Zgodovinski pohod po vecˇplastnih sledeh. Stephanie Thaler

Zgodovinski pohod po vecˇplastnih sledeh

Stota obletnica koroškega plebiscita. Skupni pregled simpozijev v okviru CARINTHIje 2020 na poti med spominjanjem in perspektivami za prihodnost, med osnutki identitete ljudi in držav.

Kaj to pomeni za slovensko narodnostno skupnost? Pod naslovom ‚Prihodnost koroških Slovencev. 100 let po plebiscitu‘ je v začetku junija srečanje Mohorjeve družbe nagovorilo dosedanji razvoj in prihodnje obete slovenske etnične skupine. Dialog je potekal med zavzetimi mladostniki in prominentnimi govorniki, med katerimi so bili med drugim tudi predstavniki in predstavnice slovenske manjšine, strokovnjaki s področja izobraževanja in pravniki, koroški škof Josef Marketz ter politiki in političarke iz Avstrije, Slovenije in drugih držav EU. Letošnji jubilej je zgolj še en prelomni dogodek pri dosedanjem razvoju sobivanja z narodnostnimi manjšinami. Simpozij, ki poteka vsako leto, skrbi za trajno, pazljivo in znanstveno spremljanje dogajanja na Koroškem. Pregled zgodovinskega razvoja etnične skupine je bila osrednja tema enega od projektov CARINTHIje 2020 pod naslovom 1918-1920. Konec vojne – obramba –plebiscit: dvoletna serija osmih predavanj, ki so jih med novembrom 2018 in oktobrom 2020 imeli Korošci in/ali na Koroškem živeči znanstveniki in znanstvenice, kot npr. Wilhelm Wadl, Wilhelm Deuer ali Brigitte Entner. Prireditev je organiziralo društvo slovensko koroških rojakov Kärntner Landsmannschaft v sodelovanju z Deželnim arhivom. Ob tej priložnosti je sedaj nastala še spominska publikacija. Predstavitev je bila 29. septembra v prostorih Deželnega arhiva, kjer bo 10. novembra ob 18.00 uri potekalo še drugo predavanje. Nadaljnjo slavnostno prireditev s predavanji je pod naslovom Spomini dne 26. septembra 2020 organizirala folklorna skupina iz Velikovca Familientrachtengruppe Völkermarkt skupaj z mestno občino Velikovec.

Vojni invalid. Pod naslovom INVALID 2020 se je društvo ARBOS spoprijelo s težavo „vojne invalidnosti“ skupaj s strokovnjaki z medicinskega in umetniškega področja. Predavanja ortopeda Gerolda Holzerja in psihologa Georga Frabergerja so se osredotočila tudi na otroke in mladostnike. V okviru večjezične realizacije projekta (jezik kretenj, nemščina in slovenščina) so bili ti vključeni v prenos znanja, ko so bili pod nadobudnim strokovnim vodstvom na delavnicah in v okviru gledališča s postajami seznanjeni z vsakdanjimi izzivi invalidnih oseb. Jezikovni mostovi/Sprachbrücken že od 21. septembra ob vključitvi ljudi vseh starosti usmerjajo pozornost na pester potencial dvo- in večjezičnosti skozi tridelni sklop poljudnoznanstvenih predavanj v kombinaciji z interaktivno razstavo in igrivimi jezikovnimi tekmovanji. Poleg tega so bile na izbranih šolah na avstrijskem Koroškem in v Sloveniji izvedeni znanstveno-praktični projekti na temo Spominske kulture v obmejnem območju/Erinnerungskulturen im Grenzraum v okviru Pedagoške visoke šole na Koroškem – Pädagogische Hochschule Kärnten (PH), ki so bili dalje preoblikovani v čezmejno učno gradivo in ustrezno pripravljeni za obe državi v obeh jezikih (predstavitev knjige s predavanji dne 9. oktobra ob 9:00 uri na Pedagoški visoki šoli na Koroškem – PH Kärnten). Mladi bodo od 9. do 11. novembra tudi na srečanju z naslovom Participacija mladih in demokratizacija v obdobju rasti: zgodovinske refleksije – analize sedanjosti – obeti za prihodnost v okviru Višje strokovne šole na Koroškem – Fachhochschule Kärnten in PH Kärnten nagovorili te teme. Osrednja točka je vprašanje o možnostih politične udeležbe mladih v preteklosti, sedanjosti in prihodnosti. Pomen kulturnih iniciativ kot socialno-kulturnih posegov za krepitev demokratičnih procesov je tematiziralo interesno združenje IG KiKK v svojem dvodnevnem simpoziju Demokracija v razvoju / Demokratie in Bewegung (24. in 25. aprila, zaradi korone samo v virtualnem prostoru). Ključna sporočila kot tudi posebnosti kulturnih iniciativ so bila 5. avgusta prikazana tudi na Novem trgu v Celovcu v obliki neverjetne instalacije, sestavljene iz 76 „kulturnih delovnih miz“.