Katharina Gruzei se v svojih delih posveča tematskim krogom kulture in identitete. Fotografija: Gruzei | Prosvetno društvo Zarja se je med drugim zavezalo k temu, da bo oživilo Copplovo pasažo kot kulturni prostor. Fotografija: Gregor Pokorny
V znamenju dialoga
CARINTHIja 2020
Od identitete, demokracije in svobode izbire: štirje izbrani projekti iz bogate ponudbe CARINTHIje 2020
42
Stalna razstava. »Kar je bilo zanimivo, je bil proces, kako smo to postavili skupaj z občino«, se veseli Mitja Rovšek od Slovenskega prosvetnega društva Edinost iz Škofič. »Sicer bi to lahko storili tudi sami, vendar je tako nastal dialog v javnem prostoru.« Pa jo imamo zopet, to besedo ‚dialog‘ namreč, katero si je kurator CARINTHIje 2020, g. Peter Fritz, že od samih zasnov načrtovanja deželne razstave želel videti kot enega od temeljnih pojmov. Če bo dialog tako živahen, kot je v Škofičah, potem sploh ne more nič več iti narobe. SprachKultur/Raum&Zeit – Na poti skozi čas se imenuje decentralizirana razstava, ki se bo otvorila 3. oktobra in naj bi ostala kot stalna razstava. Na kar 22-ih oglednih tablah, razporejenih po vsej občini, bo tako prikazovala zgodovino zadnjih 120 let. Dvojezična brošura in interaktivni zemljevid bosta dopolnjevala informativne table (na voljo v turistični pisarni in v občinskem uradu). Zgodovinarka Brigitte Entner je kot kuratorka oblikovala napeto popotovanje skozi čas, ki nazorno prikazuje spremembe v jezikovnih in kulturnih razmerah v občini:
DIE BRÜCKE Nr. 20 | Brückengeneration 5
leta 1910 je tu več kot 90 % prebivalstva govorilo slovensko, leta 2001 jih je bilo le še manj kot 6 %. Temi razstave pa nista samo zgodovina in jezik, temveč so obravnavani tudi infrastruktura, migracije, kultura spominjanja in razvoj demokracije. Za zaključek projekta v juniju 2021 se bodo lokalna društva ter migrantke in migranti, ki so v Škofičah našli svoj dom, predstavili na veliki prireditvi: otroci iz kraja za ta namen skupaj z režiserjem Aleksandrom Tolmaierjem pripravljajo gledališko predstavo. Razvoj demokracije kot tema prav tako značilno sooblikuje razstavo Zur Freiheit der Wahl – Svoboda izbire v muzeju Museum am Bach, ki sta jo v Rudi pripravila Alex in Ulli Samyi. Od Belle Ban in Richarda Klammerja, Petra Putza in Jochena Traara prek Mete Grgurevič in Karla Vouka vse do Stelle Antares in Friedricha Zorna je mogoče videti 40 stališč sodobne umetnosti iz Slovenije, Avstrije in Danske v okusno preoblikovanem nekdanjem mlinu. Umetniško dojemanje tem, kot sta individualnost in svoboda izbire, bo dopolnjeno z dvema
domoznanskima postajama, ki sta opremljeni s plakati in izrezki revij iz zbirke Franza Tschebularja (odbor Lippitzbach). Pritrdilnica ‚ja‘ za enotnost Koroške na plebiscitu leta 1920 »je bila hkrati tudi potrditev demokracije«, pravi Alex Samyi, »torej odločitev za stalno«. Kako danes zgleda razumevanje demokracije in svoboda izbire, politika in identiteta, tako v osebnem kot tudi v družbenem kontekstu, smo povprašali 35 umetnikov in umetnic na povsem osebni, tudi provokativni način: »Svoboda izbire kot odločitev: Je to breme, ki je dandanes omejeno le še na potrošništvo?«, se sprašuje Samyi. Ogledi razstave, okrogle mize in izbirni eksperimenti dopolnjujejo zanimivo razpravo v smislu prikazane tematike. Gorski fronti. Dve v številnih pogledih »izstopajoči« gorovji Južne Koroške bosta od 2. oktobra naprej postavljeni v središče razstave v Železni Kapli, katero je pripravil beljaški zgodovinar Werner Koroschitz: Petzen/Peca : Obir. Za obe gori je tradicionalno značilno planšarstvo in lesno gospodarstvo, tam se izkopavata tudi svinec in cink. Medtem, ko je bil Obir
