMBINAT OD PRILEP  STRANA 9 NA ZATVORAWE, ^ETVRTOK, 23.12.2010, 13.00~.

MBI 10 MBID OMB

0,54% 0 0,21% 0 00,17%

EVRO/DENAR DOLAR/DENAR EVRO/DOLAR

61,50 446,90 1,31

NAFTA BRENT EURORIBOR

93,52 9 1,53%

INDEKS NA MAKEDONSKA BERZA (23.12) 2.308

MBI 10

2.303

2.298

2.293

2.288

2.283 17.12

19.12

21.12

23.12

Trgovcite se `alat na slabiot promet vo 2010 godina  STRANA 11

Koridorite nema da po~nat da se gradat ni vo 2011  STRANA 8

PADNAA VO VODA VLADINITE PROGNOZI ZA RAST NA EKONOMIJATA OD 2%

BDP GODINAVA NEMA DA BIDE POGOLEM OD 1% Podatocite d c odd Dr`avniot Drr zavod za statistika poka`uvaat deka duri 73,9% od brutodoma{niot proizvod se bazira na potro{uva~kata na doma}instavata. Koga }e se dodade javnata potro{uva~ka so u~estvo od 17,6% izleguva deka pove}e oddve tretini od makedonskiot BDP go sozdava potro{uva~kata. Efektot na izvozot e nula zatoa {to uvozot, koj se minusira od vkupp pnata vrednost na BDP, e pogolem. l lem. Ostanuvaat samo bruto investiciic iciite, koi vo strukturata na BDP P u~estvuvaat samo so 23,2%.

POTRO[UVA^KA NA DOMA]INSTVA

UVOZ

72.788

82.363

\ukanovi} ima imperija r d 11,5 vredna milioni evra  STRANA 12 1

PROGNOZI NA NBRM:

Rast na BBDP od 3%,, niska ni inflacija f j i pogolemo kreditirawe kred  STRANA 11

...POGLED D NA N DENOT...

QUP^O ZIKOV ZIK

IMAME L LI KRIMINALCI KRIMINA ZA DA PARIRAME? PARIRAM  STRANA 4

KOLUMNA

TOMAS L. FRIDMAN

vo milioni denari

GOLEMIOT AMERIKANSKI PROCEP  STRANA 14

IZVOZ

56.442

BRUTO INVESTICII

25.860

VOVEDNIK KATERINA POPOSKA JAVNA POTRO[UVA^KA

19.591

 STRANA 2-3

CENITE RASTAT, AMA NE I INVESTICIITE  STRANA 2


Navigator

2

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

PETOK 24 DEKEMVRI 2010

CENITE RASTAT, AMA NE I INVESTICIITE

O

Od mno{tvoto ~estitki za ekonomski podobra i pouspe{na 2011 godina, stigna i taa od Regulatornata komisija za energetika. Velat, na zdravje poskapuvawe na energensite. Strujata od 1 januari poskapuva za najmalku 6,36%. Energetskiot {ok se dopolnuva so poskapuvaweto i na toplinskata energija i na benzinite od duri 2,5 denari za litar. Zna~i, inflacijata e tuka, sakale nie da ja priznaeme ili ne. Pove}eto }e se slo`at deka cenata na elektri~nata energija treba da odi nagore. Ne mo`e Makedonija da izdr`i socijalna cena na strujata zatoa {to nema tolkava ekonomska mo}. Cenata na elektri~nata energija eden den }e mora da stane pazarna kategorija. No, pravoproporcionalno so rastot na cenite treba da se zgolemuvaat i investiciite na energetskite kompanii. E, tuka ve}e imame problem. Cenata na elektri~nata energija vo izminatite ~etiri godini porasna za fantasti~ni 36,14%. Energetskite kompanii niz godinite prijavuvaa ogromni tro{oci i baraa Regulatornata komisija da im gi kalkulira vo cenite na energijata {to im ja prodavaat na firmite i gra|anite. Se lutea ako so cenata na strujata, a preku xebot na gra|anite, nema da im se vratat o~ekuvanite prihodi. Novi vrabotuvawa, zgolemeni plati i bonusi, reklamni kampawi, skromni investicii, remonti, tro{oci za tekovni

odr`uvawa na mre`ata... Seto toa vo opredeleni segmenti ja “bilda” cenata na strujata. No, koi od ovie tro{oci se navistina objektivni i zaslu`uvaat da ja poskapat strujata ili parnoto. Tuka presuduva Regulatornata komisija za energetika (s$ u{te e diskutabilno dali so ili bez pritisoci i instrukcii od Vladata). CenatA na strujata raste, no ne i investiciite. Zna~ajni kapaciteti vo energetikata re~isi i da nema. Novi proizvodstveni objekti ima, no samo vo najava. Istoriskite hidro i termoelektrani, koi treba da n$ izvle~at od energetskiot kolaps, se neizvesni. I kade e tuka opravdanosta cenata na strujata da raste 10% godi{no, koga investiciite stagniraat. Vreme e da se izleze od energetskata letargija! Makedonskata javnost }e bide mirna i pobezbolno }e ja prifati visokata cena na strujata ako dr`avnite kompanii ELEM i MEPSO i, sekako, privatnite investitori po~nat da gradat krucijalni energetski kapaciteti. Toga{ }e si legneme na bra{noto i }e prifatime deka cenata na strujata raste bidej}i kompaniite se zadol`ile, vlo`uvale vo energetski posigurna i postabilna idnina. Vo sprotivno, reklamnite kampawi, zgolemenite plati i nagradi da gi poskapuvaat strujata i parnoto e navistina razo~aruva~ki, osobeno ako se zeme predvid (ne)doma}inskoto rabotewe na dr`avnite energetski kompanii. Spored prostata ekonomska logika deka ona {to go nemame e skapo, proizleguva deka treba seriozno da si gi zasukame rakavite i da po~neme da proizveduvame elektri~na energija, za na krajot na denot da imame i poniska proizvodna cena na ova energetsko “zlato”.

BDP GODINAVA POGOLEM OD 1% KATERINA POPOSKA poposka@kapital.com.mk

Vladinite pretstavnici, doma{nite i stranskite eksperti ja ubeduvaat javnosta da ne `ivee vo iluzija deka cenata na strujata u{te dolgo }e bide na ova nivo, spored niv, relativno nisko. Objasnuvaat deka Makedonija e edinstvenata zemja od regionot koja ima najniska, “socijalna” cena na strujata. Predupreduvaat deka s$ do 2015 godina, koga se o~ekuva celosna liberalizacija na makedonskiot elektroenergetski sistem, strujata }e vivne nagore. Toga{ pazarot, namesto kompaniite, }e ja opredeluva cenata na ovoj energens. No, ovde se nametnuva pra{aweto dali prose~nata mese~na plata i potro{uva~kata ko{ni~ka od re~isi 300 evra }e mo`at da go izdr`at strujniot udar. Mo`ebi gra|anite na Hrvatska, Srbija i Slovenija pla}aat poskapa cena na strujata od nas, no diskutabilno e kolku nivnata plate`na mo} mo`e da gi izdr`i neophodnite dnevni potrebi. Apsurdno e ako poradi visokata cena i niskite plati, strujata za Makedoncite vo idnina stane luksuz namesto potreba.

GLAVEN I ODGOVOREN UREDNIK

Qup~o Zikov

OFFICE MANAGER I FINANSII:

ZAMENICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Aleksandra Nikolova: ++389 2 2551 441/ lok:104 nikolova@kapital.com.mk

Spasijka Jovanova, Verica Jordanova, Biqana Zdravkovska Stoj~evska

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL:

POMO[NICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Sawa Savovska: ++ 389 2 551441 /lok: 101 pretplati@kapital.com.mk

Igor Petrovski, Maja Bajalska Georgievska, Aleksandra Spasevska

REKLAMA

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 2551441/ lok:103

Nikolaj Toma{evski

marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

GRAFI^KI PRELOM I WEB ADMINISTRACIJA

OGLASI

Nade Toma{evska, Igor Toma{evski

Dijana Gulakova: ++389 2 2551441/ lok: 105

FOTOGRAFIJA

gulakova@kapital.com.mk

Doktori na nauki bea promovirani v~era vo rektoratot na Univerzitetot Sv. Kiril i Metodij vo Skopje. Na sve~enata akademija bea promovirani doktori na nauki od oblasta na prirodnomatemati~kite, op{testvenite i tehni~kite nauki, kako i od oblasta na sportot. So v~era{nata promocija vo Univerzitetot Sveti Kiril i Metodij so titula doktor na nauki se steknaa 2.903 lica.

PADNAA VO VODA VLADINITE PROGNOZI ZA RA

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 2 2551 441; faks: ++ 389 2 2581 440; e-mail: kontakt@kapital.com.mk Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje, ul: Romanija bb (fabrika Gazela) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija; PRETSEDATEL NA ODBOROT NA SODRU@NICI: Qup~o Zikov IZVR[EN DIREKTOR: Gordana Mihajlovska

21

KAPITAL / 24.12.2010 / PETOK

Aleksandar Ivanovski

SPECIJALNI PRILOZI:

Jasmina Savovska Tro{anovski: ++389 2 2551 441/ lok: 102, prilozi@kapital.com.mk Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot. Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

I pokraj optimisti~kite prognozi na Vladata deka bruto-doma{niot proizvod godinava }e porasne za 2%, sepak, statisti~kite podatoci ne go ka`uvaat toa. Vo tretiot kvartal BDP porasna za 1,4%, a vo prethodnite dva ima{e pad od 1,3% i rast od 1,1%. Duri i da ima rast od 5% na BDP vo posledniot kvartal, ekonomijata nema da gi dostigne vetenite 2%

B

ALEKSANDRA SPASEVSKA spasevska@kapital.com.mk

Bruto-doma{niot proizvod (BDP) vo tretiot kvartal godinava porasna za 1,3%, {to e mal nagoren trend vo odnos na rastot od 1,1% vo vtoriot kvartal. No, ova poka`uva deka te{ko deka }e se realiziraat vladinite proekcii za rast na ekonomijata godinava od 2%. Spored slobodni presmetki, ako BDP vo posledniot kvartal porasne za 5%, toga{ na krajot od 2010 godina bi iznesuval 1,5%, {to realno e te{ko ostvarlivo. Proekciite na Vladata i na NBM se pogolemi za slednata godina, za koga se predviduva rast na makedonskata ekonomija od 3,5%. Imaj}i predvid kolku pogodija godinava, ostanuva dilemata dali ekonomijata vo 2011 godina }e se dvi`i spored nivnite proekcii. Spored podatocite od Zavodot za statistika, vo tretiot kvartal

NBM: MAKEDONSKATA EKONOMIJA DOGODINA ]E PORASNE ZA 2%-3% Proekciite na Narodnata banka na Makedonija se deka BDP godinava }e porasne za 0,6%, {to e drasti~no pomalku od vladinite 2%. NBM o~ekuva za slednata godina pogolem rast, koj bi se dvi`el od 2% do 3%. Vo 2011 godina kreditniot rast, spored NBM, }e iznesuva 12,1%, a inflacijata }e se dvi`i me|u 2% i 3%. “Na{ata proekcija za rastot na ekonomijata vo momentov e poblisku do 3%, a rastot najmnogu }e zavisi od toa dali }e ima pove}e investicii i naso~uvawe na parite kon izvozniot sektor, kako i od nadvore{nite faktori, odnosno kolku }e raste globalnata ekonomija, od koja zavisat izvoznite mo`nosti na makedonskite kompanii, kako i kapitalnite tekovi vo ekonomijata”, veli guvernerot Petar Go{ev. Vo avgust NBM ja revidira{e proekcijata za ekonomski rast, koja prvi~no be{e proektirana na 1%. Revidiraweto na proekcijata vo negativen pravec toga{ guvernerot go povrza so namalenata doma{na pobaruva~ka i maliot priliv na stranski investicii. godinava BDP iznesuva 111 milijardi denari. Vo istiot period minatata godina BDP be{e vo minus od 1,8%. Ovoj rast najmnogu se dol`i na potro{uva~kata na gra|anite i na dr`avata, koja vo tretiot kvartal dostigna 101 milijarda denari. Javnata potro{uva~ka se namali za 0,4% i iznesuva vkupno 19,5 milijardi denari. Spored statistikata, brutoinvesticiite vo tretiot kvartal vo BDP u~estvuvaa so 25,8 milijardi denari. Potro{uva~kata na doma}instvata porasnala za 4,1% i vo BDP u~estvuva so 82,3 milijardi denari. Na izvozot otpa|aat 56,4 milijardi denari, a na uvozot 72,7 milijardi denari, {to zna~i deka efektot od izvozot vrz BDP e nula. Ova zna~i deka makedonskiot BDP se potpira na potro{uva~kata, a ne na industrijata i na izvozot. Toa e pogubno za sekoja ekonomija i ne mo`e da donese pogolem ekonomski rast, bidej}i

ekonomijata nema sila. Duri i da porasne BDP so 2%, toa nema da bide dovolno za Makedonija da izleze od ekonomskata kriza. Gledano po sektori, vo tretiot kvartal najgolem rast ima kaj grade`ni{tvoto, od 18,4%, koe vo BDP u~estvuva so 6,4 milijardi denari, a najgolem pad e zabele`an vo sektorot hoteli i restorani. Od Ministerstvoto za transport i vrski se zadovolni od rastot vo grade`ni{tvoto i o~ekuvaat deka nagorniot trend }e prodol`i i vo drugite sektori vo ekonomijata. Rast od 3,8% e zabele`an vo finansiskiot sektor, a toj pridonesuva so 19,2 milijardi denari vo BDP. Dr`avnata administracija u~estvuva so 17,6 milijardi denari. Pogolem rast ima i kaj sektorite trgovija na malo i golemo, od 2,7%, i vo zemjodelstvoto od 2,4%. Spored vicepremierot za ekonomski pra{awa, Vladimir Pe{evski, proekcijata za rast

PETAR GO[EV GUVERNER NA NBM “Na{ata proekcija za rastot na ekonomijata vo momentov e poblisku do 3%, a rastot najmnogu }e zavisi od toa dali }e ima pove} e investicii i naso~uvawe na parite kon izvozniot sektor, kako i od nadvore{nite faktori, odnosno kolku }e raste globalnata ekonomija, od koja zavisat izvoznite mo`nosti na makedonskite kompanii, kako i kapitalnite tekovi vo ekonomijata.”


Navigator

KAPITAL / 24.12.2010 / PETOK

LIDERI IDERI L

JORGOS PAPANDREU

 NE IM BE[E DENOT

BUJAR OSMANI

DMITRI MEDVEDEV

SALI BERI[A

buxet za 2011 godina spea da go ubedi SAD Godr~kiot e u{te porestriktiven da go ratifikuvaat U godina{niot, samo za dogovorot za namaluvawe

inisterot za zdravstvo 3.000 Albanci zaminale M e dol`en da pobara 1 od zemjata vo zemji-~lenki odgovornost od direktorite na EU za samo edna nedela

da gi zadovoli strogite kriteriumi za da ne sekne me|unarodnata pomo{

na klinikite koi delat nagradi i bonusi, a ne gi pla}aat dolgovite

na nuklearnoto vooru`uvawe, koj gi zasega pred s$ SAD i Rusija

od ukinuvaweto na vizniot re`im, {to ne zboruva dobro za vlasta vo Albanija

AST NA EKONOMIJATA OD 2%

NEMA DA BIDE %  Podatocite od Dr`avniot zavod za statistika poka`uvaat deka duri 73,9% od brutodoma{niot proizvod se bazira na potro{uva~kaata na doma}instvata. Koga }e se dodade javnata potro{uva~ka so u~estvo od 17,6% izleguva deka pove}e od dve tretini od makedonskiot BDP go sozdava potro{uva~kata. Efektot na izvozot e nula zatoa {to uvozot, koj se minusira od vkupnata vrednost na BDP, e pogolem. Ostanuvaat samo bruto investiciite, koi vo strukturata na BDP u~estvuvaat samo so 23,2%.

POTRO[UVA^KA NA DOMA]INSTVA

UVOZ

72.788 8

vo milioni denari

82.3 82.363

56.442

rika Makprogres od Vinica. Metaloprerabotuva~ite, pak, pogolemiot rast na ekonomijata go vrzuvaat so zazdravuvaweto na gr~kata ekonomija, so koja Makedonija e vrzana. “Iskreno se nadevam deka idnata godina }e imame rast na BDP. Svedoci sme na toa deka regionot poleka ekonomski zazdravuva. Edinstveno ne znam {to }e se slu~uva so Grcija, poradi nejzinata prezadol`enost. Ottuka, smetam deka vladinata procenka za rast na BDP idnata godina e realna i ostvarliva”, veli Ace Antevski, generalen direktor na Rade Kon~ar. Spored nego, site dr`avi vo regionot odat napred, {to zna~i deka i kaj nas }e ima razdvi`uvawe na ekonomi-

BRUTO INVESTICII

25.860

jata. EVROPSKATA EKONOMIJA ZABAVILA VO TRETIOT KVARTAL Evropskata ekonomija vo tretiot kvartal zabavi. Spored posledniot izve{taj na Eurostat, vo tretiot kvartal BDP vo evrozonata porasna za 0,4%, a vo 27-te zemji-~lenki za 0,5%. Krajnata potro{uva~ka od doma}instvata e zgolemena za 0,3%, investiciite za 0,2%, {to e namaluvawe sporedeno so rastot od 2,1% vo vtoriot kvartal. Izvozot porasna za 1,9%, {to e isto taka namaluvawe sporedeno so rastot od 4% vo vtoriot kvartal, a uvozot porasna za 1,6. Del od evropskite zemji s$ u{te bele`at pad

IK K  POBEDNIK

KONSTRUKTIVEN JAVNO-PRIVATEN DIJALOG!

N

Nudej}i im partnerstvo na javnite institucii za unapreduvawe na postapkite za javni nabavki na informati~ko-komunikaciski tehnologii vo Makedonija, MASIT ja izrazi svojata podgotvenost za sorabotka so Vladata za nao|awe najsoodvetni na~ini za podobruvawe na javnite nabavki. Celta e mnogu opravdana - da se pottiknat brzinata i odr`livosta na razvojot na doma{niot IKT-sektor, a vo krajna linija i na celokupnata ekonomija. Re{enie od biznisot za biznisot. Bez namera da kritikuva, MASIT so ovoj dokument go pravi prviot ~ekor i & predlo`i na Vladata konstruktiven javno-privaten dijalog za re{avawe na postojnite problemi. Toa

VASKO KRONEVSKI nogu jasno go ka`a i pret mnogu pretsedatelot na ovaa komora, Vasko Kronevski. Poziciskiot dokumentna MASIT nastanuva po ednogodi{na rabota i anali-za za sostojbite vo oblasta na javnite nabavki na IKT, a rezultira so studija vo koja se opfateni konkretni merki, koi, spored MASIT, na krajot }e pridonesat za razvoj na doma{nata ekonomija. Preku podobruvawe na procesite za javni nabavki, }e se unapredi i razvojot na makedonskiot IKT-sektor, {to }e pridonese za podobruvawe na delovnoto opkru`uvawe vo zemjata, kako i na produktivnosta na r j kompanii. golem broj

A

DETSKA DIPLOMATIJA!

JAVNA POTRO[UVA^KA

19.591

Makedonskiot BDP se potpira na potro{uva~kata, a ne na industrijata i na izvozot. Toa e pogubno za sekoja ekonomija i ne mo`e da donese pogolem ekonomski rast, bidej}i ekonomijata nema sila od 2% na BDP za godinava e s$ u{te predizvik. Toj smeta deka, sepak, rastot }e bide me|u 1% i 2%. “Izminatata godina e, sepak, godina vo koja zazdrave makedonskata ekonomija. ]e imame pozitiven ekonomski rast, bidej} i takvi se indikaciite od posledniot kvartal. O~ekuvawata za slednata godina se prili~no povisoki, iako proekciite se napraveni, bi rekol, umereno konzervativno, so rast od 3,5% i buxetski deficit od 2,5%. Li~no o~ekuvam da gi nadmineme tie”, izjavi vicepremierot Pe{evski. Spored nego, postojat indikacii deka ~etvrtiot kvartal }e bide mnogu silen i mo`ebi najdobar od izminatite kvartali. “Ona {to e najva`no e deka rastot e vraten. Toa e dovolno. Se razbira deka sekoga{ mo`e da bide i podobro. No, se dvi`ime vo pozitivna nasoka“, istakna Pe{evski. KOMPANIITE OPTIMISTI Biznismenite se optimisti deka do krajot na godinata } e se ostvari proekcijata na Vladata za rast na BDP, a toa go baziraat na rastot na proizvodstvoto. Pogolemi stapki na rast o~ekuvaat slednata godina. “Optimist sum za rastot na BDP. Izminatite nekolku godini celokupnata ekonomska aktivnost be{e na nisko nivo i smetam deka idnata godina }e imame rast. Ovaa godina na{ata kompanija }e ja zavr{i so rast od 15%, a identi~ni se na{ite o~ekuvawa i za idnata godina”, veli Gligor Cvetanov, direktor na konditorskata fab-

3

K  GUBITNIK

IZVOZ OZ

na ekonomiite. Vo tretiot kvartal negativno saldo ima Grcija (-1,1%), Romanija (-0,7%), Holandija (-0,1%). Spored Eurostat, pogolem rast na BDP vo tretiot kvartal imaat [vedska (2,1%), Polska (1,1%) i Finska (1,3%).

Ako prethodno trend be{e ambasadori da stanuvaat partiski vojnici na vladeja~kata partija, sega dopolnitelna prednost e mladosta i nemaweto ni eden den diplomatsko iskustvo. Ministerot za nadvore{ni raboti na Makedonija, Antonio Milo{oski, napravi novi promeni vo diplomatskite pretstavni{tva na zemjava. Me|utoa, namesto iskusni i karierni diplomati, Milo{oski isprati mladi i neiskusni momci, koi nemaat nitu den diplomatsko iskustvo. Taka, me|unardonata pozicija na zemjava, koja i taka bele`i negativen trend, kako vo Brisel, taka i vo sosednite zemji, so koi sekoj den s$ pove}e gi naru{uvame odnosite, so vakvata politika na prviot ~ovek na diplomatijata e osudena na totalen kolaps. U{te pove}e

REAKCIJA: Vo dnevniot vesnik “Kapital”, (~etvrtok 23.12.2010 godina) vo tekstot so naslov “I tro{ocite za plati, bonusi i reklami gi krevaat cenite na strujata i parnoto” e napravena gre{ka. Vo delot od tekstot vo koj {to se dava objasnuvawe za u~estvoto na menaxerskite plati vo reguliraniot prihod na AD MEPSO e objaveno deka “Menaxerskite plati na dr`avniot prenosen sistem MEPSO, pak, spored presmetkite na regulatorite lani u~estvuvale so 17% vo reguliraniot prihod na kompanijata”. Ovaa informacija ne e to~na i vodi na pogre{en zaklu~ok. Menaxerskite plati vo AD MEPSO vo reguliraniot prihod godina u~estvuvaat so 0,4%. Platite na site vraboteni vo kompanijata vo reguliraniot prihod u~estvuvaat so 16%.



ANTONIO OM MILO[OSKI ILO[OSKI zaradi toa {to i zemjite vo koi gi ispra}ame na{ite ambasadori po~naa da reagiraat na vakviot izbor na Milo{oski. Dokolku Vladata prodol`i so vakvata praktika, mnogu realno e Makedonija da gi vlo{i diplomatskite odnosi so site zemji. So ogled na ekonomskata kriza i najavite na pove}e evropski zemji deka }e zatvoraat ambasadi niz svetot, evropskite zemji ova mo`at da go iskoristat kako adut i da gi zatvorat i ambasadite vo Makedonija. So toa, Makedonija ne samo {to }e gi zamrzne odnosite so me|unarodnata zaednica i }e go vlo{i i taka razni{aniot imix.

 MISLA NA DENOT

VLADIMIR PE[EVSKI VICEPREMIER ZA EKONOMSKI PRA[AWA “]e bide predizvik godinava stapkata na BDP da stigne do stapkata od 2%. Ako se presmeta kumulativno, vlegovme vo pozitivna zona, no o~ekuvam definitivno da bide rastot me|u 1% i 2%. Dali }e bide 2%, ostanuva da se vidi.”



NAJMO]NITE FAKTORI NA SVETOT SE JASNITE IDEI VO UMOVITE NA ENERGI^NITE LU\E SO DOBRA VOLJA

X. ARTUR TOMSON [KOTSKI NAU^NIK


Navigator

4  3 FAKTI ZA...

270 81,16% 78,31% K

O

M

 PROCENKI...

 VLADIMIR PE[EVSKI

PRODA@NI MESTA VO MAKEDONIJA SE ISPITANI OD SWAT, SO CEL OCENKA NA KVALITETOT NA USLUGITE

O^EKUVAM REALIZACIJA NA POVE]E ENERGETSKI PROEKTI

V

o delot na energetikata za slednata godina, vicepremierot za ekonomski pra{awa, Vladimir Pe{evski, o~ekuva relalizacija na pove}e energetski proekti. “Od proektite {to se po~nati treba da ima zavr{nica HEC Sv. Petka i da bide pu{tena vo upotreba, a do krajot na godinava ili po~etokot na januari treba da profunkcionira i elektranata TE-TO vo Skopje, koja e privatna inicijativa, a se o~ekuvaat narednata godina da po~nat i podgotvitelni aktivnosti vo delot na realizacija na Lukovo Pole i Bo{kov Most”, izjavi Pe{evski. Kako negova najgolema `elba slednata godina e realizacija i na proektot ^ebren i Gali{te.

OD GRA\ANITE SE ZADOVOLNI OD USLUGITE VO PRODAVNICITE ZA TELEKOMUNIKACII I OPREMA R

C

I

J

QUP^O ZIKOV

vicepremier za ekonomski pra{awa

OD GRA\ANITE SE ZADOVOLNI OD USLUGITE VO SALONITE ZA MEBEL I KANCELARISKA OPREMA

E

KAPITAL / 24.12.2010 / PETOK

A

L

E

N

O

G

L

A

S

53

...POGLED NA DENOT...

IMAME LI KRIMINALCI ZA DA PARIRAME?

Z

a eden mesec trojca politi~ari gi zavr{uvaat svoite karieri. Ivo Sanader e vo pritvor i najverojatno }e zavr{i vo zatvor. Milo \ukanovi} po vtor pat vo svojata politi~ka kariera, pod oficijalno nejasni okolnosti, zaminuva od mestoto premier na Crna Gora (analiti~arite komentiraat deka ovojpat zasekoga{). Ha{im Ta~i samo {to pobedi na izborite vo Kosovo, den potoa se soo~uva so zasega s$ u{te nerazjasnetoto delo deka vo vojnite so Srbite niz devedesettite godini bil del od brigadite trgovci so ~ove~ki organi... Prili~no bizarno...! Balkanskata inkriminirana politi~ka scena e vo nevolja! Se pretpostavuva deka na red e Srbija! Kako {to pi{uvaat tamu, ako toa se slu~i, }e ima {to da se ~ita... Mnogu srpski bosovi denovive verojatno ne se vo svoite domovi. I nema da ~itame samo za srpskite kriminalni i sporni biznis-likovi, tuku }e ~itame i za onie po{iroko vo regionot... Mo`ebi i za na{ite! Ve}e i po~naa... Dodeka denovive gi sledam ovie nastani niz balkanskite glavni gradovi, si spomenuvam na dve golemi temi koi se debatiraa kon krajot na devedesettite godini, osobeno po zavr{uvaweto na kosovskite vojni i bombardirawata na Belgrad vo 1999 godina od strana na sojuznicite vo NATO! Osobeno ona {to sleduva{e potoa - formiraweto na Paktot za stabilnost (so naznaka deka za Balkanot sega se podgotvuva nov “Mar{alov plan”!). Potoa, se se}avam na silnite debati koi se vodea za podelbata na Balkanot, {to evroatlantskite organizacii (NATO i EU), osobeno EU, ja pravea na

“...Sega e vreme da poka`eme vrednosti na Balkanot! Zar }e dozvolime i kriminalci da nemame za falewe...” na{e golemo nezadovolstvo i neprifa}awe: na Balkan (Bugarija i Romanija) i na Zapaden Balkan (site nie ostanati nesre}nici, zaglaveni vo gomna do gu{a). Dobrite poznava~i na prilikite sigurno }e se setat deka smislata na dvata politi~ki procesi, sugerirani i motivirani od Brisel, toga{ be{e, vsu{nost, detektiraweto na regionot na Zapadniot Balkan kako opasen za evropskata bezbednost zaradi prili~no inkriminiranite lideri i politi~ari, slabi dr`avni institucii i korumpirano sudstvo! Kade {to kriminalot i korupcijata se instalirani duri i vo vrvovite na vladite! Ili, kako {to tie godini me brifira{e eden me|unaroden slu`benik vo Skopje, zadol`en za ovie raboti: “Ovde imate s$: organiziran kriminal, otsustvo na demokratija, mnogu droga i mnogu drogirani, korupcija vo buxetot (dr`avata), instalirawe na represija za za{tituvawe na vlasta i sozdavawe na oligarhija, koja poradi lo{ata tranzicija i privatizacija mora da gi pla}a smetkite vo kr~mata... Ona {to, sekako, nemate e voljata da se spravite so toa! A toa e pri~inata {to u{te dolgo }e bidete pred portite na Evropa!”, mi objasnuva{e ovoj gospodin. Brisel po~na da gi pali reflektorite! Izgleda ni dojde redot... Pred dva-tri dena na ova mesto potsetiv deka Bugarija i Romanija, iako polnopravni ~lenki vo EU, lani se soo~ija so surovata vistina da ja izgubat i finansiskata poddr{ka od Brisel (fondovite) poradi s$ u{te visokoto nivo na korupcija. Nevidlivata raka na Brisel i Va{ington poleka, no sigurno, po~nuva da go menuva softverot na ovie prostori. Ottuka, da ne se ~udime {to se slu~uva na Zapadniot Balkan denovive! Poglednete go moralniot poraz na Hrvatska!!? Sanader go “smknaa” od premier bez oko da im trepne. Izleze na videlina celata beda na vladeeweto so zemjata, i so HDZ, na ovoj ~ovek! Lokalnite balkanski politi~ki eliti, me|u koi i na{ite, sekako, se vo {ok. Zaslepeni od nekontroliranite tro{ewa od centralnite buxeti, zamajani i istro{eni poradi pove}eto vojni vodeni od nivnite kabineti vo poslednite dvaeset godini, na koi potro{ija mnogu dr`avni pari, a zarabotija golemo li~no bogatstvo (stanovi, ku}i, deloven prostor, mnogu hektari zemja, bez za toa da ponesat deloven, praven i politi~ki rizik), denes se soo~eni so faktot deka mora da ja platat cenata! So niv i sudiite verojatno! Vidovte eden na{ “apelacionen” kako nekolku pati bezobrazno se prevrti vo dva dena! No, da ne se gri`ime, i toj }e ja plati cenata, a i nekoj drug, sekako. No, sakletot e {to so makedonskite bosovi i vo ovaa golema balkanska tema rabotite se sme{ni. Delata se tie, no parite se malku. Beden e biznisot ovde! I kriminalite verojatno se bedni... Pretpostavuvam deka }e n$ izede sramot od faktot deka i kriminalci na krajot }e nemame, so koi }e mo`eme da se pofalime na Balkanot! I za toa }e ni se smeat... navistina frustrira~ki...


6

Politika / Pari / Dr`ava

 PREGLED VESTI QUPKA ARSENIEVSKA, V.D. PRETSEDATEL NA APELACIJA! upka Arsenievska }e ja vr{i dol`nosta v.d. pretsedatel na Apelacioniot sud otkako pretsedatelskata fotelja ostana prazna poradi ostavkata od zdravstveni pri~ini na Jordan Mitrinovski. Pretsedatelot na Sudskiot sovet, Vasil Gr~ev, informira{e deka se vodele od na~eloto za toa koj sudija od ovoj sud imal najvisoka ocenka vo 2008 godina i se pogodilo tokmu Arsenievska da bide najvisoko oceneta. Sudskiot sovet isto taka konstatira{e prestanuvawe na pretsedatelskata funkcija na Mitrinovski, koj si podnese ostavka od zdravstveni pri~ini, iako se ~uvstvuva dovolno zdrav za da ostane sudija. Poradi toa, Mitrinovski }e se soo~i i so Komisijata, formirana vo Sudskiot sovet, na ~elo so sudijata Krste Sivakov, koja }e odlu~uva po baraweto na Vrhovniot sud za utvrduvawe na odgovornosta na Mitrinovski, koj be{e del od tri~leniot krivi~en sovet na skopska Apelacija koj go pu{ti tutunskiot bos Bajru{ Sejdiu vo doma{en pritvor so garancija od 1,4 milioni evra. Sudskiot sovet ja prifati i ostavkata na sudijata Ismail Limani, koj odlu~uva{e za pritvorot na Bajru{, po {to Sovetot raspi{a konkurs za priem na trojca sudii vo Apelacioniot sud na ispraznetite mesta od Limani, Violeta Duma i Vlado Xilvixiev.

Q

TRENKOVSKI: LEKOVITE NE GI PLA]AV DVOJNO orane{niot direktor na Fondot za zdravstvo, \or|i Trenkovski, obvinet za zloupotreba na slu`benata polo`ba, ne se ~uvstvuva vinoven. Trenkovski vo svojot iskaz vo Krivi~niot sud vo Skopje, kade {to se vodi postapkata protiv nego, tvrde{e deka odgovornosta za pla}aweto na fondovskite lekovi e vo celosna nadle`nost na podra~nata edinica Skopje i toj nikoga{ ne sklu~il nikakvi dol`ni~ko-doveritelski odnosi so privatnata organizacija Gradski apteki. "Ne sum vinoven i nema dvojno pla}awe na lekovi, a toa go utvrdija nadvore{nite revizii vo Fondot na zdravstvo", izjavi Trenkovski pred sudot. Toj tvrdi deka poseduva dokazi deka za periodot dodeka bil direktor, Fondot za zdravstvo ostvaril dobivka. Pokraj Trenkovski, vo slu~ajot e obvineta i porane{nata direktorka na Gradski apteki, Vesna Ognenovska. Spored obvinenieto, Trenkovski vo 2007 godina dozvolil od kasata na Fondot isti lekovi da bidat naplateni dvapati. Ognenovska, iako znaela, po vtor pat gi fakturirala lekovite za Fondot povtorno da gi plati. Dvajcata se osomni~eni deka go o{tetile Fondot za 450 iljadi evra. Trenkovski sam se povle~e od direktorskata funkcija poradi li~ni pri~ini, po {to be{e otvorena krivi~nata postapka protiv nego.

P

[E]ERINSKA: NEKOMU MU SMETA MOJATA DOBRA RABOTA! nicijativata za razre{uvawe na prateni~kata na SDSM, Radmila [e}erinska, denes }e bide na dneven red na Sobraniskata komisija za izbori i imenuvawe, po inicijativa na pratenikot na DPS, Ivan Stoilkovi}. Toj vo govorot na [e}erinska na raspravata za proektot "Skopje 2014" prepoznal nacizoiden povik upaten kon nego. "Grubiot ispad na [e}erinska vo Sobranieto mora da dobie svoja zavr{nica vo Sobranieto. Jas ne znam kako }e glasaat pratenicite vo odnos na mojot predlog, no mojata ideja e da se spre~i govorot na omraza vo Sobranieto”, izjavi Stoilkovi}. [e}erinska reagira{e otkako toj vo nekolku navrati Kameniot Most vo Skopje go nare~e Du{anov Most, no tvrdi deka ne go navredila. "Nikoga{, nikade i vo nikakov kontekst ne sum gi ka`ala zborovite koi Stoilkovi} tolku lesno mi gi nalepi, taka {to ne se raboti za laga, tuku za besramna i bezobrazna laga. Se trudam da ne baram politi~ki kontekst vo pozadina, me|utoa, toa e edinstvenoto {to mi doa|a na um”, izjavi [e}erinska. Taa smeta deka pri~inata za podnesuvawe na inicijativata e toa {to na nekoj mu pre~i dobrata rabota na Nacionalniot sovet za evrointegracii.

I

KAPITAL KAPITAL / 23.12.2010 / 24.12.2010 / ^ETVRTOK / PETOK

DIPLOMATSKI IZVORI PREDUPREDUVAAT

SE VLO[UVAAT ODNOSITE SO BUGARIJA!

 Dodeka celoto vnimanie vo odnos na me|usosedskite odnosi e naso~eno kon sporot za imeto so Grcija, poznava~ite velat da ne se defokusirame od problemite so Bugarija. Dogovorot za bilateralna sorabotka s$ u{te ne e potpi{an, a so meseci nema kontakti na povisoko me|udr`avno nivo GABRIELA DELOVA delova@kapital.com.mk

odeka vo Maked o n i j a vl a d e e percepcijata deka samo sporot so Grcija n$ deli od polnopravno ~lenstvo so Unijata, diplomatski izvori velat deka mnogu naskoro na povr{ina }e isplivaat problemite koi zemjava gi ima so isto~niot sosed - Bugarija. Dodeka za sporot so imeto se jasni crvenite linii na dvete strani, poznava~ite predupreduvaat deka problemite so Bugarija ne se su{tinski iscrtani i istite mo`at da stanat mnogu poslo`eni i pokompleksni. Diplomatski izvori tvrdat deka iako problemite so Bugarija nema direktno da zastanat na patot na Makedonija kon EU i NATO, sepak, tie mo`at mnogu pove}e da go uslo`nat procesot. Deka ova navistina e taka brifiraat i od Ministerstvoto za nadvore{ni raboti, koi predupreduvaat deka Makedonija vo momentot ima najlo{i odnosi so Bugarija. Dogovorot za dobrososedski odnosi koj do Ministerstvoto e ispraten u{te vo 2008 godina, a be{e obelodenet na po~etokot na ovaa godina, } e bide dokumentot za koj najmnogu }e sporat Makedonija i Bugarija, informiraat izvori od MNR. Sporniot dokument, koj s$ u{te go nemaat utvrdeno oficijalna Sofija i Skopje, treba da gi regulira ekonomskite odnosi na dvete zemji, energetskata sorabotka, kako i infrastrukturata. Me|utoa, ona {to najmnogu ja razbranuva javnosta be{e baraweto od strana na Bugarija, Skopje i Sofija zaedni~ki da gi praznuvaat

D

istoriskite praznici. Ekspertite vakviot dokument go komentiraat kako skandalozen, bidej}i sodr`i mnogu sporni elementi. Pred s$ poradi toa {to Bugarija nastapuva od pozicija na posilen sosed, odnosno potenciraat deka taa e ~lenka

na NATO i EU – organizacii kade {to ima pravo na veto, ne{to {to mo`e da se tolkuva kako eden vid zakana. [TO MISLAT AMBASADORITE ? Porane{niot ambasador vo NATO, Nano Ru`in, veli deka postojanoto optovaruvawe i

KOGA GRCITE I BUGARITE SE SRE]AVAAT, MAKEDONIJA NE E POKANETA! Vo nasoka na predupreduvwata deka dokumentot za dobrososedskite odnosi navistina }e bide kamen na sopnuvawe za evrointegrativnite procesi na Makedonija e i poslednata izjava na bugarskiot minister za nadvore{ni raboti, Nikola Mladenov. Za vreme na trilateralnata sredba na ministrite na nadvore{ni raboti na Bugarija, Grcija i Srbija, vo zedni~ka izjava ministerot Nikola Mladenov i Dimitris Drucas ispratija jasna poraka deka bez ispolnuvawe na barawata na Bugarija i Grcija, Makedonija nema da mo`e da stane del od Unijata. Dodeka Grcija bara pop-u{tawe vo sporot za imeto, Bugarija bara dogovor za dobrososedski odnosi. No, ne samo kako forma, tuku kako modalitet vrz osnova na koj }e se razviva novo, strategisko partnerstvo me|u zemjite od regioniot. Bugarskiot minister za nadvore{ni povtori deka podgotvenosta za ~lenstvo vo Unijata se ceni vrz osnova na tri kriteriumi, od koi Makedonija ne go ispolnuva onoj {to ja zasega Bugarija, a toa e kriteriumot za dobrososedstvo.

osporuvawata koi postojat me|u Makedonija i Bugarija se indikator deka ne{to ne e vo red vo odnosite me|u Makedonija i Bugarija. Me|utoa, dodava toj, so ogled na toa deka Bugarija e najlo{iot u~enik vo EU, ne bi mo`ela da na{teti na patot na Makedonija kon EU. "Povikuvaweto na dobrososedski odnosi i baraweto da se po~ituva ovaa deklaracija e pove}e krevawe vreva od strana na Bugarija, koja saka da go zgolemi svoeto zna~ewe vo regionot. Realno, Bugarija nema realna opcija da ja blokira Makedonija na patot kon EU", veli Ru`in. Sepak, veli Ru`in, potrebna e pointenzivna diplomatska sorabotka za da se podobrat dobrososedskite odnosi so ovaa zemja i da se nadminat frustraciite koi n$ demnat od minatoto. Na sli~en stav e i sega{niot ambasador vo Srbija, a porane{en opolnomo{ten ambasador vo Bugarija, Qubi{a Georgievski. Toj veli deka iako se ~uvstvuva vlo{uvawe na odnosite, ne veruva deka Bugarija bi bila sledniot kamen na sopnuvawe na Makedonija kon EU. "Ne veruvam deka Bugarija }e go sledi primerot na politikata {to ja vodi Grcija kon Makedonija. Moe li~no viduvawe e deka rabotite ne se takvi i Bugarija nema nitu strate{ki, nitu istoriski pri~ini da zastane na patot na evrointegraciite na na{ata zemja. Paradigmata na Bugarija najmalku }e bide gr~kata politika", veli Georgievski. Toj dodava deka pozitiven ~ekor vo odnos na dobrososedskite odnosi so Bugarija e ostavkata na antimakedonistot Bo`idar Dimitrov.

“FRANKFURTSKA MAFIJA"

PRODADENIOT HEROIN VREDEL EDEN MILION EVRA! MARIJA SEVRIEVA

sevrieva@kapital.com.mk

snovniot sud vo Skopje se o~ekuva da dodeli merka pritvor na devetminata uapseni od v~era{nata akcija "Dirigent", koi se tovarat za nedozvolena trgovija so narkotici, a del za pomagawe vo perewe pari. Dvaeset i devetminata privedeni od Skopje, Veles, Sveti Nikole i Gevgelija se povrzani so "Frankfurtska mafija” i se osomni~eni za krivi~ni dela izvr{eni nadvor od zemjata. Od niv {estmina se organizatori na kriminalnata grupa, me|u koi i glavnite, Zoran Manaskov-Skr{eniot, Spase Dimovski-Ajduk i Tome Dimovski-Tom~e.

O

Koordiniranata akcija na avstriskata, germanskata i makedonskata policija se odvivala vo poslednive dve godini. Dosega se uapseni stotina lica povrzani so “Frankfurtska mafija", koja preprodava heroin prete`no vo Viena i Frankfurt. Se pretpostavuva deka grupata uspeala da prodade heroin vo vrednost od eden milion evra. Spored ministerkata za vnatre{ni raboti, Gordana Jankuloska, akcijata "Dirigent" bila uspe{na poradi dobrata sorabotka na trite policii protiv transnacionalniot kriminal. "Najzna~ajno e {to se privedeni trite glavni lica osomni~eni deka go organizirale funkcioniraweto na

kriminalnata grupa", istakna Jankuloska. Policijata, sepak, prizna deka del od licata bile i prethodno apseni, no poradi slabite krivi~ni prijavi bea oslobodeni po {to go povtorile deloto. Pokraj dosega uapsenite, policijata traga u{te po dve lica koi vo momentov ne se dostapni. Grupata anga`irana za preprodavawe na heroinot bila celosno obezbedena so stan, prevoz i pari, a dobivala i procent od proda`bata. Taa bila "dirigirana" telefonski od Skopje i Veles. Direktorot na Biroto za javna bezbednost, Qup~o Todorovski, istakna deka vo v~era{nata akcija u~estvuvale 377 policiski slu`benici od razli~ni policiski edinici,

koi izvr{ile 33 pretresi vo stanovi i drugi objekti. "Pritoa se pronajdeni 50.000 evra, pove}e od 157.000 denari i utvrdeni se transferi na pari vo iznos od 265.000 evra. Odzemeni se i okolu dva kilogrami marihuana, 25 paket~iwa marihuana podgotveni za proda`ba na teren, eden pi{tol, 14 avtomobili i dva motocikli so koi se vr{eni krivi~nite dela ili se kupeni so pari od krivi~nite dela", istakna Todorovski. Uspe{nosta na akcijata poka`uva deka postoi odli~na sorabotka so makedonskata policija, koja avstriskata policija ja nema postignato i so nekoi svoi evropski partneri, izjavi policiskoto ata{e od ambasadata na Avstrija vo Makedonija, [tefan Turner.


KAPITAL / 24.12.2010 23.12.2010 / PETOK ^ETVRTOK

Politika / Pari / Dr`ava

SOVETNIK NA PO[TA, KOMERCIJALIST I STRU^WAK ZA MERMER, SAMO NE I DIPLOMAT!

7

 PREGLED VESTI

SDSM: NOVIOT AMBASADOR VO TURCIJA E REZIL!  Ne prestanuvaat skandaloznite re{enija za novi ambasadori na Makedonija niz svetot. Dodeka drugite dr`avi na ovaa funkcija nazna~uvaat lica koi pominuvaat specijalni testovi i iscrpuva~ki intervjua, kaj nas dovolno e samo skromna podgotovka, `elba za rabota i partiski ili rodninski vrski KATERINA SINADINOVSKA sinadinovska@kapital.com.mk

{te edno sporno re{enie za funkcijata ambasador na Makedonija, ovojpat vo Ankara. Sovetnik na po{ta, komercijalist i stru~wak za mermer, ~ovek koj nema vrska od diplomatija. Vaka go opi{a opoziciskata SDSM noviot ambasador vo Turcija, Goran Taskoski. “Sramno e za Makedonija vo Turcija, koja e ~lenka na NATO, koja edinstvena ja prizna Makedonija pod ustavnoto ime vo NATO, koja e edna od 20-te ekonomii vo svetot, da se prati ~ovek koj nema ni eden den diplomatsko iskustvo”, veli pratenikot na SDSM, Igor Ivanovski. Ivanovski veli deka ne mu e jasno kako za vlasta Taskoski bi bil odli~no re{enie za ambasador, koga toj dvapati se kandidiral za pretsedatel na op{tinskata organizacija na VMRO–DPMNE vo Bitola, edna{ i za pratenik, pa i vo dvata slu~ai ne go izbrale. “Nejasno e kako ovoj ~ovek }e sedne do Rexep Taip Erdogan, koj sedi do Obama, do Putin i Medvedev i }e ja prezentira Makedonija. Toj e tolku diplomatski neiskusen {to veli deka }e se onesvestel od zadovolstvo koga ja pominal granicata i carinikot mu ka`al “taman”. Ova e sram za Makedonija i golema navreda za Turcija", veli Ivanovski. Taskoski ne odgovori na kritikite. Vo prezentacijata na svoite tezi obrazlo`i deka za funkcijata se podgotvuval taka {to odel na site priemi od turskata ambasada i na ru~ek so ambasadorot. Ja opi{a Turcija kako strate{ki ekonomski i politi~ki partner na Makedonija i ka`a deka }e se zalaga pred s$ za podobruvawe na trgovskata razmena. Pred pratenicite v~era svoite tezi gi brane{e i noviot ambasador vo Bugarija, Blagoj Hanxiski, koj na ovaa funkcija doa|a od pozicijata ambasador vo Grcija. Glavna cel na Hanxiski }e mu bila borba za priznavawe na makedonskoto malcinstvo i unapreduvawe na relaciite po site odnosi. Za Hanxiski SDSM oceni deka e diplomat od kariera, me|utoa, so sporni stavovi, oti kako ambasador vo Atina samo pomognal za promocija na tezite za antikvizacija na premierot Nikola Gruevski.

U

SDSM se pla{i deka toj va`i za prili~no radikalen diplomat, koj nema da naide na {iroko otvoreni race vo Sofija. KAKVA DR@AVA – TAKVI AMBASADORI! Ne{to pove}e od dvaesetina godini i kakvo bilo visoko obrazovanie – ova se kriteriumite za dobivawe na funkcijata ambasador na Makedonija vo svetot. Vo niza primeri dosega za najvisokata diplomatska pozicija se izbirani lu|e so diskutabilna biografija, nitu den diplomatsko iskustvo i nikakvi prethodni obuki. “Ambasadorite ne se ra|aat preku no}, tie se podgotvuvaat, a so ogled na toa {to soglasno zakonot tie se obu~uvaat vo Ministerstvoto za nadvore{ni raboti, kade {to, vsu{nost, nema iskusni lu|e koi mo`at da gi obu~at, toa zna~i deka ednostavno se vrtime vo magi~en krug", veli porane{niot minister za nadvore{ni raboti i porane{en ambasador, Slobodan ^a{ule. Spored nego, ne postoi kvalitetna podgotovka za ambasadorite. “Vo MNR licata se vrabot uvaat preku Dr`avnata agencija za dr`avni slu`benici i pritoa ne postojat razli~ni kriteriumi dali istite }e bidat slu`benici ili }e se podgotuvaat za ambasadori. Istite kriteriumi se za site", veli ^a{ule. So sli~en stav i porane{niot ambasador vo NATO, Nano Ru`in. "Vo MNR ne postojat kriterumi po koi se izbiraat ne samo ambasadorite, tuku i licata koi treba da rabotat vo poniskite e{aloni. Edinstven kriterium e da se ima visoko obrazovnie, bez dopolnitelni testovi za sposobnosta na liceto da ja izvr{uva taa funkcija", veli Ru`in. Problemot vo na{ata diplomatija e, dodava Ru`in, {to vo izborot na novite ambasadori presudni se partiskata pripadnost ili lobirawata na rodnini i bliski prijateli: "Najdobro e da se ispra}aat najsposobnite, a ne najlojalnite, bidej}i vo diplomatijata nema partiska pripadnost, tuku vo pra{awe e edinstveno dr`avata". KOJA E RAZLIKATA ME\U MAKEDONIJA I SVETOT? Osven diplomatskiot ispit {to go imaat, od MNR informiraat deka podgotovkata na ambasadorite se odviva vo ramkite na site direktorati na MNR, a

SOBRANIETO GI IZGLASA IZMENITE NA ZAKONOT ZA DR@AVNA UPRAVA obranieto v~era gi donese izmenite na Zakonot za organizacija na organite na dr`avnata uprava. Novite izmeni predviduvaat reformata na javnata administracija da ja prezeme Ministerstvoto za informati~ko op{testvo, koe sega }e se preimenuva vo Ministerstvo za informati~ko op{testvo i administracija. So izmenite se namaluvaat nadle`nostite na Agencijata na dr`avni slu`benici, koja sega se sveduva na tehni~ko i logisti~ko telo. Izmenite na ovoj Zakon nagolemo bea sporeni od doma{nite eksperti i oficijalen Brisel. Tie predupredija deka ovie izmeni se {minkerski reformi, koi ne davaat su{tinsko re{enie za pregolemata i partizirana javna administracija. Inaku, izmenite na Zakonot se najdoa po vtor pat vo Sobranieto, bidej}i prviot pat vladeja~kata koalicija ne uspea da go obezbedi potrebnoto dvotretisnko mnozinstvo. Nasproti obvinuvawata od opozicijata deka edna{ padnat zakon ne mo`e da bide povtorno staven na dneven red najmalku tri meseci i so toa se pravi delovni~ki prekr{ok, Sobranieto, sepak, go donese Zakonot.

S

 U{te edno sporno re{enie za funkcijata ambasador na Makedonija, ovojpat vo Ankara - Goran Taskoski najmnogu vo direktoratot koj ja pokriva zemjata za koja e akreditiran. Slednoto skalilo e podgotovka vo drugite institucii, agencii i stopanski komori, kade {to toj dobiva informacii va`ni za rabotata. Po obikolkata niz instituciite, tie prezentiraat teza pred Kolegiumot na MNR, kako i pred Komisijata za nadvore{ni raboti vo Sobranieto. Za razlika od siroma{nata podgotovka kaj nas, ostanatite dr`avi imaat izgradeno vistinski strategii i visoki kriteriumi, ne samo za pozicijata ambasador, tuku i za toa koj s$ mo`e da raboti vo slu`bite na edno ministerstvo za nadvore{ni raboti. SAD, na primer, ~ija diplomatija e nadaleku poznata, u{te pri priemot na vrabotenite sproveduvaat nekolku vidovi testovi i intervjua, me|u koi i test za inteligencija i sposobnost na liceto. Kandidatite koi gi pominuvaat ovie testovi ({to e najmnogu 10%) potoa se ispra}aat na petnedelna obuka, po koja sleduva i poslednoto intervju. Kandidatite pominuvaat i niz medicinski proceduri preku koi im se utvrduva zdravstvenata i mentalnata sostojba. [to se odnesuva, pak, do ambasadorite - tie dobivaat posebni obuki, pa otkako }e bidat predlo`eni od pretsedatelot, podle`at na iscrpuva~ki intervjua pred site ~lenovi na Senatot. Pritoa, ambasadorot ne mo`e da bide lice bez prethodno pove}egodi{no iskustvo vo ministerstvoto. Sli~en e na~inot na postavuvawe na ambasadorite i vo Evropskata unija, ~ija slu`ba, iako e vo zarodi{, u{te na samiot po~etok vospostavi visoki kriteriumi koi treba da garantiraat deka stanuva zbor za profesionalni i karierni ambasadori. Toa go potvrduva i samiot fakt {to izbranicite na visokiot pretstavnik za nadvore{ni raboti na EU, Ketrin E{ton, }e bidat kompozicija od diplomatskite slu`bi na site nacionalni zemji-~lenki, kako i vidni

pretstavnici od evropskite institucii. Pokraj odgovornosta pred prvata dama na ovaa slu`ba, tie odgovaraat i pred Evropskiot parlament, kade {to i pratenicite isto taka im sproveduvaat intervjua na nazna~enite ambasadori, pred da dadat soglasnost za prezemawe na dol`nosta. Ambasador od edna evropska dr`ava vo Makedonija veli deka pred da dojde na funkcijata prvo 6 meseci go izu~uval makedonskiot jazik, a pritoa za voop{to da dojde do mo`nost da ja izvr{uva ovaa visoka diplomatska zada~a imal specijalni obuki.

MINISTEROT ZA ODBRANA NA TURCIJA VO POSETA NA MAKEDONIJA inisterot za odbrana na Turcija, Vexdi \onul, denes i utre }e prestojuva vo oficijalna poseta na Makedonija. Toj doa|a vo Makedonija po prethodna pokana od ministerot za odbrana, Zoran Kowanovski. Dvajcata ministri }e imaat tet-a-tet sredba, a predvideni se i sredbi na delegacii od makedonskoto i turskoto Ministerstvo za odbrana. Ministrite Kowanoski i \onul }e potpi{at dogovor za voena finansiska sorabotka. Za vreme na prestojot, ministerot \onul }e go poseti Tehni~kiot remonten centar, kade {to }e se odr`i ceremonija na sve~eno primopredavawe na donacija od Republika Turcija za potrebite na ARM, vo vrednost od okolu 253.000 dolari.

M


8

Politika / Pari / Dr`ava

 PREGLED VESTI VELEDROGERIITE MU KA@ALE NA OSMANI DEKA BOLNICITE ]E OSTANAT BEZ LEKOVI ekolku veledrogerii pismeno go informirale ministerot za zdravstvo, Bujar Osmani, deka dokolku javnite zdravstveni ustanovi ne gi pokrijat milionskite dolgovi, }e ostanat bez lekovi i medicinski materijali, doznava "Kapital". Ministerot Osmani ne odgovoril na ova predupreduvawe, iako drogeriite ve}e podolgo vreme se `alat na neplateni obvrski, pred s$ od Zaedni~ki slu`bi. "Vakvata institucionalna neodgovornost mo`e da prerasne vo ogromen skandal. Ako prekineme da gi snabduvame bolnicite so medicinski materijali, }e nemaat nitu {pric, nitu igla, a kamoli lekovi. Stanuvame nelikvidni poradi ogromnite dolgovi, a neisplatenite fakturi samo se talo`at", izjavija od edna od pogolemite veledrogerii. Fondot za zdravstvo neodamna se ogradi od odgovornosta za ovoj problem. Ottamu rekoa deka nabavkite se vo nadle`nost na samite zdravstveni ustanovi. Javnite zdravstveni ustanovi, pak, se `alat deka imaat ekstremno mali buxeti, so koi edvaj odvojuvale pari za plati. No, deka ne e ba{ taka uka`uvaat informaciite deka na nekoi kliniki direktorite delat i bonusi na krajot od godinata, a ne gi pla}aat dolgovite.

N

POMALI KAZNI ZA BANKITE PORADI GRE[KI VO KREDITIRAWETO ladata }e gi namaluva kaznite za davatelite na potro{uva~ki krediti, preku izmeni vo Zakonot za za{tita na potro{uva~ite. Zamenik-ministerot za finansii, Nedim Ramizi, na v~era{nata sobraniska Komisija za finansirawe i buxet istakna deka namaluvaweto na globite, vo prosek za 30%, e so cel da se za{titat potro{uva~ite, da se zgolemi efikasnosta na javnata administracija i da se podobri delovnata klima. #Po krajno neumerenata kaznena politika, Vladata, sakaj}i da se upristoi, zabega vo druga krajnost. Sega namaluva kazni i tamu kade {to ne treba. Kako }e go za{titite potro{uva~ot ako na davatelot na kreditot mu ja namalite kaznata dokolku ne mu dade eden primerok od dogovorot za kredit na baratelot#, pra{a pretsedatelot na LDP i pretsedatel na Komisijata, Jovan Manasijevski. Toj potencira deka so ovoj poteg Vladata dava zeleno svetlo za zloupotreba na potro{uva~ite. Organizacijata na potro{uva~i na Makedonija ne bila konsultirana.

V

KORIDORITE NEMA DA PO^NAT DA SE GRADAT NI VO 2011 itu slednata godina nema da po~nat da se gradat avtopatite od Koridorot 8 i Koridorot 10. Vicepremierot za ekonomski pra{awa, Vladimir Pe{evski, o~ekuva ovaa godina da se izbere koncesioner za dvata paketi koi se davaat pod koncesija, a izgradbata na avtopatite bi trebalo da po~ne otkako }e se izrabotat izvedbeniot proekt i ekolo{kata studija, ~ija postapka trae i do edna i pol godina. “Postapkata za izbor na koncesioner treba da zavr{i godinava, no otkako }e se izbere kompanijata, treba da se izraboti izvedben proekt i ekolo{ka studija za vlijanie vrz `ivotnata sredina, koja trae me|u godina i godina ipol. Otkoga }e go izberete koncesionerot, proektot }e se stavi na {ini, a potoa e samo pra{awe na vreme i intenzitet koga }e se realizira”, izjavi Pe{evski. [to se odnesuva do Koridorot 10, spored Pe{evski, bi trebalo vo prviot kvartal da bide zatvorena finansiskata konstrukcija za delnicata od Demir Kapija do Smokvica i potoa da se izrabotat i proektot i ekolo{kata studija. #Ne znam dali }e uspeeme da po~neme so gradba, no o~ekuvam slednata godina da gi potpi{eme site dogovori za finansirawe na Koridorot 10 , proekt koj ~ini 300 milioni evra. Site raboti se dvi`at vo taa nasoka. Rabotime intenzivno so Ministerstvoto za transport i vrski i so Ministerstvoto za finansii i trite finansiski institucii koi }e u~estvuvaat vo proektot, EIB, EBRD i Evropskata komisija, koja treba da finansira so sredstva od IPA programata od komponentata 3”, izjavi Pe{evski.

N

KAPITAL / 24.12.2010 / PETOK

OPOZICIJATA ZA FINANSISKIOT IZVE[TAJ NA JAVNIOT SERVIS ZA 2009

MRTV PRED KOLAPS, MENAXERITE OSIGURANI KAKO FERGUSON I MURIWO!  Opozicijata obvini deka menaxerite na javniot radiodifuzer, so nedoa|aweto vo Sobranieto, kade {to treba{e da ja branat svojata rabota, begaat od odgovornosta za sostojbite vo MRT, dodeka, od druga strana, ne sakaat da se li{at od skapoto menaxersko osiguruvawe za koe javnoto pretprijatie godi{no }e pla}a 17.000 evra MAKSIM RISTESKI risteski@kapital.com.mk

o ogromno docnewe, duri v~era vo Sobranieto se rasprava{e za izve{tajot za finansiskoto rabotewe na Makedonskata radio-televizija za 2009 godina i, apsurdno, vo poslednite denovi od ovaa godina be{e razgledan planot za finansisko rabotewe na javniot radiodifuzer za 2010 godina. Pratenicite na SDSM se ~udea kako e mo`no MRTV kako svoj pretstavnik na sednicata na koja se razgleduva finansiski izve{taj za 2009 godina, namesto nekoj od izvr{nite direktori, da go isprati ~lenot na Sovetot na MRT, Slobodan ^a{ule, koj na ovaa funkcija e samo 6 meseci. Pratenikot na SDSM, Jani Makraduli, uka`a na nelogi~nosta {to vo uslovi na svetska ekonomska kriza, vo edna javna ustanova koja se `ali na finansiska situacija pred kolaps, direktorite prodol`uvaat da zemaat ogromni plati i u{te sakaat da se osiguraat so skapi menaxerski dogovori. "Odgovornite za lo{ata finansiska situacija vo MRT, izvr{nite direktori ne sobraa sila da dojdat ovde, no sobraa sila da se osiguraat so menaxerski dogovori kako Ferguson i Muriwo", re~e Makraduli.

S

Javniot servis, finansiran od parite na gra|anite, raspi{a tender za menaxersko osiguruvawe na svoeto rakovodstvo, {to, otkako }e bide izbrana osiguritelna kompanija so najpovolna ponuda, mese~no }e go ~ini okolu 1.500 evra, a na godi{no nivo pove}e od 17.000 evra. Poznava~ite tolkuvaat deka skrieniot motiv koj se krie zad osiguruvaweto na prvite lu|e vo edna kompanija se parite koi na krajot na godinata gi dobivaat samite osigurenici kako povratni sredstva (80% od vrednosta na polisata) dokolku ne im se slu~ilo ni{to. Otsustvoto na menaxerskiot tim na javniot radiodifuzer gi ostavi neodgovoreni pra{awata na opozicijata i za pregolemiot broj sklu~eni dogovori so Agencijata za privremeni vrabotuvawa Partner, vredni 570.000 evra, za slu~ajot so avstraliskata kompanija Tarbs koja ja tu`i MRT pred Londonskiot sud za neispolnet dogovor i za ogromnite sredstva {to javnoto pretprijatie gi potro{ilo anga`iraj}i privatni kompanii za producirawe programa, na koi s$ u{te mnogu im dol`i. Opozicijata i vo ovaa prigoda go povtori obvinuvaweto deka MRT se koristi samo za propagandni celi na Vladata i za-

toa Makedonija nema javen radiodifuzen servis. Na komisiskata rasprava vo Sobranieto, koga prvpat se razgleduva{e finansiskiot izve{taj za 2009 godina i planot za 2010 godina, i pratenicite od parlamentarnoto mnozinstvo se slo`ija deka e neophodno da se napravat promeni vo Zakonot za radiodifuzna dejnost vo funkcija na zgolemuvawe na nezavisnosta na javniot

servis, pod pritisok na obvinuvawata deka MRT ~esto ja zloupotrebuva besplatnata reklamna kategorija – sodr`ini od javen interes, za da emituva ~ista politi~ka propaganda. Toga{ pretstavnici na menaxerskiot tim na MRT odbija da odgovorat na pra{aweto dali na Vladata & napla}aat za koristewe na reklamniot prostor na javniot servis.

PRATENIKOT KENAN HASIPI ZA ETNI^KITE KVOTI

"POVA@NI NI SE RAMKOVNITE VRABOTUVAWA OD BROJOT NA PRATENI^KI MESTA" MAKSIM RISTESKI risteski@kapital.com.mk

vtoroto prodol`enie na raspravata za izmenite na Izborniot zakonik, na sobraniskata Komisija za politi~ki sistem, go obele`a `estoka debata koja proizleze od predlogot na SDSM za zagarantirani prateni~ki mesta za pomalite etni~ki zaednici. Pratenikot od Demokratskata partija na Turcite, Kenan Hasipi, smeta deka predlogot na opozicijata pretstavuva moralna hipokrizija od nevideni razmeri, poradi toa {to so predlo`enoto

I

re{enie pomalite etni~ki zaednici dobivaat pravo na glas i pravo nekoi od niv da bidat izbrani za pratenici, no ne i pravo da odlu~uvaat, bidej}i, smeta toj, so predlogot na SDSM na pratenicite od pomalite zaednici im se odzema pravoto da glasaat po Badinter. "Barame garantirani mesta so polno pravo na odlu~uvawe. Treba i albanskata zaednica da znae deka Badinter ne e nivno ekskluzivno pravo", izjavi Hasipi. Pratenikot na SDSM, Vlado Bu~kovski, nastapot na Hasipi go oceni kako nekorekten, bidej}i, spored nego, so re{enieto na SDSM Turcite mo`at da se nadevaat

duri i na 4 pratenici vo Sobranieto, so {to ovaa etni~ka zaednica bi mo`ela da bide mnogu porelevanten faktor. Bu~kovski re~e deka i predlogot na SDSM ne go isklu~uva glasaweto po Badinter za pratenicite izbrani od etni~kite listi. "Glasaweto po Badinter za pratenicite izbrani od pomalite zaednici go problematiziraat albanskite partii. Predlogot na SDSM odi vo pravec da se stigne do konsenzus, a potoa }e mo`e da se debatira za kogo s$ }e va`i dvojnoto glasawe", re~e Bu~kovski. Hasipi, izrazuvaj}i zadovolstvo od pridobivkite na turskata zaednica od aktuelnata vlast, ~ij koalicionen partner e negovata

partija, re~e deka brojot na pratenicite Turci e pomalku va`en, od faktot {to vo mandatot na ovaa Vlada duri 200 pripadnici na ovaa zaednica bile vraboteni vo dr`avnata administracija. Bu~kovski, smetaj}i ja vakvata izjava kako u{te eden dokaz za partiziranosta na administracijata, pobara od Hasipi javno da se izvini. "Baram, kako {to SDSM se izvini za izjavata na Zaev, i Kenan Hasipi da se izvini za izjavata deka vrabotil, zaedno so ovaa vlast, 200 pripadnici na turskata zaednica, {to zna~i, 200 lu|e bliski na Demokratskata partija na Turcite", re~e Bu~kovski.


KAPITAL / 24.12.2010 / PETOK

Kompanii / Pazari / Finansii

OTKAKO NA PET TENDERI NE NAJDE KUPUVA^

9

 PREGLED VESTI

VLADATA ]E GI RE[AVA ZAGUBARITE SO DIREKTORSKI SMENI?!

 So relaksirani tenderski uslovi i novi menaxerski kadri }e se bara spas za dr`avnite pretprijatija EMO, Ohis, Eurokompozit i Tutunski kombinat od Prilep KATERINA POPOSKA poposka@kapital.com.mk

ladata }e gi menuva direktorite na dr`avnite pretprijatijazagubari ili }e go zasiluva menaxerskiot tim so novi kadri. Idejata bila na ovoj na~in da se najde re{enie za EMO, Ohis, Eurokompozit i prilepskiot Tutunski kombinat, koi ne uspea da gi prodade ni po pet raspi{ani tenderi, doznava “Kapital” od izvori vo Vladata. Vo me|uvreme, dolgovite na ovie kompanii rastat. Za ova v~era zad zatvoreni vrati vo Vladata nekolku ~asa debatiraa menaxerite na zagubarite i ministrite od ekonomskite resori vo Vladata. Spored na{ite informacii, Vladata li~no od direktorite sakala da slu{ne dali biznisplanovite na kompaniite se na ista linija so interesite na dr`avata. No, pod koi uslovi zagubarite }e im se nudat na investitorite }e se znae najverojatno po Nova godina. Direktorite i ministrite }e sednat na novi pregovori najverojatno slednata nedela. Pretstavnici na Vladata za “Kapital” objasnuvaat deka razgleduvaweto na biznis-planot na direktorite na zagubarite ne zna~i deka se otka`uvaat od potragata po stranski investitori. Najavuvaat olesneti uslovi na sledniot tender. “Sigurno e deka na sled-

V

nite tenderi }e se relaksiraat uslovite. Sakame da gi anketirame firmite koi dosega imale nekakov interes za kompaniite. Ne stanuva zbor za direktni pregovori, tuki za razgovori so niv, za da mo`eme da slu{neme {to predlagaat tie, {to baraat i {to e realno izvodlivo. Preku tie razgovori }e vidime i kakvo e nivnoto raspolo`enie da gi zadr`at vrabotenite vo slednite pet godini, {to be{e uslov i na prethodniot tender”, veli eden od ~lenovite na Vladata. Direktorot na Ohis, Pece Joveski, najavi deka najverojatno slednata nedela }e se znae sudbinata na Ohis, odnosno dali fabrikata }e se restartira ili }e se ~eka stranski investitor. “Konkretno, za kompanijata koja jas ja rakovodam, Ohis, se razgleduva mo`nosta da se poddr`i programata za sanacija koja nie ja podgotvivme. Re~isi dve tretini od potrebnite pari za sanacija kompanijata mo`e da obezbedi sama, a za ostanatite s$ u{te ne se znae dali }e se baraat breku kredit od banka ili od dr`avata. Kolku pari ni trebaat za sanacija s$ u{te ne mo`am da ka`am, bidej}i ne znam dali vo celost }e se prifatat na{ite predlozi. Vo odnos, pak, na vrabotenite, Ohis nema prevrabotenost. Kaj nas problem se starosnata struktura i kvalifikuvanosta na vrabotenite. Otpu{tawa }e nema. Verojatno }e ima doobuka i mobilnost na vrabotenite od eden vo drug pogon”, objasnuva Joveski. “Kapital” od izvori od

[PARKASE BANKA, PARTNER NA SKIJA^KIOT CENTAR MAVROVO a razvojot na zimskiot sport vo Makedonija, [parkase banka ostvari sorabotka so skija~kiot centar Mavrovo. Preku ova partnerstvo }e se vlo`uva vo razvojot na organizacijata, funkcionalnosta i izgledot na centarot, po primerot na svetskite skija~ki centri. “Kako banka koja poteknuva od zemjata na Alpite i zemja so dolga tradicija vo zimskite sportovi, [parkase odlu~i da stane oficijalen partner na skija~kiot centar Mavrovo i na toj na~in da ovozmo`i mnogu sne`ni zabavi i iznenaduvawa za posetitelite. Vo ramkite na ski-centarot }e ima i happy hour so [parkase banka”, soop{tija od bankata. Ski-centarot ne e samo mesto za vqubenicite vo zimskite sportovi, tuku i za site tie koi sakaat da u`ivaat vo prirodata i ubavinite na Bistra. Vo tekot na celata godina [parkase banka }e ovozmo`i raznovidna zabava za posetitelite i promocii na svoite proizvodi i noviteti.

Z

 Tutunski kombinat od Prilep

ZAGUBARITE LANI VO MINUS OD 40 MILIONI EVRA Nekoga{niot hemiski gigant, Ohis, minatata godina ja zavr{i so zaguba od 6,4 milioni evra, a samo vo prvite {est meseci od godinava ima negativno saldo od 900.000 evra. So zaguba od pet milioni evra vo 2009 godina rabote{e i ohridski EMO, a prviot kvartal od godinava bea vo pozitiva od okolu 330.000 evra. Tutunskiot kombinat od Prilep, pak, minatata godina ja zavr{i so zaguba od okolu 30 milioni evra. Dr`avnata kasa zagubarite lani ja ~inea okolu 40 milioni evra. S$ u{te nema podatoci so kakvi finansiski rezultati ~etirite zagubari }e ja zavr{at 2010 godina. Vladata doznava deka za slednite nekolku godini Ohis da raboti rentabilno potrebni se okolu pet milioni evra. Spored neoficijalni informacii, turskata kompanija [i{e xam sakala da stopanisuva so edna od fabrikite na Ohis. Spored posledniot finansiski izve{taj, mese~nite zagubi na kompanijata vo prvoto polugodie se dvi`ea okolu 200.000 evra. Vladata pred dva meseci obelodeni deka razmisluva za ~etiri modeli so koi mo`at da se priva-

tiziraat zagubarite. Svesna deka zagubarite podle`at na hipoteki, rabotat so zastarena tehnologija i imaat nedovolno kvalifikuvani kadri, Vladata najavi deka edna od opciite e zagubarite da se restrukturiraat, {to bi zna~elo dokapitalizacija i promena na menaxerskiot model. Drugite predlozi na ministrite za EMO, Ohis, Tutunski kombinat i Eurokompozit bea investitorite da se najdat preku direktni spogodbi, {to naide na ostra kritika od ekspertite.

NOVI KANALI NA BOOM TV peratorot na terestrijalna mre`a Digi plus multimedia objavi deka platformata na BOOM TV ja zbogatuva so ~etiri novi TV kanali. Od v~era korisnicite na BOOM TV ja imaat mo`nosta da gi sledat sportskite sodr`ini, kako {to se angliskata Premier liga, NBA ko{arka, evropskata ULEB liga, tenis, hokej i drugi sportovi na programite na sportskiot kanal SPORT KLUB i SPORT KLUB+. Kako del od dopolnitelniot paket na BOOM TV, promotivno besplatno }e se emituvaat do 1 april 2011 godina. Programskata ponuda se zbogatuva i so sodr`inite na kosovskata televizija RTV 21 i na makedonskata televizija na albanski jazik TVALB. Zaradi ograni~uvawata vo frekventniot opseg, nekoi od kanalite na BOOM TV }e bidat zameneti.

O

SO KREDIT OD EBOR ]E SE GRADAT SEDUM MALI HIDROCENTRALI akedonskiot konzorcium Mali hidroelektrani, koj go so~inuvaat grade`nata kompanija Granit i energetskata Feroinvest, dobi kredit od {est milioni evra za izgradba na sedum mali hidrocentrali. Locirani na sedum razli~ni reki niz zemjava, malite hidroelektrani godi{no treba da proizveduvaat okolu 21.630 megavat-~asovi struja. Kreditot od {est milioni evra e prvata investicija na EBOR vo privatni kapaciteti za proizvodstvo na energija vo zemjava. "EBOR so zadovolstvo gi poddr`uva MHE so dolgoro~no finansirawe za ovoj va`en proekt. So ovaa investicija }e se poka`e komercijalnata odr`livost na malite proekti za obnovliva energija i }e se obezbedi poddr{ka vo odnos na raste~kata pobaruva~ka na energija vo Makedonija", veli Elena Urmovska, pretstavnik na EBOR vo zemjava.

M


Kompanii / Pazari / Finansii

10 2.305

MBI 10

2.500

MBID

116,10

2.495

2.300

KAPITAL / 24.12.2010 / PETOK

OMB

116,00

2.490 2.295

115,90 2.485

2.290

115,80

2.480 2.285

115,70

2.475

2.280

2.470

17/12/10

18/12/10

19/12/10

20/12/10

21/12/10

22/12/10

17/12/10

23/12/10

 MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA

115,60 18/12/10

19/12/10

20/12/10

21/12/10

22/12/10

23/12/10

17/12/10

 MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA

18/12/10

19/12/10

20/12/10

21/12/10

22/12/10

23/12/10

 OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA

MAKEDONSKA BERZA

TRGOVCITE SE @ALAT NA SLABIOT PROMET VO 2010 GODINA

GODINAVA BE[E LO[O, DOGODINA NE O^EKUVAAT NI[TO PODOBRO Vo trkata za sekoj denar od buxetot na potro{uva~ite, pogolem del od trgovcite gi upotrebija site svoi arsenali: nezgolemuvawe na cenite, odr`uvawe na proda`nite saloni i dobar pristap kon klientite. Velat, ni{to ne "zapali". 2010 godina izminuva vo znakot na mnogu slaba proda`ba, zgolemeni tro{oci i prazni du}ani godinava e registriran pad na proda`bata. Za nego ne e problem toa {to gra|anite ne kupuvaat mebel, problem e {to mnogu mal broj stanovi se prodadoa, so {to se namali i pazarot za opremuvawe. Iako trgovcite se `alat, poslednite statisti~ki podatoci poka`uvaat deka za periodot od april-juni, vo sporedba so istiot period lani, se zabele`uva rast na prometot na trgovijata na malo za 2,7%, dodeka vo trgovijata na golemo imalo rast od 8,6%. Re~isi site trgovci prognoziraat te{ka 2011 godina, osobeno vo prviot kvartal. Del od niv u{te sega planiraat reorganizacija so cel namaluvawe na finansiskite implikacii od namalenata proda`ba. “Nie prodavame mebel vo site biv{i jugoslovenski republiki. Se orientirame spored standardot i kupovnata mo} na gra|anite, so cel da ne opadne obemot na proda`ba. Ovaa godina imavme i pogolemi popusti za da gi privle~eme kupuva~ite”, veli Jasmina Trajkovska, rakovoditel na maloproda`ba vo Simpo. Trajkovska dodava deka za trgovcite so mebel osobeno }e bide te`ok peri-

SOWA JOVANOVA

s.jovanova@kapital.com.mk

ad na proda`bata, slaba pobaruva~ka, pogolemi tro{oci. Vaka nakratko ja opi{aa godinava {to izminuva rakovoditelite na nekolku trgovski objekti. Velat deka 2010 bila isklu~itelno te{ka godina za site vo trgovijata. Oslabenata ekonomska mo} na gra|anite i psiholo{kiot strav od krizata drasti~no go namalija prometot godinava. Trgovcite velat deka i pokraj zgolemenite ceni na surovinite, koi gi poskapea re~isi site proizvodi, od hrana do proizvodi za li~na potro{uva~ka, tie se obiduvale da gi zadr`at {to podolgo istite ceni so cel da ja pottiknat potro{uva~kata. “Godinava be{e isto tolku te{ka kako i 2009. Iako ima{e zna~itelni poskapuvawa na site proiz vodi, uspeavme da ne gi zgolemime cenite kon krajniot potro{uva~, a so dobra organizacija uspeavme da ne padneme vo finansiski te{kotii”, veli Mihajlo Karamika, od kompanijata Akron, proizvoditel na vgradeni plakari. Toj potvrduva deka

P

ISTRGUVANI 7,6% OD AKCIITE NA MAKEDONSKA BERZA o blok-transakcija na iznos od 31,8 milioni denari v~era bea istrguvani 212 akcii od Makedonska berza, {to pretstavuva 7,6% od vkupno izdadenite 2.792 akcii. Blok-transakcijata be{e napravena po cena od 150.000 denari za akcija. Blagodarenie na ovaa transakcija, vkupniot berzanski promet realiziran kaj Makedonska berza v~era iznesuva{e 45,1 milioni denari i e za tri pati pogolem od 15,1 milioni denari ostvareni vo sredata. Fokusot na investitorite ovojpat be{e naso~en i kon dvata vida hartii od vrednost, obvrznici i akcii, pri {to dominiraa akciite. Najtrguvana me|u niv be{e akcijata na Alkaloid, od koja bea istrguvani 542 akcii, pri {to e ostvaren promet od 2,1 milioni denari. Interes ima{e i za akcijata na Replek, pri {to be{e ostvaren promet od 1,5 milioni denari. So akcijata na Komercijalna banka, pak, be{e ostvaren promet od 1,3 milioni denari. Promet pogolem od milion denari be{e ostvaren i so akcijata na Makedonski Telekom (1,4 milioni denari). Vkupniot promet so obvrznici, pak, v~era iznesuva{e

V

odot do odr`uvaweto na saemot za mebel vo mart, na koj o~ekuvaat zgolemena proda`ba. “Va`no e so odlukite {to gi prezema edna kompanija odnapred da se predvidat te{kotiite i da se presretnat so odredeni aktivnosti. Nie vlo`uvavme vo obuka i edukacija na personalot vo maloproda`nite objekti, investiravme vo dobriot izgled na objektite, zatoa {to znaevme deka najmal propust }e n$ ~ini mnogu. Do saemot za mebel }e imame i nekoi promeni, }e renovirame odredeni prodavnici niz Makedonija. Ve}e vrabotivme mlad i visokoobrazovan personal, koj ve}e aktivno se vklu~uva vo maloproda`bata i opremuvawata”, veli Trajkovska.

Trgovcite so IT-proizvodi smetaat deka osven namalenata proda`ba, krizata im zadala dopolnitelen problem so toa {to ja pottiknala proda`bata na nekvalitetni proizvodi. “Od ekonomski aspekt, godinava sekako e polo{a od minatite godini. Ima pad vo proda`bata, no pogolem e padot vo kvalitetot na samite proizvodi. Site potro{uva~i se orientiraa kon proizvodi so poslab kvalitet i poniska cena. So toa e te{ko da se bori{. Nie se trudime sekoga{ da imame ekonomski isplatlivi ceni. Za idnata godina o~ekuvame blag porast na proda`bata, no ne drasti~en”, veli Sa{o Ristovski od Nevada, kompanija za kompjuteri i IT-oprema.

4,1 milioni denari, odnosno e za sedum pati pogolem od 583.000 denari realizirani prethodno. Najtrguvana obvrznica, so promet od tri milioni denari, be{e obvrznicata od devettata emisija na obvrznici za denacionalizacija. Berzanskite indeksi, osven osnovniot MBI-10, trguvaweto go zavr{ija so povisoka vrednost. Osnovniot berzanski indeks MBI-10 ima{e pad od 0,54% na vrednost od 2.285,30 indeksni poeni. Indeksot na javnoposeduvanite dru{tva MBID povtorno zabele`a rast, ovoj pat od 0,21%, na vrednost od 2.499,09 indeksni poeni, a rast od 0,17% na vrednost od 116,09 indeksni poeni bele`i i OMB indeksot na obvrznici. I pokraj rastot na ovie dva indeksi, sepak, pogolem broj hartii od vrednost zabele`aa pad na cenata. Nivnata brojka v~era iznesuva{e osum hartii od vrednost, a najgolem pad od 1,68% zabele`a akcijata na Makedonski Telekom. Brojot na dobitnici iznesuva{e pet hartii od vrednost, a najgolem rast od 9,03% ima{e akcijata na Ohridska banka. Bez promena ostanaa cenite na ~etiri hartii od vrednost.

BERZANSKI INFORMACII АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПОРАСТ

23.12.2010 Просечна цена (МКД)

%

Износ (МКД)

Охридска банка Охрид

1.799,00

9,03

269.850

ОКТА Скопје

1.792,00

3,58

53.760

Реплек Скопје

36.100,05

0,28

1.588.402

Макпетрол Скопје

24.252,86

0,22

169.770

0,00

0

0

Име на компанијата

0

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПАД

Износ (МКД)

Просечна цена (МКД) 502,81

-1,68

1.430.000

521,95

-1,46

814.770

Топлификација Скопје

3.267,50

-0,98

98.025

Алкалоид Скопје

3.914,37

-0,90

2.121.588

Комерцијална банка Скопје

3.250,00

-0,61

1.332.500

Гранит Скопје

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПРОМЕТ Име на компанијата Алкалоид Скопје Реплек Скопје Македонски Телеком Скопје Комерцијална банка Скопје Гранит Скопје

23.12.2010

Отворен инвестициски фонд

Нето-имот на фонд (ден.)

YTD

1Y

Податоците се однесуваат за

ILIRIKA JIE

31.998.877,79

5,62%

7,03%

1,94%

1,71%

1,27%

21.12.2010

ILIRIKA GRP

39.382.601,22

2,55%

4,89%

7,82%

12,19%

14,36%

21.12.2010

Иново Статус Акции

18.813.350,36

1,12%

-0,42%

-5,25%

-15,65%

-17,04%

21.12.2010

KD Brik

28.560.327,26

4,40%

5,78%

5,36%

13,70%

15,87%

22.12.2010

KD Nova EU

26.123.423,63

1,24%

2,67%

1,81%

-1,58%

0,12%

22.12.2010

КБ Публикум балансиран

22.458.990,89

2,00%

2,20%

1,06%

0,16%

0,19%

22.12.2010

23.12.2010 %

Име на компанијата Македонски Телеком Скопје

ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД

ПОКАЗАТЕЛИ ЗА КОМПАНИИ - ЕЛЕМЕНТИ НА ИНДЕКСОТ МБИ10

ХВ ALK (2009) BESK (2009)

Вкупно издадени акции 1.431.353 54.562

23.12.2010

ПРОМЕТ ПО ПАЗАРНИ СЕГМЕНТИ

23.12.2010 Промет Број на во ЕВРА трансакции

Просечна цена

Нето добивка по акција

P/E

P/B

3.914,37

390,18

10,03

0,89

обични акции

6.695,00

341,43

19,61

0,20

Вкупно Официјален пазар

обврзници

% на промена

68.258

16

111.766

61

619,75 -44,84

180.024

77

-15,13

GRNT (2009)

3.071.377

521,95

105,83

4,93

0,52

обични акции

37.681

23

10,73

KMB (2009)

2.014.067

3.250,00

533,81

6,09

0,94

Вкупно Редовен пазар

37.681

23

10,73

MPT (2009)

112.382

24.252,86

/

/

0,68

REPL (2009)

25.920

36.100,05

5.625,12

6,42

0,72

1.588.402

SBT (2009)

389.779

2.810,83

211,39

13,30

0,64

23.12.2010 Просечна цена (МКД)

%

Износ (МКД)

3914,37

-0,90

2.121.588

36100,05

0,28

502,81

-1,68

1.430.000

STIL (2009)

14.622.943

169,26

0,11

1.530,66

2,36

3250

-0,61

1.332.500

TPLF (2009)

450.000

3.267,50

61,42

53,20

0,96

521,95

-1,46

814.770

ZPKO (2009)

271.602

2.111,47

/

/

0,28

(Podatocite vo tabelite i graficite gi obezbeduva Makedonskata berza za hartii od vrednost. Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, ~etvrtok - 23.12.2010)


KAPITAL / 24.12.2010 / PETOK

Kompanii / Pazari / Finansii

11

MASIT PREDLO@I MERKI ZA POEFIKASNI JAVNI NABAVKI o cel otkrivawe na realnoto vlijanie na javnata potro{uva~ka i javnite nabavki vrz razvojot na makedonskiot sektor za informati~kokomunikaciski tehnologii, Stopanskata komora na IKT-kompaniite, MASIT, v~era go promovira{e Poziciskiot dokument za javni nabavki na IKT vo Makedonija. MASIT, vo sorabotka so Programata na USAID za ~ovekov i institucionalen

S

razvoj, odlu~i site svoi stavovi i preporaki za ovaa problematika da gi integrira vo eden dokument, takanare~en Poziciski dokument. Za ovoj dokument, profesor Van~o Uzunov napravil posebna studija i analiza na ekonomsko-finansiskite performansi na IKT sektorot, kako i za vlijanieto {to go imaat javnite nabavki vrz performansite i razvojot na IKT-sektorot. Vo nea se vklu~eni i sood-

vetni zaklu~oci vo forma na stavovi i preporaki. MASIT so ovoj dokument o~ekuva da gi pribli`i svoite idei do po{irokata javnost i do soodvetnite institucii koi imaat nadle`nost vo oblasta na planiraweto i sproveduvaweto na javnite nabavki. “MASIT o~ekuva da ja podigne svesta vo javnite institucii za strate{ki, seopfaten i strukturen pristap vo tro{eweto na buxetskite pari za nabavka

na IKT, da poso~i promeni vo administrativnite proceduri koi se odnesuvaat na javnite nabavki, da uka`e na neophodnosta od soodvetna nadgradba na licata so ovlastuvawe za planirawe i realizacija na javni nabavki, kako i da informira za aktivnostite koi MASIT }e gi napravi za poddr{ka na javnite institucii za ispolnuvawe na navedenite preporaki”, izjavi pretsedatelot na MASIT, Vasko

Kronevski. Spored podatocite vo Poziciskiot dokument, vlijanieto na javnata potro{uva~ka vrz razvojot na makedonskiot IKT-sektor e pozitivno, so tendencija na porast na negovoto zna~ewe, me|utoa, postoi u{te mnogu neiskoristen prostor i zna~itelni mo`nosti za podobruvawe. Vo poslednite pet godini IKT-sektorot vo Makedonija vo prosek ima zabele`ano stapki na porast na pri-

hodite od nad 9%, a na dodadenata vrednost i na brojot na vraboteni lica od re~isi 5%.

PROGNOZI NA NBRM ZA EKONOMIJATA VO 2011

17.03.2010 11 RAST NA BDP OD 3%, NISKA INFLACIJA I POGOLEMO KREDITIRAWE Centralnata banka vo godinata pred nas o~ekuva zabrzuvawe na ekonomskiot rast, zadr`uvawe na povolnite uslovi za vodewe monetarna politika, kontrolirana inflacija, a politikata na stabilen devizen kurs ostanuva vo primena. Za 2011 godina NBRM prognozira rast na kreditiraweto od 12,1% i podobruvawe na performansite na bankite IGOR PETROVSKI igor@kapital.com.mk

arodnata banka na Makedonija o~ekuva rast na brutodoma{niot proizvod za 2%-3% vo 2011 godina, krediten rast od 12,1%, kako i proektirana stapka na inflacija me|u 2%-3%, pri zadr`uvawe na fiksen devizen kurs. Rizicite na inflacijata slednata godina glavno se povrzani so rastot na svetskite ceni na hranata, pri {to rizicite se vo nagorna linija, smetaat vo centralnata banka. “Na{ata proekcija za rastot na ekonomijata vo momentov e poblisku do 3%, a rastot najmnogu }e zavisi od toa dali }e ima pove}e investicii i naso~uvawe na parite kon izvozniot sektor, kako i od nadvore{nite faktori, odnosno kolku }e raste globalnata ekonomija, od koja zavisat izvoznite mo`nosti na makedonskite kompanii, kako i kapitalnite tekovi vo ekonomijata. Im pora~uvam na site tie {to vo monetarnata politika postojano gledaat re{enie za svoite problemi, da se svrtat pove}e kon zgolemuvawe na produktivnosta, strukturnite reformi, podobra realokacija na resursite i zgolemuvawe na svojata izvozna konkurentnost”, re~e guvernerot na NBRM, Petar Go{ev, vo prednovogodi{noto obra-

N

PETAR GO[EV GUVERNER NA NBRM Im pora~uvam na site tie {to vo monetarnata politika postojano gledaat re{enie za svoite problemi, da se svrtat pove} e kon zgolemuvawe na produktivnosta, strukturnite reformi, podobra realokacija na resursite i zgolemuvawe na svojata izvozna konkurentnost. }awe do javnosta. Toj istakna deka vo 2011 godina NBRM o~ekuva da se zadr`at povolnite uslovi za vodewe na monetarnata politika, zatoa {to pozicijata vo bilansot na pla}awa ostanuva solidna. Kako rezultat na o~ekuvaniot rast na kapitalnite prilivi, odnosno za`ivuvaweto na stranskite direktni investicii i planot na zadol`uvawe na dr`avata vo stranstvo, NBRM o~ekuva ponatamo{no zgolemuvawe na deviznite rezervi i odr`uvawe na kapacitetot za spravuvawe so {okovi. Go{ev go istakna dogovorot za koristewe

na kreditnata linija za pretpazlivost od MMF kako zna~aen sigurnosen faktor vo slu~aj na eksterni {okovi. “Treba da sme svesni deka rizici s$ u{te postojat. Problemite so zadol`enosta na nekoi evropski zemji se potencijalna zakana za nov finansiski stres na pazarite, {to bi dovelo do pomal rast na ekonomiite od Evropskata unija, koja e na{ najzna~aen trgovski partner”, istakna Go{ev. Za bankarskiot sektor Go{ev re~e deka vo 2010 godina ja poka`al svojata stabilnost, pri {to rizicite ostanale vo kon-

trolirani ramki. Preku zgolemenoto kreditirawe, bankite deluvaa vo nasoka na pottiknuvawe na rastot na ekonomijata, smetaat vo NBRM, a za slednata godina prognoziraat rast na kreditiraweto od 12,1%, vo sporedba so 8%, kolku {to e poslednata procenka za rastot vo 2010 godina. “Iako izvorite na kreditirawe se zgolemile pove}e od rastot na kreditite vo 2010, sepak, treba da bideme zadovolni od rastot na kreditiraweto, gledano vo soodnos so nominalniot rast na ekonomijata,

МЕЃУБАНКАРСКИ КАМАТНИ СТАПКИ ОСНОВНИ КАМАТНИ СТАПКИ НА НБ

Рочности

Благајнички записи

4,00%

СКИБОР

Ломбарден кредит

5,50%

МКДОНИА

преку ноќ

1 нед.

1 мес.

3 мес.

2,89%

3,84%

4,42%

5,25%

Извор: НБРМ

КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕНАРСКИ ДЕПОЗИТИ КАЈ ДЕЛОВНИ БАНКИ Рочност Банка

КУРСНА ЛИСТА

12м

24м

Стопанска

5,70%

6,50%

6,70%

9,40%

9,90%

61,5044

Комерцијална

6,00%

6,90%

7,30%

10,10%

10,50%

46,9070

НЛБ Тутунска

6,00%

6,80%

7,20%

10,00%

10,20%

Среден курс

36м

Држава

Валута

ЕМУ

евро

САД

долар

В.Британија

фунта

72,4263

Швајцарија

франк

49,1956

Канада

долар

46,1675

EUR

USD

GBP

CHF

Австралија

долар

46,7963

61,65

47,6

72,7

49,4

во денари

Извор: НБРМ

ДЕВИЗЕН КУРС ВО МЕНУВАЧНИЦИ

kako i vo kontekst na prisustvoto na kreditniot rizik ocenet od strana na bankite”, re~e Go{ev. Adekvatnosta na kapitalot, kako osnovna merka na stabilnosta na bankite, e dvojno povisoka od zakonskiot minimum i iznesuva 16,4%. Sepak, krizata ostavi posledici vrz profitabilnosta na bankite, koja vo prvite devet meseci iznesuva 15 milioni evra i e za 30% poniska od istiot period lani. Osum banki ostvarile zaguba, a tie zafa}aat 10,1% od vkupnata aktiva na bankarskiot sektor. U~estvoto na lo{ite plasmani vo

vkupnite bankarski krediti, zaklu~no so tretiot kvartal godinava, dostignalo 10,6%, nasproti 9,5%, istiot period lani. NBRM, sepak, istaknuva deka trendot na vlo{uvawe na kvalitetot na kreditnoto portfolio zabavuva. Godi{nata stapka na rast na lo{ite plasmani od 52,6% za prvite tri kvartali lani e svedena na 21,6% za istiot period godinava. Preliminarniot podatok za noemvri 2010 godina poka`uva namaleno u~estvo na nefunkcionalnite krediti vo vkupnite krediti, koe iznesuva 10,15%.


Fokus

12

KAPITAL / 24.12.2010 / PETOK

PROFITABILNO VLADEEWE D NA C CRNOGORSKIOT PREMIER VO ZAMINUVAWE

\UKANOVI] IMA IMPERIJA VREDNA 11,5 MILIONI EVRA VESNA KOSTOVSKA

v.kostovska@kapital.com.mk

ilo \ukanovi}, koj ovaa nedela podnese ostavka od premierskata funkcija vo Crna Gora, vo 20-godi{noto vladeewe zad sebe sozdal vistinska imperija, koja se procenuva na 11,5 milioni evra. Izminative denovi s$ pove}e se govore{e koi

M

 \ukanovi} od 2001 do 2009 godina be{e pod istraga na italijanskoto obvinitelstvo poradi {verc so cigari.

k premier, Milo \ \ukanovi}, k po zaminuvaweto od f funkcijata k  Crnogorskiot denes e bogat ~ovek. Te{ko e da se objasni negovoto bogatstvo ako se zeme predvid premierskata plata od 453 evra izminatite godini. Se govori deka bogatstvoto go steknal vo vreme na bumot na {vercot so cigari se vistinskite pri~ini za negovoto zaminuvawe od tronot - dali stanuva zbor za pritisok i trampa so zapadnite diplomati ili, pak, kako {to izjavi toj, do{lo vreme da se odmori od dr`avni~kite funkcii i da otstapi prostor na pomladite, otkako na zemjata & gi otvoril vratite na Unijata. Kako i da e, \ukanovi} vo sega{nite okolnosti treba da bide sre}en dokolku ostavkata e edinstvenoto ne{to {to se bara od nego. Vistinskite problemi za \ukanovi} po s$ izgleda }e nastanat koga nekoj od nego }e pobara da objasni kako se na{ol na 20 mesto na Forbsovata lista na najbogati pretsedateli. \ukanovi} od 2001 godina be{e pod istraga na italijanskoto obvinitelstvo poradi {verc so cigari. Obvinenieto be{e povle~eno vo 2009 godina, koga \ukanovi} se povika na imunitetot koj go ima kako premier. Italijanskiot obvinitel navede deka premierot bil centralna figura na zaedni~koto deluvawe na crnogorskite funk-

cioneri i italijanskata mafija, koja navodno pro{vercuvala ogromni koli~ini cigari vo poslednata decenija na minatiot vek. Bez ogled na potekloto na parite, Milo \ukanovi} denes e bogat ~ovek. Me|unarodniot konzorcium na istra`uva~kite novinari (ICIJ) minatata godina otkri deka toj poseduva ili kontrolira imot i akcii vo vrednost od najmalku 14,7 milioni dolari. CRNA GORA – “KOMPANIJA” SO KOJA RAKOVODI \UKANOVI} Interesno e da se napomene deka finansiski dobro stojat i drugite ~lenovi od semejstvoto \ukanovi}. Bratot Aco \ukanovi}, porane{en promotor na koncerti, spored podatocite {to gi sobrale novinarite na ICIJ, poseduva bogatstvo vo vrednost od najmalku 167 milioni dolari. Negovata sestra, Ana \ ukanovi}, poznata crnogorska advokatka, ima pove}e od 3,5 milioni dolari vo akcii i nedvi`nosti. Na krajot, i negoviot sin Bla`o, inaku, student, mese~no zarabotuva okolu 15.000 dolari po osnova na

izdavawe deloven prostor {to go dobil kako podarok od ~i~koto. Vladata na \ukanovi} vo dekemvri 2008 godina najavi deka }e & izleze vo presret na Prva banka, edna od vode~kite finansiski institucii vo Crna Gora i dvigatel na crnogorskiot grade`en bum. Prva banka e vo mnozinska sopstvenost na \ ukanovi}, negoviot brat i sestra i na bliski prijateli. ^lenovite na nevladinite organizacii, opoziciskite partii i novinarite velea deka toa pretstavuva u{te eden lo{ primer za preklopuvawe na dr`avnite so interesite na ~lenovite na negovoto semejstvo. Tie dr`avata so 700.000 `iteli ja sporeduvaa so kompanija so koja rakovodat premierot i negovoto semejstvo. \ukanovi} be{e zame{an i vo privatizacijata na Nik{i~ka banka vo 2006 godina. Toj kako premier vospostavil sovet koj go nadgleduval prenosot na javni kompanii vo privatna sopstvenost, a samiot sebesi se imenuval za pretsedatel. Sovetot definiral

neobi~ni pravila za privatizacija na bankite, spored koi 30% od udelot na bankata trebalo da bide prodaden na crnogorskata berza. Spored uslovite na javniot povik, akciite koi bile vo sopstveni{tvo na Crna Gora i dve dr`avni isnstitucii morale da bidat prodadeni na samo eden ponuduva~. Odredena e po~etna cena od okolu tri milioni dolari. Na oglasot se javila samo edna kompanija, vo sopstvenost na Aco \ukanovi}. EFEKTI OD POVLEKUVAWETO NA \UKANOVI] Na Balkanot posledniov mesec ima golemo razdvi`uvawe na politi~kata scena. Ivo Sanader e uapsen za korupcija, protiv Ha{im Ta~i ima seriozni obvinuvawa deka bil vklu~en vo trgovija so organi, a Milo \ukanovi} se povle~e od premierskata funkcija. Ostanuva ~udno zo{to \ukanovi} se povlekuva, iako negovata pozicija na crnogorskata politi~ka scena e neprikosnovena, bidej}i ve}e 20 godini e na vlast. \ukanovi}, od vremeto koga mu svrte grb na

REGIONOT E PRED GOLEMI PROMENI

EVROPA VOVEDUVA RED NA BALKANOT ELENA JOVANOVSKA alkanskite analiti~ari ve}e {pekuliraat dali porane{niot hrvatski premier, Ivo Sanader, e samo prviot vo nizata vode~ki funkcioneri vo zaminuvawe. Ne e slu~ajno {to tri istaknati lideri na Balkanot tokmu sega minuvaat niz najte{kite momenti od svoite politi~ki karieri, zabele`uvaat balkanskite i svetskite mediumi. Sanader se nao|a zad re{etki, Milo \ukanovi} be{e prisilen da otstapi od mestoto premier na Crna Gora, a protiv kosovskiot premier, Ha{im Ta~i, se vodi istraga zatoa {to mo`ebi e del od kriminalna organizacija koja trguvala so ~ove~ki

B

organi. Zaedni~ko za trojcata poso~eni se kriminalnata organizacija i organiziraniot kriminal. Hrvatskoto pravosudstvo go obvinuva Sanader deka organiziral grupa {to izvlekuvala pari od dr`avnite firmi. \ukanovi} ve}e so godini se povrzuva so tutunskata mafija, iako istragata {to se vode{e vo Italija protiv porane{niot crnogorski premier ne dade nikakvi rezultati. Hrvatskiot portal Indeks pi{uva deka ako se sledi primerot na Sanader, ne treba da se isklu~uva i mo`nosta deka sega, otkako se otka`a od premierskata funkcija, crnogorskata verzija na Uskok }e mu tropne na \ukanovi} na vrata. U{te eden zaedni~ki faktor {to gi spojuva trojcata regionalni premieri e Evropskata unija. Vlijatelni

i svetski mediumi, kako londonski "Ekonomist", pretpostavuvaat deka Sanader i \ukanovi} morale da se povle~at tokmu poradi pritisok od EU. Mediumite {pekuliraat deka \ ukanovi} im podlegnal na zakanite od Evropa deka Crna Gora nema da dobie kandidatski status s$ dodeka toj e na ~elo na dr`avata. Sli~en ultimatum verojatno mu e postaven i na Sanader. Izminatite nedeli od Evropa stignuvaa poraki deka Hrvatska nema da stane ~lenka na Unijata s$ dodeka nema razvrska na kriminalnite dejstva na porane{niot premier i {ef na HDZ, Sanader. “Odlu~iv deka nema da se kandidiram za pretsedatel na Republika Hrvatska i da se povle~am od aktivnata politika. Ovaa odluka ne ja donesov lesno, zatoa {to

samo po sebe e razbirlivo deka odlukata e rezultat na dlaboko razmisluvawe”, izjavi neodamna Sanader, objasnuvaj}i deka poradi privatni pri~ini se povlekuva od site funkcii. Mediumite pi{uvaa i deka Sanader najverojatno se povlekuva od funkcijata poradi bolest, no istoto leto go “fatija” kako se odmora na jahtata "Malo vitra" vo vodite na Jadranskoto More. Potoa, se pretpostavuva{e deka EU go "pritiska" Sanader da se povle~e od funkcijata i poradi aferata so Hipo banka. No, vo javnosta najmnogu se {pekulira{e deka Sanader & napravi mesto na Jadranka Kosor da go re{i sporot so Slovenija, smetaj}i ja za slab protivnik, so namera da se vrati na funkcijata koga rabotata }e bide zavr{ena.

Razvojot na nastanite poka`aa deka premierot na Hrvatska ima mnogu pogolema poddr{ka otkolku {to pretpostavuval Sanader. Vo slu~ajot na albanskiot premier Ta~i, pak, pritisokot na EU e osobeno istaknat i transparenten. Vo aktite {to gi dostavi specijalniot izvestuva~ na Sovetot na Evropa, Dik Marti, Ta~i e prozvan kako mafija{, trgovec so oru`je, droga i ~ovekovi organi. Hrvatski "Indeks" ja otvora dilemata dali e mo`no Evropa otkako “se otka~i” od Sanader i \ukanovi}, da si go zacrtala Ta~i kako sledna cel. “Site pra{awa za Sanader, \ ukanovi} i Ta~i zasega ostanuvaat vo sferata na naga|awata, iako gra|anite ne se zadovolni so objasnuvawata za pri~inite na ostavkite. No, koga toa }e se objasni


1

no.

KAPITAL / 24.12.2010 / PETOK

13

TOP 10 BIZNIS ZNIS - DOGOVORI

 Crnogorskiot premier, Milo \ukanovi}, mu svrte grb na porane{niot srpski pretsedatel, Slobodan Milo{evi}, vo 1999 godina i ja dobi poddr{kata od Zapadot. porane{niot srpski pretsedatel, Slobodan Milo{evi}, vo 1999 godina, dobi poddr{ka od zapadnite politi~ari. Ova, spored nekoi poznava~i na slu~uvawata vo Crna Gora, e pri~inata poradi koja evropskite politi~ari gledaat niz prsti toa {to Crna Gora vo devedesettite godini stana glavna baza za {vercuvawe cigari za Italija. [verc od koj golemite tutunski kompanii gubele i po 700 milioni evra godi{no. Kulminacijata nastanuva po ubistvoto na poznatiot hrvatski novinar, Ivo Pukani}, koj vo brojnite tekstovi koi gi ima napi{ano za tutunskata mafija go spomenuva i Milo \ ukanovi}, zaedno so Cane Suboti}, kako eden od nejzinite organizatori i voda~i. Crnogorskata opozicija toga{ go obvini Milo \ukanovi} deka e eden od organizatorite na ubistvoto. Site tvrdewa \ukanovi} gi otfrli i tvrdi deka se povlekuva bidej}i ja ostvaril svojata cel, a toa e nezavisna i moderna dr`ava, koja ve}e dobi kandidatski status za vlez vo EU. No, mo`ebi dobivaweto kandidatski status e pri~inata poradi koja \ ukanovi} tokmu sega se povlekuva. Po s$ izgleda, Evropa ne saka pred nejzinata vrata da stoi dr`ava koja s$ u{te nema ras~isteno so organiziraniot kriminal. Osobeno ne sega, koga \ukanovi} ja zavr{i ulogata koja ja ima{e na Balkanot. Pretsedatelot na Grupata dr`avi za borba protiv korupcijata (GREKO), Drago Kos, veli deka so godini do \u}anovi} se upatuvaat sosema osnovani zabele{ki za korupcija i deka bilo pra{awe na vreme koga }e gi snosi posledicite. Toj smeta deka EU e edinstvenata realna politi~ka sila koja mo`e da gi prinudi dr`avite na re{itelna borba protiv korupcijata. “Mislam deka pokraj otvorenata diplomatija, pri {to dr`avata

mora da gi ispolni uslovite za vlez vo EU, se odviva i prikriena diplomatija, pri {to na dr`avata & se postavuvaat pravila koi ne se zapi{ani. Go pozdravuvam toa ako e vo kontekst na borbata protiv korupcijata”, izjavi Kos. Premierot vo zaminuvawe ne gi krie{e svoite prijatelstva so lu|eto od podzemjeto i za koi ima raspi{ano poternici. Srpskiot politi~ki vrv isto taka ne krie{e deka tokmu \ukanovi} se smeta za zaslu`en {to narko-bosovite, ubijcite, kriminalcite se krijat vo Crna Gora. Ostavkata na \ukanovi}, spored upatenite, }e otvori prostor Srbija i Crna Gora da gi popravat odnosite, a pred s$ da se spravat so borbata protiv organiziraniot kriminal, koja dosega ne be{e efikasna. Vo takvi uslovi, ne be{e realno da se o~ekuva deka odnosite na dvete dr`avi }e bidat normalni. Na vesta za ostavkata na \ukanovi}, srpskiot dr`aven sekretar vo Ministerstvoto za pravda, Slobodan Homen, be{e vozdr`an i re~e deka stanuva zbor za vnatre{na rabota na Crna Gora. “Borbata protiv korupcijata i organiziraniot kriminal ne smee da zavisi od toa koj e na ~elo na dr`avata, tuku mora da bide opredeluvawe na celata dr`ava i nejzinata podgotvenost da gi ispolni prezemenite me|unarodni obvrski. Zada~ata na noviot premier e jasno da poka`e podgotvenost za sorabotka, ne samo so Srbija, tuku i so me|unarodniot faktor. Na idnata vlada & pretstoi seriozna zada~a da poka`e podgotvenost vo borbata protiv organiziraniot kriminal”, izjavi Homen. No, vladeeweto na Milo \ukanovi} vo Crna Gora ne prestanuva po negovata ostavka od funkcijata premier. Toj u{te najmalku dve godini }e ostane {ef na vladeja~kata Demokratska partija na socijalistite

 Mediumite {pekuliraat deka po Sanader i \ukanovi}, Ta~i e slednata "cel" na Evropa so pritisoci od Evropskata unija, toga{ gledame znak deka Unijata, i pokraj brojnite kritiki na nejzina smetka, za gra|anite na regionov i ponatamu e va`no koj i kako

go trasira patot na razvojot na demokratijata”, izjavi za Doj~e Vele ugledniot analiti~ar i profesor na zagrepskiot Fakultet za politi~ki nauki, Damir Grubi{a.

 Negovata sestra, Ana \ukanovi}, poznat crnogorski advokat, ima pove}e od 3,5 milioni dolari vo akcii i nedvi`nosti.

ZA EDNA GODINA ZARABOTIL POVE]E OD OSUM MILIONI EVRA

 Stan od 187 metri kvadratni  DOO Univerzitas Podgorica, 25% udel. Te{ko e da se proceni vrednosta na Univerzitas, no lokacijata na koja se nao|a vo Podgorica se procenuva na 10 milioni evra  DOO Kapitalinvest, Podgorica,100% udel, nominalna vrednost 2.000 evra  DOO Globalmontenegro, Podgorica, 50% udel, nominalna vrednost 1 evro. Ovaa kompanija kupi zemji{te od 20.000 metri kvadratni vo Budva, ~ija vrednost e proceneta na pet milioni evra.

(DPS). Naslednikot na \ukanovi} na premierskata funkcija e dosega{niot potpretsedatel na vladata i minister za finansii, Igor Luk{i}. Novata vlada vo nepromenet sostav bi mo`ela da bide izbrana do krajot na godinava. “Ne veruvam deka ostavkata na Milo \ukanovi} }e donese nekoi tektonski i brzi promeni, no ova e, sepak, isklu~itelno va`en nastan, ne samo za Crna Gora, tuku i za celiot region”, izjavi crnogorskiot politikolog Daliborka Uqarevi}.

Hrvatskiot politi~ki analiti~ar, @arko Puhovski, pak, analiziraj}i gi odnosite na Evropa so Sanader, \ukanovi} i Ta~i, se soglasuva so pretpostavkite deka EU odlu~ila da vovede red na Balkanot, koj blagodarenie na voenite devedesetti godini stana plodno tlo za razvoj na korupcija i kriminal. Analiti~arite objasnuvaat deka na Zapadniot Balkan mu pretstoi te`ok period na evropski integracioni procesi, bidej}i EU ja nau~ila lekcijata od prethodnite pro{iruvawa, koga naporite na zemjite-kandidati vo borbata protiv korupcijata naglo opa|aa neposredno po nivniot priem vo Unijata. Uslovite za pristapuvawe vo Unijata sega se mnogu zaostreni, a zasilen e i nadzorot na merkite koi se prezemaat vo borbata protiv korupcijata, duri i po vleguvaweto vo EU. Zemjitekandidati }e treba mnogu da se potrudat za da stanat del od evropskoto semejstvo.

JUNAJTED ERLAJNS I KONTINENTAL JA FORMIRAA NAJGOLEMATA AVIOKOMPANIJA od denes po~nuva so objavuvawe na  “Kapital” Top 10 biznis-dogovori vo svetot. Listata ja napravi magazinot "Tajm". Po~nuvame so obedinuvaweto na avionskite kompanii Junajted erlajns i Kontinental ervejs. Koga }e zavr{i soedinuvaweto, kompanijata }e opslu`uva 379 aerodromi, }e ima 5.811 letovi dnevno i 144 milioni patnici godi{no

vioindustrijata povtorno se zacvrsti vo 2010 godina. Vo maj, Junajted erlajns i Kontinental ervejs najavija soedinuvawe vredno 3,2 milijardi dolari, za da ja sozdadat najgolemata aviokompanija vo svetot. Taa dobi zeleno svetlo koga akcionerite na Junajted i Kontinental potpi{aa multimilijarderski dogovor za spojuvawe, koj }e gi prefrli gigantite na dvete strani od Atlantikot. Se predviduva deka novata aviokompanija, koja }e go zeme imeto na Junajted, }e ima godi{en prihod od 30 milijardi dolari, }e prenesuva 144 milioni patnici godi{no vo 59 zemji. Investitorite se sretnaa na bilateralni sostanoci vo sedi{teto na Kontinental vo Hjuston i na Junajted vo ^ikago. Na sostanokot vo Kontinental sobraa 98% od glasovite za poddr{ka na dogovorot za razmena na akcii, i pokraj gri`ite na sindikatite za otpu{tawa od rabota, plus otporot vo odredeni krugovi da se otfrli prepoznatliviot znak, laleto, na Junajted. “Blagodarni sme za glasot na doverba od na{ite akcioneri. Tie ja prepoznaa vrednosta za spojuvawe na Kontinnetal i Junajted, za da se sozdade platforma za zgolemena profitabilnost i odr`liva dolgotrajna vrednost”, izjavi {efot na Kontinental, Xem Smisek, koj }e bide izvr{en direktor na zaedni~kata kompanija. Popre~eni od prekumerniot kapacitet, te{kiot ekonomski izgled i bezmilosnata konkurencija vo cenite, aviokompaniite vo SAD napravija napori za od`livi profiti. Nekolku najdobri prevoznici, vklu~uvaj} i go i Junajted, se prijavija za za{tita od bankrot na po~etokot od minatata decenija, koga imaa pad vo sobra}ajot po napadite na 11 septemvri 2001 godina.

A

“Toa e zrel pazar i ima premnogu tro{oci vo sistemot ako se zeme predvid nivoto na prihodi. Kombiniranata mre`a na Junajted i Kontinental e mnogu dopolneta i vo celina treba da raboti dobro”, izjavi Basili Alukos, analiti~ar od istra`uva~kata kompanija Morningstar od ^ikago. Industriskite eksperti velat deka prevoznicite imaat relativno malo geografsko preklopuvawe. Junajted e osobeno silen na zapadot od SAD i pri letovite od Pacifikot do Azija, dodeka Kontinental ima golemo prisustvo vo ju`nite i isto~nite dr`avi, so {iroka mre`a na letovi kon Latinska Amerika. I dvete kompanii imaat prekuatlantski letovi kon London, a Kontinental ima i linii kon nekolku drugi britanski gradovi, kako Bristol, Belfast, Edinburg i Birmingam. Dogovorot zna~i kraj na dolgata istorija na nezavisnost za dvata prevoznici. Junajted be{e osnovan kako po{tenski prevoznik vo 1926 godina, dodeka Kontinental, prvi~no nare~en Varni spid lajns, dojde vo 1934 godina so let me|u Pueblo, Kolorado i El Paso, Teksas od 530 milji. Vo kompromisot me|u dvete aviokompanii, zaedni~kata kompanija }e se vika Junajted, so sedi{te vo ^ikago, no }e go nosi logoto na Kontinental, `olt globus na sina pozadina. Problemot so logoto sozdade spor me|u del od klientite na Junajted. Eden ~est patnik od Boston po~na kampawa za da se spasi logoto na Junajted od crveno-sini laliwa. “Toa e brend koj n$ vra}a nazad vo zlatnata doba na letaweto, koga letaweto be{e pove}e od toa da se stigne od to~kata A do to~kata B”, veli toj, koj logoto na Kontinental go opi{a kako “otsekuvawe na kvalitetot”. “Tie otfrlaat ne{to ne samo so sentimentalna, tuku i simboli~na vrednost”, dodava toj.


Komentari / Analizi

14

KAPITAL / 24.12.2010 / PETOK

GOLEMIOT AMERIKANSKI PROCEP

 I

zamislete kolku bi bile pomo}ni na{ite sankcii kon Iran koga cenata na naftata bi se dvi`ela okolu 20 dolari po barel, a ne 80, i koga iranskite diktatori bi bankrotirale? Pred 50 godini svetot se dvi`e{e vo nasoka na unapreduvawe na odredeni vrednosti, zatoa {to Amerika be{e dovolno silna taka da go oblikuva dvi`eweto kancite, koi gi dr`at na vlast nivnite voda~i. ]e gi namesti i ednite i drugite. Me sledite? Dodeka Saudijcite n$ molat da ja uni{time iranskata nuklearna programa, od transkripciite doznavame deka privatnite donacii na Saudijcite i ponatamu se najva`niot izvor za finansirawe na suitskite teroristi~ki grupi {irum svetot, da ne gi spomnuvame fundamentalisti~kite xamii, humanitarnite zadrugi i u~ili{tata koi osposobuvaat Talibanci vo Pakistan i Avganistan. Na toj na~in, vsu{nost, parite koi gi davame za nafta se filtriraat vo Saudiska Arabija i zavr{uvaat vo racete na militantnite organizacii protiv koi se borat na{ite vojnici. Me|utoa, nemojte da mislite deka nemame sojuznici. Vo transkripciite se spomnuva Ahmed Zia Masod, koj od 2004 do 2009 godina ja izvr{uval dol`nosta potpretsedatel na Avganistan, a denes `ivee vo palata vo Dablin, kade {to, spored ona {to stoi vo transkripciite, carinicite go zatekoa so 52 milioni doalri vo ke{, ~ie poteklo e nepoznato. Od ~itaweto na dokumentite se ~ini deka

obro, priznavam. Sakam da ja ~itam tu|ata po{ta kako i site, taka {to ~itaweto na transkripciite od Vikiliks mi be{e zadovolstvo. No, ona {to le`i me|u redovite vo transkripciite e ve}e druga rabota. Se raboti za otreznuva~ki moment, bidej}i sfa}ame deka na Amerika poleka & istekuva silata. Prvo, da trgneme od ona {to pi{uva za transkripciite. Mislam deka sfativ za {to se raboti: Saudiska Arabija i nejzinite arapski sosedi sakaat SAD da go trgne iranskiot re`im i da gi uni{tat tamo{nite nuklearni napravi za da u`ivaat vo nadmo}ta nad omrazenite Persijci, a od druga strana, pak, javno bi im se pridru`ile na lu|eto na ulica koi palat amerikanski znamiwa otkako }e izvr{ime napad vrz Iran, so {to }e go navle~eme besot na Arapite. Pri~inata poradi koja tie }e bidat besni na nas, iako m n ogu od niv is to taka ne gi sakaat Irancite, e toa {to ne ja podnesuvaat svojata neizbrana vlast, a }e svedo~at protiv Ameri-

D

K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

SAD ~es to im pla}a na dol`nicite vo Pakistan i vo Avganistan da bidat dvoli~ni. Inaku, bi imale samo edno lice svrteno protiv SAD, i vo privatna i vo javna smisla. Me sledite s$ u{te? Da, tie se na{i sojuznici – lu|e koi gaat vrednosti so koi nikoga{ nema da se slo`ime. “Dobro”, ni velat na{ite sojuznici od Saudiska Arabija, Persiskiot Zaliv, Avganistan i Pakistan. “Mo`ebi ne sme sovr{eni, no ovie koi bi n$ zamenile se mnogu polo{i. Talibancite i Alkaeda imaat edno lice. Tie sekoga{ go ka`uvaat ona {to mislat, a toa e deka go mrazat SAD“. Toa e vistina, no ako sme prisileni da se potpreme na lo{oto rezime, zatoa {to vo sprotivno bi bilo u{te polo{o, zo{to da ne mo`eme da gi promenime? Sega doa|ame do onaa otreznuva~ka poraka koja ja zabele`uvam vo golem del od transkripciite: na Amerika & nedostiga mo}. Ne e dovoln o silna na Bliskiot Istok, bidej}i sme zavisni od nafta. Nie sme zavisnici, tie se dileri, a zavisnicite nikoga{ ne im ja ka`uvaat vistinata na dilerite. Koga sekoj mesec O

G

L

A

bile na{ite razgovori so Saudiska Arabija koga bi po~nale da vozime elektri~ni avtomobili, koi se napojuvaat na nuklearna i solarna energija ili doma{en gas i energija od vetrot? Bi mo`ele da im ka`eme deka ako utvrdime deka makar eden dolar odi kaj Talibancite, samite }e mora da se branat od Iran. Zamislete si kolku poinaku bi razgovarale so Kinezite da imavme poinakvi depozitni stapki, a Kina da ne poseduva{e obvrznici od amerikanskoto Ministerstvo za finansii vo vrednost od 900 milijardi dolari, tuku da se potpiravme na doma{nata ekon omi ja i tehn ologi ja. Nema{e da gi molime da ja promenat vrednosta na svojata valuta i ne bi go odbile taka grubo na{eto barawe da ja spre~at Severna Koreja da ispra}a delovi od proektili vo Iran preku pekin{kiot aerodrom (a toa isto taka stoi vo prepiskite). I zamislete kolku bi bile pomo}ni na{ite sankcii kon

uvezuvame nafta vo vrednost od 28 milijardi dolari, ne mo`eme da im re~eme na Saudijcite: “Znaeme deka tipovite koi bi do{le po vas }e bidat mnogu polo{i, no zo{to mora da birame me|u va{iot nered i korupcija i nivnata brutalnost i netolerancija”? Nema nas nekoj da ni go poddr`uva re`imot, koj navistina e vo vojna so Al-kaeda na doma{en teren. No, na{ite pari gi finansira verskata ideologija, {kolite, xamiite i knigite, za Al-kaeda sekoga{ da ima bogat izvor na pari vo Saudiska Arabija i vo drugite zemji. Ni nedostiga mo} vo odnos na Kina i Severna Koreja ili kineskata valuta, bidej}i sme zavisni samo od nivoto na nivnata kreditna sostojba. Geo politi~kite odn osi se vrtat okolu mo}ta. Ne mo`eme da bideme sigurni vo nadvore{nata politika dodeka ne go promenime odnesuvaweto doma. No, na{ata politika nikoga{ ne gi povrzuva tie raboti. Zamislete samo kakvi bi

S

K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

TOMAS L. FRIDMAN dobitnik na Pulicerova nagrada

Iran koga cenata na naftata bi se dvi`ela okolu 20 dolari po barel, a ne 80, i koga iranskite diktatori bi bankrotirale? Pred 50 godini svetot se dvi`e{e vo nasoka na unapreduvawe na odredeni vrednosti, zatoa {to Amerika be{e dovolno silna taka da go oblikuva dvi`eweto. Malku po malku, ubedlivo ja gubevme taa mo} poradi na{ata zavisnost od bliskoisto~nata nafta i kineskoto kreditirawe, a Vikiliks poka`uva {to to~no moravme da progoltame poradi toa. Znam, odredeni problemi, kako {to e zanimavaweto so propadnati dr`avi kako Pakistan, koi pokraj toa imaat i nuklearno oru`je, se te{ki sami po sebe, a potisnuvaweto na zavisnosta od naftata i kreditiraweto nema da gi re{i. No, bi ni dalo pove}e mo} za re{avawe na tie problemi i bi n$ izoliralo od Bliskiot Istok, ako ne uspeeme da gi re{ime. O

G

L

A

SAMO VO OBJAVETE GI VA[ITE OGLASI ЗА: 

RABOTA  TENDERI  REVIZORSKI I DRUGI FINANSISKI IZVEШTAI  SOOPШTENIJA

PO PROMOTIVNI CENI! Javete se na: 02/2551441 lok. 105 ili kontaktirajte ne na: e-mail: gulakova@kapital.com.mk

S


K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

O

K

O

G

M

L

E

A

R

S

C

K

I

J

A

L

E

O

N

M

E

R

C

I

J

O

G

L

A

S

A

L

E

N

O

G

L

A

S


Balkan / Biznis / Politika

16

KAPITAL / 24.12.2010 / PETOK

FINANSISKITE INSTITUCII SE SELAT OD ANKARA

ISTANBUL STANUVA FINANSISKA TVRDINA NA TURCIJA

 Turskata centralna banka, finansiskite regulatorni tela i Istanbulskata berza }e se preselat vo nov deloven kompleks, koj se gradi na aziskata strana od Bosfor, mestoto kade {to simboli~no se spojuvaat Istokot i Zapadot VESNA KOSTOVSKA

v.kostovska@kapital.com.mk

urskata Vlada vo narednite dve godini planira da gi prenese glavnite javni finansiski institucii od glavniot grad, Ankara, vo Istanbul. Glavnoto iznenaduvawe e odlukata vo Istanbul da se preseli turskata centralna banka, ako se znae deka najgolem del od zemjite vo svetot svoite centralni banki gi lociraat vo glavnite gradovi. So ovoj poteg, vlasta ja postavuva centralnata banka kako sledno bojno pole za oblikuvawe na idninata

T

na nacijata razdvoena me|u starite sekularisti i islamskata vlada. Vo Istanbul, i toa vo aziskiot del, }e se nao|aat i novite prostorii na finansiskite regulatori i novata zgrada na Istanbulskata berza. Turskiot premier, Rexep Taip Erdogan, izjavi deka planira da ja premestat berzata vo oblasta Ata{ehir vo Istanbul, na aziskata strana od gradot. Celta e oblasta Ata{ehir da prerasne vo regionalen i globalen finansiski centar, bidej}i razli~ni finansiski institucii kupuvaat zemja vo taa oblast. ^lenovite od negovata Partija za pravda i razvoj, AKP, predlo`ija Centralnata banka isto taka da se prenese vo Istanbul. Turskata Vlada ima namera da go pretvori Ata{ehir vo regionalen, a podocna i vo globalen finansiski centar. Razni institucii kupuvaat zemja vo taa oblast. Halbank i Zirat banka ve}e imaat kupeno golema oblast vo Ata{ehir pred dve godini, a na po~etokot od ovaa godina Agencijata

za regulirawe i nadzor na bankite, BRSA, isto taka kupi golema parcela. “ Ne mo`at pove}e da se prolongiraat planovite da se preselat finansiskite regulatori na zemjata i nekolku dr`avni banki. [to i da velat lu|eto, Istanbul

REXEP TAIP ERDOGAN

TURSKIOT PREMIER Ne mo`at pove}e da se prolongiraat planovite da se preselat finansiskite regulatori na zemjata i nekolku dr`avni banki. [to i da velat lu|eto, Istanbul e centar na finansiite. Koristej}i gi pridobivkite od nejzinata lokacija, Istanbulskata berza }e ima s$ pogolem me|unaroden identitet. K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S

e centar na finansiite. Koristej}i gi pridobivkite od nejzinata lokacija, Istanbulskata berza }e ima pogolem me|unaroden identitet, teraj} i go svetot da go slu{ne glasot na turskata ekonomija”, izjavi Erdogan. Istanbul i ponatamu }e go spojuva Istokot i Zapadot, Severot i Jugot, re~e turskiot premier i dodade deka ovoj grad }e stane zna~aen centar za svetskata ekonomija. Opoziciskite partii premestuvaweto na centralnata banka na Turcija go gledaat kako prv ~ekor od planot na Vladata celosno da go premesti glavniot grad od

Ankara vo Istanbul. “Centralnata banka e simbol na nacionalen suverenitet, a nejzinoto preseluvawe vo Istanbul }e bide poraka protiv dr`avata. Istanbul be{e glaven grad na Otomanskata imperija, a premierot kako s$ u{te da kopnee po toa”, izjavi Akif Hamzacebi od Republikanskata narodna partija. Sepak, mnogumina od turskata finansiska zaednica smetaat deka premestuvaweto e ve}e izvesno i sigurno. “Vsu{nost, }e se iznenadime ako ne ja premestat berzata”, izjavi Murat Julek, upraven direktor na PGlobal global

BALKANSKA BERZANSKA PLATFORMA ZA PRIVLEKUVAWE NA INVESTITORITE

aedni~ka platofrma me|u Atina, Sofija i Bukure{t mo`e da privle~e zainteresiranost na me|unarodnite investitori i da go zgolemi obrtot, smeta noviot pretsedatel na atinskata berza, Sokrat Lazaridis. “Na krajot od januari }e ja posetam Sofija i }e mo`am li~no da razgovaram za mo`nostite za po{iroka komu-

Z

nikacija so bugarskite kolegi”, izjavi Lazaridis. Toj smeta deka berzata }e ima klu~na uloga vo novata vladina programa za privatizacija. Privatizacijata na javnite pretprijatija vo 2011 godina }e go zajakne dvi`eweto na berzata i }e ovozmo`i novi mo`nosti za investirawe. Lazaridis stana pretsedatel na atinskata berza pred

advajzori servises (PGlobal Global Advisory Services), finansiska konsultantska firma. Turskiot minister za ekonomija, Ali Babakan, izjavi deka turskiot kapital se “odvoil” od negovite vrsnici blagodarenie na silnata rabota za vreme na globalnata kriza. “Proektot na istanbulskiot finansiski centar vklu~uva petgodi{en akciski plan”, izjavi Babakan, dodavaj}i deka Istanbul e najsilniot kandidat da stane regionalen i globalen finansiski centar vo regionot “me|u London i Tokio”.

eden mesec, po istekuvaweto na {estgodi{niot mandat na negoviot prethodnik. Toj odr`a serija sostanoci so nadvore{nite investitori vo prviot mesec na novata pozicija. Finansiskiot eskpert ka`a deka me|unarodnite kompanii poka`uvaat zna~itelen interest za investirawe, i pokraj te{kata ekonomska situacija vo Grcija.

CRNOGORCITE GO NUDAT BAR-BOQARE NA KINEZITE rocedurata so gr~koizraelskiot konzorcium Aktor-HCH, vo vrska so gradeweto na avtopatot Bar-Boqare, }e bide prekinata, soop{ti crnogorskiot minister za soobra}aj, Andrija Lompar. Toj dodade deka Vladata ve}e po~nala intenzivna komunikacija so kineskite kompanii za

P

vklu~uvawe vo proektot. “Mojot predlog kako minister }e bide da ja prekineme postapkata so gr~ko-izraelskiot konzorcium”, re~e Lompar. Toj navede deka najdobro alternativno re{enie e vklu~uvawe na kineskite aviokompanii vo proektot za gradewe na avtopatot.

OMV GO PREZEDE PETROL OFISI vstriskata kompanija za nafta i gas OMV objavi deka gi zavr{ila site formalnosti za prezemaweto na turskiot distributer Petrol ofisi. Grupacijata soop{ti deka cenata za koja OMV ja prezema turskata kompanija iznesuva 1,39 milijardi dolari. "So zaklu~uvaweto na ovaa transakcija zna~itelno ja zacvrstivme svojata

A

predvodni~ka pozicija na integriraniot pazar vo regionot na Sredna i Jugoisto~na Evropa”, se veli vo soop{tenieto koe go isprati generalniot direktor na OMV, Volfgan Rutenstofer. Predhodno, vo oktomvri, OMV go otkupi ostanatiot del vo turskata mediumska i energetska holding-kompanija Dogan, zgolemuvaj}i go svojot udel vo turskiot distributer

od 41,6% na 95,7%. OMV ja smeta Turcija za zna~ajna vrska so bliskoisto~nite nao|ali{ta na nafta i gas. Ovaa kompanija e del od konzorciumot Nabuko, koj planira izgradba na gasovod od Kaspiskoto Ezero preku Turcija do Zapadna Evropa, so {to bi se namalila evropskata zavisnost od Rusija vo snabduvaweto so nafta i gas.


KAPITAL / 24.12.2010 / PETOK

Balkan / Biznis / Politika

17

KAKO ^EKORI HRVATSKA KON EU

REKORDNO ZATVORENI 11 POGLAVJA ZA EDNA GODINA

 Za kone~en vlez vo EU na Hrvatska & ostanuva da zatvori samo u{te {est poglavja, me|u koi se dvete najte{ki, privatizacijata na brodogradili{tata i depolitizacijata na sudstvoto ELENA JOVANOVSKA

rvatska zatvori u{te tri poglavja od pregovorite so Evropskata unija. Do kone~no zavr{uvawe na pregovorite & ostanuvaat samo u{te sedum poglavja, odnosno {est, ako ne se smeta poslednoto “Ostanati pra{awa”, za koe ne se vodat pregovori. Na me|uvladinata konferencija, pod kopretsedatelstvo na hrvatskiot minister za nadvore{ni raboti, Gordan Jadronkovi} i potpretsedatelot na belgiskata sojuzna vlada, Stiven Vanaker, vo Brisel, Hrvatska gi zatvori poglavjata 24 Pravda, sloboda i bezbednost; 27- @ivotna sredina i 31 - Nadvore{na odbranbena i bezbednosna politika. So ovie tri ima zatvoreno vkupno 28 poglavja. Informacijata za zatvoraweto na poglavjata ja objavi komesarot za pro{iruvawe na EU, [tefan File. Toj izjavi deka Hrvatska vo 2010 godina zatvorila duri 11 poglavja, {to e impresiven podatok. File ja prizna namerata na hrvatskata vlast da gi dovr{i pregovorite do krajot na ungarskoto pretsedavawe so EU, na 30 juni, i istakna deka Evropskata komisija }e im pomogne vo ostvaruvaweto na celta. “Potoa }e ni trebaat u{te dva meseci za da go podgotvime pristapniot dogovor za potpi{uvawe, po {to sleduvaat hrvatskiot referendum za pristapuvawe, pa soglas-

PROBLEM SO SLOVENIJA Najgolem zastoj vo pregovorite Hrvatska ima{e za sporot so Slovenija, koja kako ~lenka na EU go iskoristi pravoto da gi blokira pregovorite. Slovenija vo 2008 godina ja iskoristi svojata pozicija vo EU da re{i vo svoja korist nekoi od otvorenite grani~ni pra{awa {to gi ima{e so Hrvatska. Taa bara{e od Hrvatska da go ukine Za{titniot ekolo{ko–riboloven pojas, na {to Hrvatska mora{e da se soglasi vo interes na pregovorite. Potoa se zakani deka }e go iskoristi pravoto na veto dokolku ne se re{i grani~niot spor za Piranskiot Zaliv, {to e izlez za Slovenija na otvoreno more. Na po~etokot od godinava premierite Jadranka Kosor i Borut Pahor po intenzivni pregovori uspeaja na~elno da go re{at problemot so arbitra`en dogovor i Slovenija gi odblokira ponatamo{nite pregovori so EU. So toa na Hrvatska & se otvori patot kon EU i po dolga i naporna rabota kone~no se nayira krajot na pregovorite i nejzinoto vleguvawe vo Unijata.

H

 Re{avaweto na sporot za Piranskiot Zaliv gi otko~i pregovorite na Hrvatska. Najzaslu`ni za toa se premierite Jadranka Kosor i Borut Pahor. nost od Evropskiot parlament, odluka na Evropskiot sovet i postapka za ratifikacija vo dr`avite-~lenki, {to, spored iskustvoto, trae 18 meseci”, re~e File. I toj i Vanaker smetaat deka dene{niot postrog sistem na pristapni pregovori e garancija deka procesot na pro{iruvawe e “verodostoen” i deka Hrvatska vo ~lenstvoto }e vleze “100% podgotvena”. OSTANAA U[TE NAJTE[KITE POGLAVJA Za da se ostvari ova scenario, Hrvatska mora da go dovr{i ostanatiot del od rabotata so dvete najte{ki poglavja – Pazarna

konkurencija i Pravosudstvo i osnovni prava. Za zatvorawe na prvoto mora da ima izdr`ani planovi za restrukturirawe na brodogradili{tata, koi podocna }e mo`at da rabotat na pazarni osnovi, bez poddr{ka od dr`avata. Hrvatska odlu~i svoite brodogradili{ta da gi restrukturira preku privatizacija. Spored EU, hrvatskata strana razvlekuva so re{avaweto na ova pra{awe, iako znae to~no {to treba da napravi. EU ne e zadovolna {to kako izgovor za likvidacija na brodogradili{tata se naveduva deka taka bara Brisel,

ROMANIJA ]E SE ZADOL@UVA KAJ MMF DO [EST MILIJARDI EVRA

oviot dogovor za zaem me|u Romanija i Me|unarodniot monetaren fond (MMF) bi mo`el da se dvi`i me|u pet i {est milijardi evra. Sega{niot dogovor za zaem me|u Romanija i MMF istekuva vo mart. Romanski oficijalni lica izjavija deka bi mo`ele da pobaraat nov zaem, koj

N

bi bil zaem od pretpazlivost, {to zna~i deka Bukure{t tie sredstva bi gi povlekol samo dokolku e neophodno. Novata programa so MMF bi predviduvala reformi koi bi obezbedile zazdravuvawe na ekonomijata, buxetski deficit pomal od 3% od BDP, stabilnost na finansiskiot sistem,

SRBIJA DOBI 50 MILIONI EVRA POMO[ OD EU otpretsedatelot na Vladata na Srbija, Bo`idar \eli}, izjavi deka Evropskata unija uplatila 50 milioni evra bespovratna buxetska pomo{ na buxetskata smetka na Srbija. Toj istakna deka so toa vkupnata ovogodi{na suma koja & e odobrena na Srbija od pretpristapnite fondovi

P

na EU e zgolemena za 100 milioni evra. "Ovie 50 milioni evra }e ni pomognat polesno da ja zavr{ime ovaa te{ka buxetska godina“, re~e \eli} i dodade deka Srbija e edinstvena zemja od Zapadniot Balkan na koja Brisel & odobri interventna bespovratna buxetska poddr{ka. Spored negovite zbo-

efikasnost na dr`avnite kompanii i javni tro{oci. Romanija sega ima dogovor za finansirawe so MMF, Evropskata unija i drugi finansiski institucii vo vrednost od re~isi 20 milijardi evra i dosega dobila 11,27 milijardi evra od MMF i 3,65 milijardi evra od Evropskata komisija.

rovi, za na~inot na tro{ewe na tie sredstva }e odlu~uva Ministerstvoto za finansii na Srbija. \eli} najavi deka Srbija i narednata godina }e dobie makrofinansiska pomo{ od EU vo iznos od 100 milioni evra, no ne vo forma na bespovratna pomo{, tuku kako kredit pod mnogu povolni uslovi.

KON^AR DOBI TENDER OD 22 MILIONI EVRA VO TURCIJA rvatski Kon~ar generatori i motori vo Istanbul potpi{a dogovor za isporaka na kompletna elektromehani~ka oprema za turskata hidrocentrala Aslan~ik. Dogovorot e vo vrednost od okolu 22 milioni evra i so nego e opfatena isporaka na dva genera-

H

komisija za ispolnuvawe na barawata za zatvorawe. Komisijata najavi deka izve{tajot }e go objavi na 11 mart 2011 godina i toga{ definitivno }e se znae dali e mo`no da zavr{at pregovorite do 21 juni, posledniot datum za svikuvawe pristapna konferencija pod ungarsko pretsedatelstvo. Za da go zatvori ova poglavje, Hrvatska treba da go depolitizira sudstvoto, da garantira negova nezavisnost, da prezeme merki za borba protiv korupcijata na site nivoa, da sprovede reformi vo javnata uprava, pravata na malcinstvata i da obezbedi vra}awe na begalcite i sudewa za voenite zlostorstva. ZA EDEN MESEC ZATVORENI TRI POGLAVJA Minatiot mesec Hrvatska zatvori tri poglavja - Slo-

tori so sila od 66,6 megavati, zaedno so opremata {to im pripa|a. “Rabotata ja dobivme na me|unaroden tender, vo mnogu silna konkurencija i dokaz e deka i pokraj toa {to vo energetskiot sektor s$ u{te se ~uvstvuvaat posledicite na globalnata kriza, Kon~ar uspeva da ja zadr`i svo-

jata pozicija na barawata na svetskiot pazar”, se veli vo soop{tenieto na kompanijata. Grupata Kon~ar ovaa godina }e ostvari vkupni prihodi vo iznos od 366 milioni evra, a se procenuva deka ovogodi{nata dobivka po odano~uvaweto }e iznesuva 22,8 milioni evra.

a ne faktot deka so nivno finansirawe se kr{i dogovorot so EU, pa i zakonite za pazarna konkurencija. Potencijalnite kupuva~i predlo`ija planovi za restrukturirawe, koi ve}e gi predlo`ija Agencijata za za{tita na pazarnata konkurencija i Evropskata komisija. Ostanaa da se re{at i razjasnat nekoi detali, taka {to naskoro mo`e da bidat ispolneti barawata za zavr{uvawe na ova poglavje. Za najte{koto poglavje, Pravosudstvo i osnovni prava, od koe zavisi zavr{uvaweto na pregovorite, klu~na }e bide ocenkata na Evropskata K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

boda na dvi`ewe na kapitalot, Soobra}ajna politika i Institucii. Vo poglavjeto Sloboda na dvi`ewe na kapitalot Hrvatska dobi va`en sedumgodi{en preoden period, vo koj se odlo`uva slobodnata proda`ba na zemjodelsko zemji{te na gra|anite na EU. Vo poglavjeto Institucii se odreduva kako idnata ~lenka }e bide zastapena vo evropskite institucii. Hrvatska }e ima 12 pratenici vo Evropskiot parlament, sedum glasovi vo Sovetot, a hrvatskiot }e stane 24 slu`ben jazik vo EU. Od po~etokot na 2010 godina dosega Hrvatska gi zatvori poglavjata Sloboda na dvi`ewe na stoki, Javni nabavki, Bezbednost na hrana, Veterinarna i fitosanitarna politika, Danoci i Finansiski nadzor. O

G

L

A

S


Svet / Biznis / Politika

18

KAPITAL / 24.12.2010 / PETOK

PADOT NA SKAJP JA DOVEDUVA VO PRA[AWE BEZBEDNOSTA NA LI^NITE PODATOCI

ECB NA BANKITE ]E IM POZAJMI RE^ISI 150 MILIJARDI EVRA

I

E

nternet-servisot, telefonskiot i videoservis Skajp izminatite dva dena be{e nadvor od upotreba poradi slabostite na VolP programata, koja go povrzuva edniot korisnik preku globalnata mre`a so drugiot korisnik. Od Skajp se pravdaat deka nastanalo blokirawe na operativniot sistem poradi pregolemiot broj korisnici, koj vo oktomvri dostigna 124 milijardi.

Po 2007 godina, ova e vtor slu~aj programata na Skajp da ne bide dostapna za upotreba. Vakvata pojava ja doveduva vo pra{awe bezbednosta na li~nite podatoci na korisnicite, kako i privatnosta na spodeluvaweto na informaciite. Poradi toa, golem broj od korisnicite gi otka`aa svoite "smetki" na Skajp. Golem broj eksperti velat deka kompanijata, koja polovinata e vo sopst-

venost na Ibej, ve}e podolgo vreme se soo~uva so problemi na kvalitetot na uslugite koi gi nudi. Poradi toa, rakovodstvoto na Skajp planira da sobere dopolnitelni milijarda dolari preku javna ponuda, koja bi trebalo da se slu~i najdocna do prvata polovina na 2011 godina. Skajp e osnovan vo 2003 godina. Ibej go kupi vo 2005 godina za suma od 3,1 milijardi dolari.

vropskata centralna banka soop{ti deka na bankite vo evrozonata }e im pozajmi 149,5 milijardi evra, so rok na otplata od tri meseci, za da gi zadovolat barawata za likvidnost do krajot na ovaa godina. Bankata naveduva deka 270 banki vo evrozonata pobarale na taa specijalna aukcija da dobijat neograni~ena suma pari so rok na otplata od 98 dena,

VREMETO VO EVROPA VLIJAE VRZ EKONOMSKIOT RAST

SNEGOT NAJMNOGU GI O[TETI AVIOKOMPANIITE I GRADE@NICITE  Haosot vo Evropa, koj nastana poradi sne`noto nevreme, predizvika golema ekonomska {teta. Ne se pogodeni samo patnicite i grade`nicite. Pogodeni se i {pediterite, osiguritelnite dru{tva, proizvoditelite na avtomobili VASE CELESKA

celeska@kapital.com.mk

bilniot sneg predizvika haos vo soobra}ajot re~isi niz cela Evropa. Izminative denovi iljadnici lu|e no}ite gi pominuvaa na aerodromite, vozovite docnea so saati, a mnogu od pati{tata ostanaa zatvoreni. Mo`e da se ka`e deka sostojbata se podobruva, no e daleku od normalna. Na najgolemiot germanski aerodrom vo Frankfurt poslednite pet dena bea otka`ani pove}e od 1.000 letovi. I pokraj ras~istuvaweto na pistite, izminative dva dena bea otka`ani u{te 340 letovi. Okolu 800 patnici no}ite gi pominale vo terminalite, a iljadnici se smestile vo hotelite vo Frankfurt. Sli~na sudbina delea i patnicite na aerodromite vo Hamburg, Berlin, Minhen i vo Bon. Vo belgiskiot glaven grad, Brisel, okolu 1.500 patnici pominaa dve no}i po red na aerodromot. Avionskite kompanii po~naa da im prepora~uvaat na patnicite da ja koristat `eleznicata. No, i `elezni~kiot soobra}aj niz Evropa se

O

soo~i so te{kotii. Vo Germanija vozovite dcnea po nekolku saati, a Upravata na germanskata `eleznica gi povika patnicite da ne gi koristat vozovite za vreme na najgolemite gu`vi poradi prenatrupanost so patnici. Kilometarski zastoj i ~ekawe so saati e slikata na pove} eto avtopati{ta. Samo vo germanskata pokraina Severna Rajna i Vestfalija za eden den bile zabele`ani pove}e od 1.000 soobra}ajni nesre}i. NEKOI PROFITIRAA, A NEKOI ZAGUBIJA OD SNEGOT Bez ~isti pati{ta ni{to ne mo`e da funkcionira normalno. Zatoa, proizvoditelite na sol za posipuvawe na ulicite

bea edni od glavnite profiteri vo Germanija. Kompanijata K+S bele`i zna~itelen profit, a akciite na ova pretprijatie zna~itelno porasnaa. No, grade`nicite bea spre~eni vo svojata rabota, a najmnogu bea pogodeni niskogradbite, odnosno izgradbata na pati{tata. Poradi snegot i mrazot bea otka`ani golem broj biznis patuvawa, a gostite i potro{uva~ite te{ko doa|aa do restoranite i prodavnicite. Od stopanskite komori na evropskite zemji predupredija deka “ostrata i rana zima go namaluva o~ekuvaniot ekonomski rast”. Minatata godina studenata i dolga zima go namali ekonomskiot rast vo

edno trimese~je za 0,5%. No, analiti~arite smetaat deka zimata ne mo`e da gi spre~i pozitivnite trendovi, bidej}i dodeka ednite gubat profit, na drugi im raste. Primerot so germanskata `eleznica dobro ja otslikuva biznis-situacijata vo vakvi uslovi, bidej}i, od edna strana, `eleznicata mora da investira vo podgotovkite na vozovite za zimski uslovi, a od druga strana, ima i pogolem broj patnici. Isto taka i trgovcite so zimska oprema mu se raduvaat na sne`noto nevreme zatoa {to nivniot promet tokmu toga{ raste. Od snegot nastrada i avtomobilskata industrija. Poradi docnewe, vo nekoi delovi vo fabrikata na Ford vo Keln proizvodstvoto be{e zapreno pove}e od eden den. Delovite koi treba{e da stignat od severna Francija docnea zatoa {to vo Francija i vo Belgija e celosno zabranet soobra}ajot na kamioni pote{ki od 7,5 toni. Fabrikata na Opel vo Bohum za malku }e se soo~e{e so ista situacija poradi docneweto na avtomobilskite delovi, no, sepak, ne be{e zapreno proizvodstvoto.

po bazna kamatna stapka od eden procent. Bankite vo evrozonata treba da otplatat vkupno 96,9 milijardi evra od 12-mese~ni krediti, a 38,2 milijardi evra od trimese~ni krediti. Povlekuvaweto na ECB od vonrednite stimulansi ja komplikuva zagri`enosta za fiskalnoto zdravje na del od ~lenkite od evrozonata, vklu~uvaj}i gi Irska, [panija i Grcija.

Iako centralnata banka vo evrozonata gi ukina {estmese~nite i dvanaesetmese~nite zaemi, pretsedatelot @an-Klod Tri{e vo po~etokot na ovoj mesec izjavi deka ECB }e prodol`i na bankite da im nudi neophodna koli~ina gotovina do krajot na prviot kvartal od 2011 godina, za da im pomogne vo povtornoto vospostavuvawe na kreditiraweto vo 16-~lenata evrozona.

 DVA, TRI ZBORA

“Kina gi poddr`uva merkite na EU i MMF za finansiska stabilizacija na regionot. Vo oktomvri sakavme da go kupime celiot gr~ki dolg, a minatata nedela ponudivme da otkupime del od dolgot na Portugalija vo vrednost od 4 milijardi dolari.” JANG JU

portparolka na Ministerstvoto za nadvore{ni raboti na Kina

“Iako postojat ogromni problemi, ne gledam nikakva opasnost vo odnos na opstanokot na evroto, toa e vo interes na EU i na site zemji~lenki na evrozonata. Najte{kite problemi so Irska i Grcija bea re{eni. Nedostiga samo dogovor na site zemji-~lenki na EU za fiskalna konsolidacija na dolg rok.” MARKO KRAWEC

guverner na Centralnata banka na Slovenija

“So cel da mu se sprotivstavime na neprijatelot vo negoviot obid da go turne regionot vo vojna, na{ite revolucionerni sili po~nuvaat da se podgotvuvaat za sveta vojna i taa }e se vodi so nuklearno oru`je.” KIM JONG-^UN

komandant na vooru`enite sili na Severna Koreja


KAPITAL / 24.12.2010 / PETOK

Svet / Biznis / Politika

 SVET

19 0-24 

...GRA\ANSKA VOJNA?!

...U[TE EDEN SOMNITELEN PAKET

...POBEDA ZA OBAMA

Bregot na Slonovata koska na rab na vojna

Eksplozija vo {vajcarskata ambasada vo Rim

Senatot go ratifikuva dogovorot START

a Bregot na Slonovata koska povtorno mu se zakanuva gra|anska vojna, po pove}enedelniot postizboren haos vo zapadnoafrikanskata zemja koja e najgolem svetski izvoznik na kakao.

dna lice e te{ko povredeno vo v~era{nata eksplozija na “somnitelen paket� vo {vajcarskata ambasada vo Rim. Eksplozijata nastanala koga slu`benik od ambasadata go otvoril paketot.

ogovorot za namaluvawe na strate{koto naoru`uvawe, D START, koj vo mart go potpi{aa pretsedatelite na SAD i Rusija, Barak Obama i Dmitrij Medvedev. Se o~ekuva vo tektot

N

E

na idnata nedela istoto da go napravi i Rusija.

PO^NA SUMIRAWETO NA GODINATA [TO IZMINUVA

SVETSKITE MEDIUMI GI IZBRAA LI^NOSTITE [TO JA ODBELE@AA 2010  Na listata na najdobri li~nosti za 2010 se najdoa obvineti kriminalci, biznis-lideri i R&B muzi~ki yvezdi BORO MIR^ESKI urbulentni nastani, podemi i padovi ja odbele`aa i 2010 godina. Kako i sekoja godina, svetskite mediumi gi proglasija svoite "li~nosti na godinata". Svetskiot vrv e rezerviran za sopstvenikot na Vikiliks, Xulijan Asan`, kako pobednik vo ovaa kategorija na francuskiot dneven vesnik "Le mond" (Le Monde); Mark Zakerberg, osnova~ot i sopstvenik na socijalnata mre`a Fejsbuk, e ovogodine{nata li~nost na godinata na magazinot "Tajm"; dodeka Stiv Xobs, sopstvenikot na Epl, e proglasen za li~nost na godinata od strana na "Fajnen{al tajms". I Em-Ti-Vi ne izostana od krunisuvaweto na muzi~kiot xet-set. Titulata kral na svetskata muzi~ka scena mu be{e dodelena na Kanie Vest. FRANCUZITE GO IZBRAA ASAN@ Osnova~ot na Vikiliks, Xulijan Asan`, be{e imenuvan za "li~nost na godinata" od strana na francuskiot vesnik "Le mond", vo pettoto izdanie posveteno na poslednite nastani povrzani so ovoj sajt koj go razdrma svetot.

T

Posetitelite na internetstranicata na ovoj vesnik mu oddadoa ogromna po~it i glasaa so 56% vo korist na Asan`. Vedna{ po nego, so dvojno pomalku glasovi, se najde dobitnikot na Nobelova nagrada, Kinezot Qu Sjaobo, so osvoeni 22% od glasovite, dodeka na tretoto mesto, so osvoeni skromni 7% od glasovite, se najde osnova~ot na Fejsbuk, Mark Zakerberg. Poradi toa {to povrzuva pove}e od 500 milioni lu|e i gi podobruva nivnite socijalni odnosi, zatoa {to sozdade nov sistem na razmena na informacii i poradi ogromnata promena na na~inot na koj denes go `iveeme "sovremeniot i moderen" `ivot, Mark Eliot Zakerberg e izbran za li~nost na godinata za 2010 godina na magazinot "Tajm". "Da se bide nazna~en za ~ovek na godinata od "Tajm" mi pretstavuva vistinska ~est i priznanie za toa kako na{iot mal tim gradi ne{to ogromno, ne{to {to sakaat da go koristat stotici milioni lu|e koi sakaat da go napravat svetot pootvoren i povrzan", izjavi Zakerberg za priznanieto koe mu go oddade ovoj magazin. Od druga strana, Rik Stengal, urednikot na magazinot

"Tajm" potencira{e: "Fejsbuk mu dade nova dimenzija na socijalniot `ivot, ne samo na Amerikancite, tuku na site lu|e {irum svetot. Re~isi

polovina od gra|anite na SAD imaat profil na Fejsbuk, no u{te pove}e n$ fascinira faktot deka 70% od korisnicite na

Fejsbuk `iveat nadvor od Amerika. Fejsbuk e postojan fakt za na{ata globalna op{testvena realnost. @iveeme vo era na Fejsbuk, a Mark Zakerberg e ~ovekot koj n$ odnese tamu". Ovaa godina Fejsbuk go dodade i 550-milionitiot korisnik. Najmalku eden ~ovek od deset vo svetot e korisnik na ovaa mre`a. Od "Tajm" potenciraa deka dokolku mre`ata Fejsbuk ja izedna~at so dr`ava, toga{ }e bide treta dr`ava po golemina vo svetot, vedna{ zad Kina i Indija. "FAJNEN[AL TAJMS" SO PRIZNANIE ZA OSNOVA^OT NA EPL Koga osnova~ot na Epl, Stiv Xobs, ja premesti kompanijata vo Silikonskata dolina vo januari godinava, go napravi najzabele`itelnoto vra}awe na biznis-scenata vo modernata biznis-istorija. Ova be{e samo edna od pri~inite "Fajnen{al tajms" da go proglasat Xobs za li~nost na godinata. Od FT ja istaknuvaat negovata sposobnost da gi ubedi site pesimisti deka tehnologiite koi navidum izgledaat nevozmo`ni, Epl perfekcionisti~ki gi izrabotu-

va. Toa pretstavuva motiv za Epl da sozdade novi inovativni proizvodi za koi potro{uva~ite ne se svesni. Ona {to Epl go sozdava so eden zbor se narekuva "umetnost". Kompjuter so ekran na dopir, bez tastatura e slednata inovacija na Epl za 2011. Se o~ekuva da ja nadmine proda`bata na Ajpod, sozdaden vo 2001 godina i na Ajfon vo 2007 godina. Mo`ebi ne prodade najmnogu albumi kako Eminem, nitu, pak, go ima{e najdobriot hit za 2010 godina kako A{er, no, sepak, Em-Ti-Vi ne mo`e{e da se seti na nekoj pouspe{en od Kanie Vest. Od svetskata muzi~ka televizija velat deka i pokraj s$, nikoj ne dominiral so pop-kulturata kako nego. Od totalno fijasko na negovata kariera, pa s$ do triumfalnoto vra}awe na muzi~kata scena, Kanie Vest be{e najozboruvanata li~nost vo 2010 godina. Najdobriot "kambek" na muzi~kata scena i izdavaweto na najslu{aniot album go napravi heroj na pop-scenata. Go napravi najposveteniot artist na svetskata muzi~ka scena, so ogromna vizija kako da si ja vrati slavata, a voedno i da ja zgolemi vo narednite nekolku godini.


Feqton

20

KAPITAL / 24.12.2010 / PETOK

NAJGOLEMITE INTERNET-KOMPANII VO SVETOT: FACEBOOK

STUDENTSKIOT SON [TO STANA PODOBAR OD REALNOSTA PETAR GOGOSKI

gogoski@kapital.com.mk

ejsbuk e dominanten na Internet. Toj gi ostavi vo senka site konkurenti na negoviot pat. [totuku mu go zede mestoto i na Gugl kako broj eden destinacija kade {to internet-korisnicite pominuvaat najgolem del od svoeto vreme. Prihodite od minatata godina bea presmetani na 700 milioni dolari so brendiran i uspe{en advertajzing so golem obem. Kompanijata bele`i viden uspeh prodavaj}i reklami spored nivnata golemina, brend i sposobnost za razvivawe na proizvodi. Osnova~ot na kompanijata, Mark Zakerberg, veli deka presmetkite za prihodot od godinava “ne se podaleku” od 1 ili 1,1 milijardi dolari. Ako toj iznos se pomno`i so 25, poradi neverojatniot rast, pojavata na novi marketingsegmenti, malite tro{oci, platformata za reklami i potencijalot za igri, }e dobieme vrednost od 25 milijardi dolari. Dopolnitelno, toa {to Elevej{n partners neodamna zdobi 2,4 milioni akcii, vo sekundarniot pazar se navestuva cena od 23 milijardi dolari. So akciite se trguva visoko, do 34 milijardi dolari na [erspot (Sharespost), {to e 30 pati pove}e od predvidenata proda`ba i pove}e od celiot pazar na Ibej. OD FAKULTETSKO LUDUVAWE DO GOLEMA KOMPANIJA Vo 2003 godina, kako student vo vtora godina na Harvard, Mark Zakerberg go kreira{e Fejsme{ (Facemash), prethodnikot na Fejsbuk. Sajtot pretstavuva{e “harvardska” verzija na “Hot or not” i spored dnevniot studentski vesnik na univerzitetot, “Harvard krimson” (The Harvard Crimson), Fejsme{ koristel “fotografii sobrani od onlajn-korisnicite vo devet zgradi od Univerzitetot i baral od korisnicite da ja odberat najzgodnata li~nost”.

F

 Vo 2003 godina, kako student vo vtora godina na Harvard, Mark Zakerberg go sozdade Fejsme{ (Facemash), prethodnikot na Fejsbuk. Samo po nekolku dena sajtot bil zatvoren od strana na administracijata na Harvard. Taa go obvini Zakerberg za naru{uvawe na bezbednosta, avtorskite prava i naru{uvawe na privatnosta Za ova da go postigne, Zakerberg upadnal vo za{titenite zoni na kompjuterskata mre`a na Harvard i gi kopiral site fotografii za identifikacija na studentite. Vo toa vreme Harvard nemal studentski direktorium so fotografii i osnovni informacii, pa samo vo prvite ~etiri ~asa onlajn Fejsme{ privlekol 450 posetiteli koi napravile 22 iljadi gledawa na fotografiite. Toa {to prvi~niot sajt go otslikal prirodnoto zdru`uvawe na lu|eto so nivniot realen identitet, pretstavuva klu~niot aspekt na ona {to podocna stana Fejsbuk. Sajtot brzo se prefrlil i na nekolku drugi serverski grupni listi od drugite kampusi, no po nekolku dena bil zatvoren od strana na administracijata na Harvard. Taa go obvnini Zakerberg za naru{uvawe na bezbednosta, avtorskite prava i naru{uvawe na privatnosta. Isto taka, Zakerberg be{e soo~en i so isklu~uvawe od obrazovnata ustanova. Sepak, na krajot, obvinenijata bea povle~eni. Toj semestar Zakerberg go pro{iri svojot inicijalen proekt so kreirawe na alatka za socijalno u~ewe, nameneta za zavr{niot ispit po predmetot istorija na umetnosta, preku prefrlawe na 500 sliki

na sajtot, so edna fotka na stranica koja odela so delot za komentirawe. Toj go otvoril sajtot za negovite kolegi, pa lu|eto po~nale da gi spodeluvaat svoite bele{ki. Sledniot semestar, vo januari 2004 godina, Zakerberg po~nal da go pi{uva kodot za negoviot nov vebsajt. Kako {to ka`uva samiot Zakerberg, kon toj ~ekor go inspiriral editorijalot vo “Harvard krimson”, posveten na incidentot so Fejsme{. Na 4 fevruari Zakerberg go lansira{e The facebook, originalno lociran na thefacebook. com. Samo {est dena otkako bil lansiran sajtot, trojca harvardski seniori, Kameron i Tajler Vinklvos, kako i Divaja Narendra, go obvinile Zakerberg deka namerno gi izla`al deka }e im pomogne da izgradat socijalna mre`a nare~ena Harvard konek{n (HarvardConection.com), dodeka, namesto toa, toj gi iskoristil nivnite idei za da izgradi konkurenten proizvod. Nivnite `albi gi prenele vo “Harvard krimson”, pa vesnikot po~nal istraga. Podocna tie podnele tu`ba protiv Zakerberg, po {to se re{il slu~ajot. Prvi~no, ~lenstvoto bilo zabraneto za studentite od Harvard, pa vo prviot mesec pove}e od polovina od dodiplomcite na Harvard se registrirale na

 Prikaznata za Fejsbuk dobi svoe filmsko ostvaruvawe, poster od filmot The social network

PRIKAZNI OD WALL STREET

ERNST & YOUNG GI KRI  Edna od najgolemite revizorsko-konsultantski ku}i vo svetot se tovari deka so godini “zami`uvala” dodeka Leman pravela smetkovodstveni gimnastiki za da sozdade la`en vpe~atok za svojata finansiska kondicija ujor{koto obvinitelstvo pokrena tu`ba protiv Ernst i Jang (Ernst & Young) zaradi somnevawe deka revizorskata ku}a & pomognala na investiciskata banka Leman Braders (Lehman Brothers) da gi prikrie svoite finansiski problemi. Ova e prva golema pravna postapka pokrenata kako posledica na propa|aweto na bankata vo septemvri 2008 godina. Istra`itelite na

W  Vo Ernst i Jang velat deka rabotele spored site profesionalni standardi. Glavniot izvr{en direktor na firmata, XEJMS TURLИ

slu~ajot im ja baraat tragata na pove}e od 150 milioni dolari nadomest {to Ernst i Jang gi dobil od 2001 do 2008 godina kako nadvore{en revizor na Leman. Edna od najgolemite revizorskokonsultantski ku}i vo svetot se tovari deka so godini “zami`uvala” dodeka Leman pravela smetkovodstveni gimnastiki za da sozdade la`en vpe~atok za svojata finansiska kondicija. Ernst i Jang e edinstvena obvineta strana vo slu~ajov.

Wujor{koto obvinitelstvo ne pokrena tu`bi protiv direktorite na Leman, koi ja vodea firmata vo momentot koga taa bankrotira{e, {to be{e najgolem bankrot na edna finansiska kompanija vo istorijata, nastan koj ja rasplamti svetskata finansiska kriza. Wujor{kiot glaven obvinitel, Endrju Kuomo, ja potpi{al tu`bata nekolku dena pred da ja napu{ti kancelarijata na javnoto obvinitelstvo i da ja prezeme novata funkcija


Feqton

KAPITAL / 24.12.2010 / PETOK

Po~ituvani ~itateli, “Kapital” od denes po~nuva so nov feqton – Najgolemite internetkompanii vo svetot. Doznajte za toa kako Fejsbuk, Gugl, Amazon i ostanatite, od pretpriema~ki potfati bazirani na inovativnosta i kreativnosta na svoite osnova~i, za samo nekolku godini stanaa globalni kompanii {to “te`at” desetici milijardi dolari.

 Slednata godina Harvard po~na da se gordee so uspehot na svojot milenik otkako Fejsbuk stana kompanija i gi preseli svoite operaciski bazi vo Palo Alto, Kalifornija. Za samo ~etiri godini brojot na privrzanici na Zakerberg dostigna polovina milijarda lu|e servisot. Eduardo Saverin, Dastin Moskovi~, Andrej Mekkolum i Kris Hjuxis nabrzo mu se pridru`ile na Zakerberg za da mu pomognat so promocijata na sajtot. Vo mart 2004 godina Fejsbuk se pro{iril vo Stenford, Kolumbija i vo Jejl. Ovaa ekspanzija prodol`ila i vo periodot koga bila otvorena i kaj site drugi {koli na Ajvi ligata kako i vo univerzitetite Boston, Wujork, MIT i re~isi vo pove}eto univerziteti vo Kanada i SAD. Toa leto Fejsbuk be{e inkorporiran i pretpriema~ot [on Parker, koj neformalno bil sovetnik na Zakerberg, stanal pretsedatel na kompanijata. Vo juni Fejsbuk gi preseli svoite operaciski bazi vo Palo Alto, Kalifornija. Toj mesec

21 INVESTITORI Od 2008 godina do denes kompanijata sobra pove}e od 400 milioni dolari od finansirawe.  MAJKROSOFT 246 milioni dolari,  LI KA-[ING, milijarderot od Hongkong 60 milioni dolari  GREJLOK PARTNERS i MERITEK KAPITAL PARTNERS 25 milioni dolari  AKSEL PARTNERS 12,8 milioni dolari  PETER TIEL, koosnova~ot na Pejpal polovina milion dolari  EVROPSKI FOND NA OSNOVA^I 15 milioni dolari  DIGITAL SKAJ TEHNOLOXIS 200 milioni dolari  TRIPLPOINT KAPITAL 100 milioni dolari

 Sedi{teto na kompanijata vo Palo Alto

MARK ZAKERBERG ark ZakerM berg e eden od najmladite milijarderi vo svetot. Kompjuterskiot nau~nik i filantrop e roden na 14 maj 1984 godina. Roden e vo evrejska familija vo Wujork. U~el klasi~ni studii i znae da ~ita i pi{uva na francuski, hebrejski, latinski i starogr~ki. Godinava po~na so studirawe na mandarinskiot jazik. Vo sredno u`ili{te bil poznat po toa {to naizust recitiral od Ilijadata. Studiral na Harvard. Godinava magazinot “Tajm” go proglasi za li~nost na godinata. Momentalno `ivee vo Palo Alto, zaedno so negovata devojka, Prisila ^an. kompanijata ja dobi prvata investicija od koosnova~ot na Pejpal, Peter Tiel. Otkako go zakupija domejnot facebook.com vo 2005 godina za 200 iljadi dolari, kompanijata go otfrli toa “the” od imeto. Sredno{kolskata verzija Fejsbuk ja lansira{e vo septemvri 2005 godina, {to, spored Zakerberg, be{e sledniot logi~en ~ekor. Vo toa vreme be{e potrebna pokana za nekoj da se

pridru`i vo sredno{kolskite mre`i. Podocna Fejsbuk gi pro{iri kvalifikaciite za ~lenstvo i kako svoi klienti gi zdobi vrabotenite od nekolku kompanii, me|u koi i Epl i Majkrosoft. Na 26 septemvri 2006 godina Fejsbuk be{e otvoren za sekogo postar od 13 godini, koj poseduva validna i-mejl adresa. Slednata godina vo oktomvri Majkrosoft soop{ti

deka ima 1,6% od udelot vo Fejsbuk za 240 milioni dolari, so {to vkupnata podrazbirliva vrednost na Fejsbuk dostigna okolu 15 milijardi dolari. So zdelkata Majkrosoft dobi prava da postavuva internacionalni reklami na mre`ata. Vo oktomvri 2008 godina Fejsbuk soop{ti deka }e oformi internacionalni kancelarii vo Dablin, Irska. Minatata godina, pak, vo septemvri, kompanijata potvrdi deka za prvpat ostvarila pozitiven priliv na sredstva. Letoska, vo juni, onlajn-pazarot za trguvawe so privatni kompanii prika`a vrednost od 11,5 milijardi dolari za kompanijata na Zakerberg. Od minatata godina soobra}ajot na Fejsbuk rapidno po~na da se zgolemuva. Eden podatok veli deka vo nekoja nedela vo mart lu|eto go posetile Fejsbuk pove}e od Gugl. Taka, sajtot stana vrvna socijalna mre`a vo osum individualni pazari vo regionot. Toa se Filipini, Avstralija, Indonezija, Malezija, Singapur, Nov Zeland, Hongkong i Vietnam, dodeka drugite brendovi gi upravuvaat vrvnite pozicii na nekolku pazari, vklu~itelno Orkat (Orkut) (sopstvenost na Gugl) vo Indija, Misi (Mixi.jp) vo Japonija, Saj vorld (CyWorld) vo Ju`na Koreja i Re~ (Wretch. cc) (sopstvenost na Jahu) vo Tajvan. [TO E BIZNISOT NA FEJSBUK? Momentalno, Fejsbuk ima 1.400 vraboteni vo osum zemji. [to se odnesuva na sopstvenosta na kompanijata, Mark Zakerberg

poseduva 24% od kompanijata, Aksel partners (Accel Partners) 10%, Dastin Moskovi~ ima 6%, Digital skaj tehnoloxis i Eduardo Saverin imaat po 5%, [on Parker dr`i 4%, Peter Tiel 3%, Grejlok partners i Meritek kapital partners poseduvaat po 1% i 2%. Majkrosoft ima mal procent od 1,3%, Li Ka-[ing 0,75%, Interpublik grup poseduva pomalku od 0,5%, i na kraj, mala grupa od momentalni i porane{ni vraboteni i slavni li~nosti poseduvaat pomalku od 1% za sekogo. Vo 2008 godina od funkcijata direktor na tehnologija se otka`a Adam Dianxelo, koj e i prijatel na Zakerberg. Spored navodite, toj i Dianxelo po~nale raspravija, a od druga strana i Adam ve}e ne bil zainteresiran za oddelno sopstveni{tvo na kompanijata. Inaku, pove}eto od prihodite na Fejsbuk doa|aat od advertajzing. Majkrosoft e ekskluziven partner na Fejsbuk za advertajzing so baneri, pa Fejsbuk prika~uva reklami koi gi ima samo na listite na Majkrosoft. Spored kompanijata Komskor (comScore) koja go istra`uva marketingot na Internet, Fejsbuk sobira isto podatoci od posetitelite kako i Majkrosoft i Gugl, no zna~itelno pomalku od Jahu. Godinava timot za bezbednost gi pro{iri svoite napori za prezemawe merki protiv zakani i terorizam od korisnicite. Inaku, vo 2007 godina Fejsbuk go lansira{e Fejsbuk bikon (Facebook Beacon), koj na krajot ne uspea vo obidite za reklamirawe do prijatelite na korisnicite. Generalno, Fejsbuk ima pomal kurs na klikawe na reklamite

za razlika od pove}eto golemi veb-sajtovi. Za baner-reklamite tie naj~esto dobivaat edna pettina od klikovite, sporedeno so Internetot vo celina. Ova zna~i deka e pomal procentot na klikawa na Fejsbuk za razlika od klikaweto na reklamite po drugite golemi vebsajtovi. Na primer, dodeka korisnicite na Gugl kliknuvaat 80 iljadi pati na sekoj milion prebaruvawa, korisnicite na Fejsbuk pravat 400 klikovi na sekoj milion stranici. Sara Smit, koja be{e menaxer za onlajn-proda`ba na Fejsbuk, potvrduva deka uspe{nite advertajzing-kampawi mo`at da imaat tolku mal kurs od 0,05% do 0,04%, dodeka trendovite za klikawe na reklami opa|aat na sekoi dve nedeli. Za sporedba, konkurentnata socijalna mre`a Majspejs (MySpace) e okolu 0,1% ili 2,5 pati podobra od Fejsbuk, no s$ u{te mala vo sporedba so drugite veb-sajtovi. Objasnenieto za slabiot kurs na Fejsbuk go vklu~uva faktot deka korisnicite na ovaa mre`a se poitri od poradi toa gi koristat softverite za blokirawe so koi gi krijat reklamite. Isto taka, ovoj trend se objasnuva i so faktot deka korisnicite se mladi i poradi toa se podobri vo ignorirawe na advertajzing-porakite, dodeka, pak, na Majspejs korisnicite tro{at pove}e vreme vo prebaruvaweto na sodr`inite. “Fejsbuk~iite” go koristat nivnoto vreme za da komuniciraat so svoite prijateli i poradi toa nivnoto vnimanie e odvle~eno od reklamite. Vo naredniot broj na “Kapital” }e doznaete za liderot vo socijalniot gejming, Zynga

IELA DOLGOVITE NA LEHMAN BROTHERS guverner na dr`avata Wujork vo januari. Vo Ernst i Jang izjavija deka se pridr`uvale do site profesionalni standardi i deka smetkovodstvenata praktika vo Leman ne e pri~ina za bankrotot. Kuomo, pak, veli deka pove} e od sedum godini vo Leman se slu~uvale problemati~ni smetkovodstveni transakcii, koi ne bile soodvetno objaveni vo javnosta i koi revizort gi odobril. Ste~ajniot upravnik na Leman Braders, Anton Valukas, vo op{irniot izve{taj navel deka povisokiot menaxment na firmata znael za smetkovodstvenite transakcii imenuvani kako “Repo 105”, koi na bankata & ovozmo`ile vo svoite delovni knigi da “skrie” dolgovi od 50 milijardi dolari za periodot od vtoro-

to trimese~je vo 2008 godina. Potoa, toj iznos misteriozno e vraten vo delovnite knigi bez da se izvestat akcionerite za toa. Ovaa smetkovodstvena transakcija e sporna zatoa {to gi navela akcionerite na pogre{en zaklu~ok deka dolgovite na Leman se pomali otkolku {to se navistina. Ovoj slu~aj protiv Enrst i Jang, pokrenat vo Wujor{kiot vrhoven sud, e eden od najgolemite {to involviraat revizorska ku}a otkako Artur Andersen be{e krivi~no gonet zaradi prikrivawe podatoci vo skandalot so Enron. Tu`bata protiv Ernst i Jang e gra|anska, za razlika od krivi~nite obvinenija protiv Artur Andersen, koj potoa be{e osuden za spre~uvawe

na pravdata poradi svojata uloga vo kolapsot na Enron. Reputacijata na Andersen be{e sosema razni{ana i firmata kolabira{e, pa, taka, “golemata petorka” na globalni revizorski firmi {to rabotat so pove}eto golemi svetski kompanii stana “golema ~etvorka”, vo koja e i Ernst i Jang. Ottoga{, obvinitelite izbegnuvaa da pokrenuvaat tu`bi za izmama protiv celi kompanii zaradi opasnosta deka u{te nekoja revizorska ku}a mo`e da propadne, zagrozuvaj}i go celiot finansiski sistem. Vo 2005 godina u{te edna golema svetska revizorska ku}a, KPMG, se soglasi da plati 456 milioni dolari vo vonsudska spogodba so dr`avata, koja povede is-

traga za navodni nelegalni transakcii povrzani so t.n. dano~ni pribe`i{ta. So pla}aweto na ovaa suma firmata izbegna krivi~no gonewe, a se obvrza da napravi vnatre{ni promeni i privremeno da bide monitorirana od strana na nadvore{na agencija, kako del od spogodbata so dr`avata. Prethodno, vo 1999 godina, Ernst i Jang se soglasi da im isplati 335 milioni dolari na akcionerite na Sendant Korp za da se re{i vonsudski slu~ajot {to proizleze od smetkovodstvenata izmama vo ovaa kompanija za turisti~ki uslugi i uslugi so nedvi`nosti. Ernst i Jang toga{ izjavi deka bile pogre{no naveduvani od strana na Sendant i ne

storile ni{to pogre{no. Ernst i Jang, so sedi{te vo London, vrabotuva pove}e od 140 iljadi lu|e globalno i ima{e prihodi od 21,3 milijardi dolari vo fiskalnata godina {to zavr{i na

30 juni. Okolu 9,6 milijardi doa|aat od operaciite vo Evropa, Sreden Istok, Indija i Afrika. Ne{to pove}e od 8,4 milijardi dolari kompanijata zaraboti vo Severna i Ju`na Amerika.


Rabota / Osiguruvawe / Обrазование IT

22

Izbor na aktuelni oglasi OBRAZOVANIE Izvor: Utrinski vesnik

Objaveno: 17.12.2010 Nastavno-nau~niot sovet na Ekonomskiot fakultet-Prilep raspi{uva: Konkurs za izbor na nastavnici vo site nastavno-nau~ni zvawa po predmetite: Ekonomija na Evropska Unija Me|unarodni institucii i organizacii. Prijavite se dostavuvaat do Ekonomskiot fakultet-Prilep, po po{ta na adresata ul.\or~e Petrov” bb ili li~no vo arhivata na fakultetot, vo rok od 8(osum) dena od objavuvaweto na konkursot. OBRAZOVANIE Izvor: Utrinski Vesnik

Objaveno: 21.12.2010 Privatnata visokoobrazna ustanova Me|unaroden Slavjanski Institut (R.Der`avin) vo Sveti Nikole, raspi{uva konkurs za izbor na nastavnici vo site zvawa na Fakultetot za informatika 1.Fakultet za informatika Nasoki-Softverski tehnologii i Kompjuterski sistemi i mre`i Kandidatite koi se steknale so diplomi vo stranstvo prethodno treba da sprovedat procedura za nivno nostrificirawe vo Ministerstvoto za obrazovanie i nauka na Republika Makedonija. Konkursot trae 5 dena. Prijavite i kompletnata dokumentacija kandidatite }e treba da gi dostavat direktno vo arhivata na Me|unaroden Slavjanski Institut so sedi{te vo Sveti Nikole na ul.Mar{al Tito br.77. DELOVNO SOVETUVAWE / KONSULTANSTVO Izvor: Dnevnik

Objaveno: 20.12.2010 Fondacija za menaxment i industrisko istra`uvawe ul.Orce Nikolov 147A-6, 1000 Skopje - M.I.R. objavuva oglas za proekten konsultant. Kraen rok za prijavuvawe: 30.12.2010. Site zainteresirani kandidati mo`at da ispratat pismo za motivacija i kratka biografija na slednata e-mail adresa: mir@mir.org.mk ili po po{ta. MENAXMENT, UPRAVUVAWE Izvor: Utrinski vesnik

Objaveno: 21.12.2010 Ministerstvoto za kultura raspi{uva javen konkurs za izbor na direktor na Nacionalnata uatsnova Muzej na Makedonija- Skopje Konkursot trae 8 dena od denot na objavuvaweto. Prijavite so programata i drugata dokumentacija treba da se dostavat do Ministerstvoto za kultura preku po{ta na adresa: ul.„\uro \akovi}” br.61-Skopje ili vo Arhivata na Ministerstvoto za kultura, najdocna do 16.30 ~asot na posledniot den na konkursot. JAVEN SEKTOR Izvor: Ve~er

Objaveno: 22.12.2010 Agencijata za dr`avni slu`benici objavuva javen oglas broj-225/2010 za vrabotuvawe na (1) dr`avni slu`benici vo Ministerstvo za ekonomija za slednite rabotni mesta: 1.Pomlad sorabotnik za sledewe na pravata od raboten odnos (1) izvr{itel(i) Zainteresiranite kandidati se dol`ni da dostavat Prijava za vrabotuvawe na dr`aven slu`benik (obrazec objaven vo „Slu`ben Vesnik na Republika Makedonija” broj 142/2009) preku pisarnica na adresa Agencija za dr`avni slu`benici Ul.Jurij Gagarin br.15 Komisija za polagawe na stru~en ispit (so naznaka za oglas broj 225/2010) ili prijavata da ja popolnat i dostavat elektronski, preku internet stranicata na Agencijata za dr`avni slu`benici http://prijava.ads.gov.mk Rokot za dostavuvawe na prijavite iznesuva (5) den(a), smetano od denot na objavuvaweto na oglasot (ne smetaj}i go denot na samoto objavuvawe).

Izbor na aktuelni oglasi

KAPITAL / 24.12.2010 / PETOK


KAPITAL / 24.12.2010 / PETOK

Obuki / Finansii i smetkovodstvo

23

KURS ZA FINASISKO SMETKOVODSTVO (72 ^ASA)

SAMO VO

Kursot e dizajniran za po~etnici – za zdobivawe na kvalifikacija i prekvalifikacija odnosno celosno osposobuvawe za rabota vo finansiskoto smetkovodstvo.

OBJAVETE GI VA[ITE OGLASI ЗА:

Kursevite se nameneti za kandidati so SSS I VSS.



RABOTA  TENDERI  REVIZORSKI I DRUGI FINANSISKI IZVEШTAI  SOOPШTENIJA

PO PROMOTIVNI CENI! Javete se na: 02/2551441 lok. 105 ili kontaktirajte ne na: e-mail: gulakova@kapital.com.mk

Nastavata se realizira vo mali grupi od eksperti od dadenite oblasti sledena so soodveten raboten materijal. Upisot e vo tek. Informacii sekoj raboten den od 09 – 20 ~asot. Ruzveltova 6, 1000 Skopje tel/ faks 02/ 3213-409 , 02/ 3215-026 e-mail: centarkds@yahoo.com; kdsa@t-home.mk www.kds.com.mk

PRIMEKO nudi kvalitetno PROFESIONALNO OBRAZOVANIE, so ponuda na kursevi koi se aktuelni i neophodni za raboteweto na kompaniite od oblastite na finansiskiot menaxment, korporativnite finansii, smetkovodstvo i dr., vo zavisnost od barawata na klientite. 1. Finansiski menaxment (cel kurs)

45 ~asa / cena 16.000 den + DDV. Kursot po Finansiski menaxmenmt e namenet na biznis sektorot za unapreduvawe na korporativniot menaxment i korporativnite finansii. Finansiskiot menaxment nudi odgovori na pogolem broj na pra{awa povrzani so raboteweto i fiinansiraweto na pretprijatijata. Celokupnata aktivnost na pretprijatieto mo`e da se pretstavi kako zbir na investicioni, finansiski i operativni aktivnosti i to~no determinirani sredstva i izvori za nivno izvr{uvawe. Povrzuvaweto na aktivnostite i donesuvawe na pravilni odluki za postignuvawe na optimum, pretstavuva glavna zada~a na finansiskiot menaxer. 2. Analiza na finansiski izve{tai i

relativno vrednuvawe na kompaniite 8 ~asa / cena 4.900 den+DDV Celta na ovoj kurs e da se obezbedi podobro razbirawe na finansiskite izve{tai od korisnicite na finansiskite izve{tai, so cel da se olesni podobruvaweto na procesot na odlu~uvawe. Kursot se fokusira na vlijanieto na razli~nata primena na smetkovodstvenite metodi i procenite na finansiskite izve{tai, so posebno naglasuvawe na efektot od smetkovodstvenite izbori vrz objavenite dobivki, akcionerskata glavnina, izve{tajot na pari~ni tekovi i razli~nite merewa na raboteweto na kompanijata (vklu~uvaj}i gi, no i ne ograni~uvaj}i se na finansiskite koeficienti). 3. Interna revizija 8 ~asa/

cena 12.000 den+DDV Soglasno izmenite na Zakonot za trgovski dru{tva i novite ~lenovi od 415-a, b, v i g (Slu`ben vesnik na RM, br. 47 od 09.04.2010 godina), opredelena e obvrskata za organizirawe na slu`ba za vnatre{na revizija, so to~no determinirani obvrski i nadle`nosti. Kursot e namenet za akcionerskite dru{tva koe se golemi trgovci, kako i na dru{tva ~ii akcii kotiraat na berza, odnosno dru{tva koi soglasno so Zakonot za hartii od vrednost se so posebni obvrski za izvestuvawe, i se dol`ni da organiziraat slu`ba za vnatre{na revizija, kako nezavisna organizaciska edinica vo dru{tvoto.


24

Obuki / Menaxment / HR

KAPITAL / 24.12.2010 / PETOK

Po {esnaesetgodi{no iskustvo za obuka na profilot sekretar KDS go nudi Kursot za OfďŹ ce Manager spored Programata koja gi sledi svetskite standardi, a voedno prilagodena namakedonskite delovni i drugi subjekti. Kursot e namenet za kandidati so SSS I VSS. Nastavata se realizira vo mali grupi od eksperti od dadenite oblasti sledena so soodveten raboten materijal

KURS ZA OFFICE MANAGER (96 ^ASA) Kursot gi opfa}a slednite oblasti : Upisot e vo tek. Informacii sekoj raboten den od 09 – 20 ~asot. Funkcija na sekretarot vo organizacijata; Koordinacija i organizacija na rabotata; Komunikaciski ve{tini; Rabotna i delovna etika; Osnovi na arhivskoto, administrativnoto i pravnoto rabotewe; Osnovi na Ruzveltova 6, 1000 Skopje komerircijalnoto i finansisko rabotewe; Delovna tel/ faks 02/ 3213-409 02/ 3215-026 pismena komunikacija i kultura na govor; Delovna e-mail: centarkds@yahoo.com; korespodencija na angliski jazik; Primena na informakdsa@t-home.mk ciona tehnologija vo kancelariskoto rabotewe; www.kds.com.mk Protokol i bonton vo sekretarskata profesija. PRETPLATETE SE NA Pove}e informacii na 02/ 2551441 ili pretplata@kapital.com.mk

KOSMO Inovativen Centar

Obuka na tema Trudovo pravo i za{tita pri rabota

Oblast: Know-how programa Termin: 25 Dekemvri 2010 Vremetraewe : 8 ~asa (1 den) Veb link (internet stranica so pove}e detali): http://www.cosmoinnovate.com.mk/Trudovo%20 pravo.html

Opis na obukata



Zaradi uspe{no vospostavuvawe na politikite za rakovodewe so ~ove~kite resursi, odgovorniot menaxment za ~ove~ki resursi vo organizaciite potrebno e da gi znae i da gi primenuva zakonite koi go definiraat trudovoto pravo i za{tita pri rabota na rabotnicite.  Na seminarot Trudovo pravo i za{tita pri rabota } e se prezentiraat osnovnite odredbi na trudovoto pravo, odnosno pravata, obvrskite i odgovornostite na rabotnikot i rabotodavecot od rabotniot odnos, kako i merkite za za{tita pri rabota, {to }e im pomogne na u~esnicite:  da se za{titat od skapi tro{oci za sporovi so nadle`nite slu`bi i institucii  da go podobrat razvojot na ~ove~kite resursi



da go spre~at naru{uvaweto na odnosite so sindikatot na rabotnicite

Seminarot }e se fokusira na slednite temi:

TRUDOVO PRAVO

        

ostvaruvawe na pravata, obvrskite i odgovornostite na rabotnikot i rabotodavecot od rabotniot odnos zasnovawe raboten odnos prava na rabotnicite i nivna polo`ba sindikati i rabotodavci kolektivni dogovori materijalna odgovornost prestanok na rabotniot odnos za{tita na pravata na rabotnicite inspekciski nadzor od oblasta na rabotnite odnosi

ZA[TITA PRI RABOTA

    

KOSMO Inovativen Centar Jane Sandanski 113, 1000 Skopje (02) 244 8077, 244 8134 contact@cosmoinnovate.com.mk www.cosmoinnovate.com.mk

merki za za{tita pri rabota obvrski na rabotodavecot prava i obvrski na rabotnicite pretstavnik za za{tita pri rabota inspekciski nadzor


Konferencii i saemi

KAPITAL / 24.12.2010 / PETOK

25

SEKOJ DEN VO Na 16 i 17 fevruari 2011 Saem i Nastan za tehnolo{ka i biznis sorabotka, vo [panija

EGÉTICA-EXPOENERGÉTICA 2 VO VALENSIJA Stopanskata komora na Makedonija - EIICM organizira poseta na Vtoriot saem za tehnolo{ka i delovna sorabotka. Nastanot }e se odr`i vo Valensija na 16 i 17 fevruari 2011 godina, za vreme na zaedni~kite me|unarodni saemi: EGÉTICA-EXPOENERGÉTICA: Saem za energii; ECOFIRA: Saem za voda, po~va, vozduh, otpad i nivni tehnologii i uslugi i EFIAQUA: Saem za efikasno vodostopanstvo. ROKOVI:  do 3 fevruari 2011 godina: registracija i podnesuvawe na profili;  do 9 fevruari 2011 godina: barawa za bilateralni sredbi.

POVEЌE INFORMACII ZA SAEMITE: EGÉTICA - EXPOENERGÉTICA: www.egetica-expoenergetica.com ECOFIRA: www.feriavalencia.com / ecofira EFIAQUA: www.feriavalencia.com / efiaqua Veb-sajt na Vtoriot nastan za tehnolo{ka i delovna sorabotka: http://www.enterprise-europe-network.ec.europa.eu/public/bemt/home.cfm?eventid=2460 VLEZOT I U^ESTVOTO NA SAEMOT SE BESPLATNI. KONTAKT: Lazo Angelevski proekten konsultant tel: (02) 3244090 laze@mchamber.mk Sof~e Jovanovska proekten konsultant tel: (02) 3244060 sofce@mchamber.mk

OBJAVUVAJTE GI VA[ITE:       

OGLASI ZA VRABOTUVAWE REVIZORSKI IZVE[TAI SITE VIDOVI FINANSISKI IZVE[TAI TENDERI POVICI ZA SVIKUVAWE AKCIONERSKI SOBRANIJA SEMINARI, OBUKI, SOVETUVAWA I KONFERENCII SITE OSTANATI SOOP[TENIJA KOI SAKATE DA GI KOMUNICIRATE SO JAVNOSTA

Oglasuvajte gi Va{ite soop{tenija po najpovolni uslovi! Odberete go najefektivniot na~in za komunicirawe so javnosta! Na{ata ~itatelska publika e na{a najgolema prednost. Tokmu taa ni go dava pravoto da veruvame deka oglasuvaweto vo Kapital e efektivno.

LICE ZA KONTAKT: DIJANA GULAKOVA tel. 02/ 2551 441 lok.105 e-mail: gulakova@kapital.com.mk

Vodi~ za neformalno obrazovanie - Aktuelni obuki Online kursevi po angliski jazik non stop Go! EnglishMak Podgotvitelni obuki za TOEFL/ GMAT/ GRE/ SAT sekoj 1vi i 15ti 6 sedmici Obrazoven Informativen Centar Rabotilnici: @ivotni ve{tini i li~en razvoj Sekoj petok Zorba Konsalting

Finansisko izvestuvawe za mali i sredni entiteti vtora dekada na Dekemvri Primeko Re{enie za va{ata finansiska idnina Sekoj Ponedelnik Sinergija Plus Brzo ~itawe (Power Reading) 24.12 - 29.12.10 10.01 - 14.01.11 14.01 - 19.01.11

21.01 - 16.01.11 In Optimum Makedonija Efektivna komunikacija pri proda`ba 25.12 - 26.12.10 CS Global Trudovo pravo i za{tita pri rabota 25.12.2010 Kosmo Inovativen Centar Efektivna komunikacija pri proda`ba

Od 26 do 28 januari 2011 godina vo Turcija

ME\UNARODEN SAEM ZA BRODOGRADBA SMM VO ISTANBUL Stopanskata komora na Makedonija – EIICM organizira poseta i u~estvo na Me|unarodniot saem za brodogradba SMM vo Istanbul, od 26 do 28 januari 2011 godina  Brokerskiot nastan }e bide organiziran vo tekot na vtoroto izdanie na

SMM-Istanbul saem, koj }e se odr`i vo Istanbul, „Qutfi Kirdar” izlo`ben centar na 26 do 28 januari 2011 godina.  Nastanot – partnerstvo }e se odr`i vo tekot SMM – Istanbul 2011 godina vo

edna specijalna oblast vo salata podgotvena za bilateralni sredbi.

Veb-sajtot na brokerskiot nastan e: http://techmatch.aia-istanbul.org/smmistanbul U^ESTVOTO NA BROKERSKIOT NASTAN E BESPLATNO. KONTAKT: Lazo Angelevski, proekten konsultant tel: (02) 3244090 laze@mchamber.mk Sof~e Jovanovska, proekten konsultant tel: (02) 3244060 sofce@mchamber.mk

25.12 - 26.12.10 CS Global Psihodrama vo tek 400 ~asa Trinova MPM Online kursevi po angliski jazik non stop Go! EnglishMak Finansiska edukacija za kreditni `ongleri Noemvri 2010

Sinergija + Nau~i i zbogati se! Dekemvri 2010 Sinergija Plus Osnovi na finansiska pismenost Dekemvri 2010 Sinergija Plus Grupa za li~en rast i razvoj vo tek Trinova MPM Business & Personal Coaching

Dekemvri 2010 Ksantika, Agencija za komunikacii Relaxed Management (Tailor Made Training) Dekemvri 2010 Ksantika, Agencija za komunikacii

Za pove}e informacii odete na www.no.net.mk


Tenderi

26

KAPITAL / 24.12.2010 / PETOK

KAPITAL TENDERI OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA PODATOCI ZA DOGOVORNIOT ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Op{tina Aerodrom PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA  Иzbor na firma so potrebna licenca za izveduva~ е za izrabotka na postament i iluminacija za spomenikot Jane Sandanski  Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=5d632c44-1495-4de3-bbad-560fe6c46d06&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA PODATOCI ZA DOGOVORNIOT ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Javna ustanova od oblasta na zdravstvoto za potrebite na javnite zdravstveni ustanovi univerzitetski kliniki, zavod i urgenten centar - Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA  Tabletirana sol  Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP.aspx?EntityId=cb210c25-9ce8-4111-8afcc535c09f157c&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA PODATOCI ZA DOGOVORNIOT ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: JP Slu`ben vesnik na RM PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA  Nabavka na agenciski uslugi za potrebite na JP Slu`ben vesnik na Republika Makedonija za 2011 godina  Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP. aspx?EntityId=0ff82a68-ba95-4698-b592-554ae1e66342&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA

PODATOCI ZA DOGOVORNIOT ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: JZU Specialna Bolnica za Ortopedija i Traumatologija „ Sveti Erazmo “ Ohrid PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA  Uka`uvawe na usluga za tekovno odr`uvawe medicinska oprema KT„Aura”  Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=5231b639-5bef-4080-ab2ffab2c825258a&Level=2

DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: JPKD “KOMUNALEC” - Strumica PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA  Мotorni masla i maziva  Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP. aspx?EntityId=b5abaf88-67bd-4ef7-8e2f-73a6d51531be&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA

DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Grad Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA  Izrabotka na urbana oprema za proda`ba na knigi i prezentacija na pe~ateni materijali (11 par~iwa),  Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=5a22ebcd-1b16-4855-b079-38eca5fbeef2&Level=2

PODATOCI ZA DOGOVORNIOT ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: JPKR„USLUGA„BEROVO PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA  Nabavka na Aluminium sulfat i Hidratna var  Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=7b648e88-dbe6-4ba8-a92d-575b17e1d271&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA

PODATOCI ZA DOGOVORNIOT ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Univerzitet Sv. Kiril i Metodij Ekonomski fakultet - Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA  Knigi i stru~na literatura od oblasta na ekonomijata i biznisot za nastavni~kiot i sorabotni~kiot kadar na Ekonomski fakultet-Skopje  Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP. aspx?EntityId=9e83f4b9-9859-4172-9f13-5574d2430318&Level=2

OSVE@ETE GI VA[ITE INFORMACII!

DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: JKP Vodovod Bitola PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA  Servisirawe na aparati vo hemiska i mikrobiolo{ka laboratorija  Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP. aspx?EntityId=1a051a98-ab87-4d71-a3e0-037835bb0a81&Level=2

PRETPLATETE SE NA

Pove}e informacii na 02/ 2551441 ili pretplata@kapital.com.mk

KAPITAL TENDERI OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA PODATOCI ZA DOGOVORNIOT ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: JZU Zavod za prevencija, lekuvawe i rehabilitacija na kardiovaskularni zaboluvawa - Ohrid PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA  Nabavka na nejonsko niskomolarno jodno kontrastno sredstvo  Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=62bf2053-df16-4f74-9a7d-2dc6219ca04c&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA PODATOCI ZA DOGOVORNIOT ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Op{tina Aerodrom PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA  Izbor na firma za izrabotka na arhitektonsko urbanisti~ki proekti za gradbi na teritorija na op{tina Aerodrom  Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP.aspx?EntityId=da24dd48-220e-4716-b483ee212de71b84&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: AD Elektrani na Makedonija - Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA  Nabavka na ra~ni digalki, kamionski digalki, tirfor sajli i kolski digalki, REK Bitola  Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=c9deaead-e515-4d0d-8dddfacb4a600f33&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA PODATOCI ZA DOGOVORNIOT ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: JZU Op{ta bolnica Ohrid PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA  Reagensi i testovi za transfuzija  Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=da978fb1-df84-424d-8e55909156781e6a&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: JP Vodovod i kanalizacija - Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA  Usluga za geodetski i katastarski raboti po specifikacija  Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP.aspx?EntityId=ef52c690-a7db-4ad5-b8cedcfe0dd255d6&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA PODATOCI ZA DOGOVORNIOT ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Univerzitet Sv. Kiril i Metodij Ekonomski fakultet - Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA  Osiguruvawe na studentite na Ekonomski fakultet-Skopje  Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP. aspx?EntityId=a485899c-b85b-40c1-ac7c-83fc7f17fc9d&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Radovi{ - organ na op{tinata PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA  Ednogodi{na nabavka na gorivo za potrebite na slu`benite vozila na op{tina Radovi{  Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP.aspx?EntityId=1d00162b-fb67-44fc-800371c04dc6b30b&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Op{tina Kavadarci PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA  Nabavka na uslugi za privremeno vrabotuvawe  Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=879eb992-73fc-4388-b88c-73aed5995b77&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA PODATOCI ZA DOGOVORNIOT ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Javna ustanova od oblasta na zdravstvoto za potrebite na javnite zdravstveni ustanovi univerzitetski kliniki, zavod i urgenten centar - Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA  Odr`uvawe i servisirawe na kompjuterska oprema - Terminalski server RISC, operativen sistem AIX - (terminalski kompjuteri, terminali i multiplekseri, pe~atari)  Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/ PublicAccess/Dossie/dosieRPP.aspx?EntityId=6c3c8f51-75124d21-b564-40e0b33d1003&Level=2


Fun Business

KAPITAL / 24.12.2010 / PETOK

27

SELEBRITI

MODA, SPORT I PARI  Pari,

talent, zgodna sopruga, neguvana kosa, skapa garderoba. Tie se najgolemite pri~ini zo{to sportistite ne se imuni na modata

om Brejdi, kvoterbek koj igra za Wu ingland patriots (New England Patriots), gi {okira{e sportskite fanovi na 30 noemvri godinava, koga ja soop{ti svojata najnova biznis-zdelka, a toa e modna kompanija. Brejdi e trikraten osvojuva~ na Super bol i e o`enet so brazilskiot supermodel @izel Bundhen, koja e najnovoto za{titno lice na UGG Avstralija, poznat brend ~ij beleg se `enskite ~izmi od jagne{ka ko`a. Modnite kriti~ari ~estopati mu prefrluvaa za toa deka @izel preterano vlijaela na negoviot izgled, pa go kritikuvaa za negoviot nov imix, podolgata kosa. Me|utoa, negovoto vleguvawe vo svetot na modata ne se dol`i samo na brakot so poznatiot model, tuku, kako {to toj izjavuva, seto toa e biznis. Po~nuvaj}i od Dvejn Vejd, koj igra za Majami hits (Miami Heats), koj gi obo`ava brendovite Gu~i i Lui Viton, pa s$

T

do fudbalskata yvezda Dejvid Bekam, koj samiot dizajnira ma{ka modna linija, se gleda deka sportistite vo posledno vreme se ohrabrija i na golema vrata vleguvaat vo svetot na modata. “Vo dene{no vreme site sportisti stanaa trendeseteri i stil-ikoni nadvor od sportskite “bojni” poliwa”, e stavot na Nik Skruz, moden urednik na lajfstajl magazinot “Eskvajer” (Esquire). “Forbs” ja objavi listata na najdobro doteranite sportisti za 2010 godina, a tamu se najdoa mnogu poznati imiwa, me|u koi i [arlot Kasiragi, koja e profesionalen java~ na kowi. Taa voedno e i }erka na princezata od Monako. Karolini e sponzorirana od Gu~i. Stilovite na site sportisti se razli~ni. Gi ima i onie “{emaxiskite”, no i onie klasi~ni kombinacii. Mnogu od sportistite i samite se dizajneri, vklu~uvaj}i go i Dejvid Bekam, Jubenks, kako

 GADGETS

nadminuva{e granicite na dobriot vkus. Kako {to se menuvala ekonomijata, taka i karakteristikite na lu|eto se modelirale. NBA yvezdite kako Lebron Xejms i Dvejn Vejd si gi sakaat dolgite xemperi, a golferot Luk Donalds kariranite pantaloni na Ralf Loren, koi privlekuvaat mnogu vnimanie na zeleniot teren. Ova ne zna~i deka sportistite ne bile doterani i vo minatoto. Dokolku se vratime vo 20-te i 30-te godini na minatiot vek i go spomeneme Bejb Rut, }e vidime deka u{te vo toa vreme se nosele odli~no skroenite kostumi, kako i {e{irite kako modni dodatoci. Sepak, ona {to go nosat treba da bide udobno i da se vklopuva vo nivniot stil. Pari, talent, zgodna `ena, neguvana kosa, skapa garderoba. Tie se najgolemite pri~ini zo{to sportistite ne se imuni na modata.

 ARMANI I BEKAM za modni pobedi

 TOM BREJDI, posilnata strana na supermodelot @IZEL BUNDHEN

TEHNOLOGIJA I PREDVIDUVAWA

XEBNO AKUMULATOR^E

i se slu~ilo li da imate “baksuzen” den, koga re~isi na site elektronski aparati na dene{nicava baterijata im se ispraznila do kraj. Site odedna{ po~nuvaat da svirkaat, davaj}i do znaewe deka nivnata baterija e prazna, a toa ~esto vadi od takt. Za sre}a, tuka e univerzalniot polna~ za re~isi sekoj vid baterii. Od mobilni telefoni, MP3 pleeri, pa s$ do digitalni aparati i “tetrisi”, ovoj ured vi ovozmo`uva brzo polnewe na bateriite, no i dolg period na izdr`livost na baterijata. Ednostavno napolnete go uredot preku USB kabel so kompjuterot i nikoga{ pove}e nitu eden ured nema da vi ostane bez baterija. Iako cenata od okolu 50 evra zvu~i malku preskapo, zamislete samo kolku bi bilo korisno ako ste na pat i ostanete bez baterija.

V

K O M E R C I J A L E N

i teniskite yvezdi Marija [arapova i Venus Vilijams. Zaedni~kiot imenitel me|u sportot i modata postoi mnogu odamna. Me|utoa, vrskata e s$ pojaka so tekot na godinite, pa, taka, pogolemite modni imiwa vleguvaat vo milionski dogovori so niv kako nivni sponzori i toa zaradi marketing-interesi. Dizajnerite se nadovrzuvaat na ovaa ni{ka i proizvodot e odli~en. Od druga strana, pak, se pravi kambek na modnite tendencii koi bile aktuelni nekoga{. “Taka se vra}ame vo 80-te i 90-te godini na minatiot vek, kade {to sportskite kombinacii bea na mnogu nisko nivo”, veli Xon Patrik, koj ima raboteno 20 godini kako moden stilist, a sega e urednik na blogot Selvix jard (The Selvedge Yard). Porano sportistite nosele kostumi koi im bile 3 konfekciski broevi pogolemi i masivni skapocenosti. Izgledot im be{e gangsterski i gi

O G L A S

EPL TV O^EKUVA MILIONSKA PRODA@BA dna od najmo} nite kompanii vo svetot na tehnologijata, Epl, gi objavi svoite o~ekuvawa za proda`bata na Epl TV (Apple TV). So ogled na bo`i}niot i novogodi{niot period, koga vo svetot vladee euforijata na kupuvawe, tie o~ekuvaat deka do krajot na nedelava nivnata proda`ba }e dostigne eden milion primeroci od nivniot digitalen priemnik. Setot Epl TV, koj se prodava po popularna cena od 99 dolari, vo oktomvri bil prodaden vo 250 iljadi primeroci. Vtorata generacija na Epl TV ovozmo`uva na lesen na~in da gi gledate omilenite serii i filmovi vo HD rezolucija, a informaciite i programite se prezemaat od Jutjub, Ajtuns, Flikr i Netfliks. Nema harddisk, no ima memorija od osum gigabajti. Ona {to kriti~arite go ocenuvaat kako edna od podobrenite raboti kaj novata verzija e {to ja ima opcijata AirPlay, koja ovozmo`uva bez`i~no da slu{ate muzika, da gledate filmovi ili videa na Epl TV, direktno od va{iot Ajfon. Vo objavenite infor-

E

macii od strana na kompanijata velat deka dnevno se iznajmuvaat po 400 iljadi televiziski epizodi i 150 iljadi kupeni ili iznajmeni filmovi. Site sodr`ini koi se gledaat se dobivaat od onlajn ili lokalno konektirani izvori. Inaku, podobrenata verzija na Epl TV be{e pr-

K O M E R C I J A L E N

O G L A S

ezentirana na prvi oktomvri godinava, kako vtora generacija od onaa prvata vo 2006 godina, koja prvo ima{e 40 gigabajti memorija, za po dva meseci da se zgolemi na 160. Iako se optimisti~ki predviduvawata na Epl za proda`bata, sepak, kompanijata za elektronika

Roku, koja proizveduva sli~ni takvi uredi, ima pogolema sre}a. Otkako na pazarot se pojavi Epl TV, nivnata proda`ba dvojno se zgolemila, a predviduvawata na ekspertite se deka proda`bata }e bide pogolema od eden milion primeroci pred krajot na godinata.

K O M E R C I J A L E N

O G L A S


TOP 100

NA 31 DEKEMVRI SPECIJALEN PRILOG

BIZNIS STIL  PREMIUM PROIZVODI - NOVITETI KOI MO@ETE DA GI NAJDETE I KUPITE VO MAKEDONSKITE PRODAVNICI  AVTOMOBILSKI TRENDOVI VO 2011  KOI SE EKSKLUZIVNITE NOVOGODI[NI DESTINACII [TO SE NUDAT I BARAAT VO MAKEDONIJA?  TAG HEUER, 150 GODINI AVANGARDA ZA OVIE I ZA DRUGI TEMI ^ITAJTE VO SPECIJALNIOT PRILOG BIZNIS STIL KOJ ]E IZLEZE NA 31 DEKEMVRI 2010 VO KAPITAL. ZA SITE INFORMACII I PRA[AWA OKOLU OGLASUVAWETO OBRATETE SE DO MARKETING SEKTOROT NA E-MAIL: prilozi@kapital.com.mk; TEL: 02 2551 441; LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKI KAPITAL MEDIA GROUP DOO P-FAH 503 1000 SKOPJE TEL. 02 2551 441; FAKS. 02 2581 440

TOP 100

VO FEVRUARI 2011 ^ITAJTE VO SPECIJALNI PRILOZI

TELEKOMUNIKACII

KONSALTING

ZA SITE INFORMACII JAVETE SE NA: TEL. 02 2551 441 LOK 102 LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKI ILI ISPRATETE E-MAIL NA: prilozi@kapital.com.mk KAPITAL MEDIA GROUP DOO P-FAH 503 1000 SKOPJE TEL. 02 2551 441; FAKS. 02 2581 440

ZDRAVI I AKTIVNI

TRANSPORT I LOGISTIKA


193 Kapital 24 12 2010