Poreče/Pörtschach, Angerer-Schlössl, stanje iz leta 2020 pred restavriranjem. Fotografija: BDA/ Petra Laubenstein
denk.mal Samo „ta lepo“?
Instalacija društva IG KiKK s 67 „kulturno-delovnimi mizami“ na Novem trgu. Fotografija: Niki Meixner
Na simpoziju Plebisciti kot akt nacionalnega samoodločanja (Koroški deželni arhiv, 10. in 11. september), h kateremu je Zgodovinsko druženje za Koroško (Geschichtsverein für Kärnten) povabilo predavatelje z Danske, Poljske, iz Slovenije, Italije, Nemčije in Avstrije, so bili ponazorjeni primeri neposredne demokracije. Mednarodne raziskovalke in mednarodni raziskovalci si bodo na Univerzi v Celovcu dne 7. oktobra na znanstvenem kolokviju Samoodločba kot utopija? Primerjava med evropskimi plebisciti 1920 zastavili vprašanje, v kolikšni meri je bila samoodločba v Evropi lahko dosežena kot rezultat zgodovinskih ljudskih referendumov oziroma koliko se zdi dosegljiva, če sploh. Še en Mednarodni simpozij: Delo in demokracija. Preteklost – sedanjost – prihodnost je potekal 24. septembra, prav tako v organizaciji koroškega Inštituta za zgodovino delavskega gibanja (Institut für die Geschichte der Kärntner Arbeiterbewegung). Pred desetimi leti so bila slovenska ledinska in hišna imena na Koroškem vpisana v avstrijski seznam UNESCO-ve nesnovne kulturne dediščine. Z namenom mreženja čezmejnih projektov o ledinskih in hišnih imenih, ki potekajo v alpsko- jadranskem prostoru, in v luči izmenjave izkušenj za nadaljnje raziskave je Slovenski narodopisni inštitut Urbana Jarnika dne 16. septembra povabil na simpozij Pokra-
jina in identiteta – Zemljepisna imena kot nesnovna kulturna dediščina / Landschaft und Identität – Überliefertes Namengut als immaterielles Kulturerbe. Na poti k alpsko-jadranski regiji miru. Delavnice o dialoškem projektu „Peace Region Alps-Adriatic (PRAA)“ pa je bila poimenovana mednarodna delavnica, ki bo potekala od jeseni 2020 do spomladi 2021 in katero prireja Slovenski znanstveni inštitut. Ob priložnosti tega avstrijsko-slovenskega dialoškega procesa bo izšla tudi knjižna publikacija. Izdajatelji so Jan Brousek (Dunaj), Danijel Grafenauer (Ljubljana), Werner Wintersteiner (Beljak) in Daniel Wutti (Celovec). Dialoški okvir okoli CARINTHIje 2020 bo sklenjen naslednje leto z mednarodnim sklopom srečanj na temo Večjezičnost – identiteta in izobraževanje. Od 8. do 10. septembra 2021 bo z različnih zorih kotov živo osvetljena večjezičnost na podlagi številnih primerov. ● Stephanie Thaler Redakcija revije DIE BRÜCKE
Zagovor v korist večplastnega d ojemanja spomenikov. V nasprotju s prejšnjimi slovesnosti ob jubilejih plebiscita je bil leta 2020 izbran pristop, ki se osredotoča ne samo na ločevalne, temveč tudi na povezovalne spominske kraje. Kdor svoje misli nostalgično-retrospektivno pripenja na zgodovinska mesta zločina, tako pravi leta 2000 preminuli nemški esejist Karl Markus Michel, zavija preteklost v neke vrste „atavistično folkloro“ in navsezadnje pripomore k njenemu izbrisu. Podobne nevarnosti skriva vsak izključno čustveni pristop do zgodovinskih objektov. Če se nekemu spomeniku poskušamo približati na tak način, da njegovih bistvenih lastnosti, tudi takšnih, ki so mu inherentne, ne sprejemamo z določeno tujostjo, ki je utemeljena v drugih časovnih obdobjih, bi s tem naslednje generacije oropali vrednosti pričevanja in možnosti, da se vselej na novo približajo takšni preteklosti. To lepo ponazarja aktualni primer iz prakse spomeniškega varstva. Ob obrežju Vrbskega jezera, ki ne skopari s prekrasnimi kulisami, na polotoku nasproti vasi Maria Wörth stoji ohranjena letoviška vila, ki izpričuje takšno dokumentarno vrednost. Graščino „Angerer-Schlössl“, ki je bila poimenovana po njenem naročniku, je leta 1893 zasnoval dunajski arhitekt Alexander Graf, katerega so v arhitekturnem biroju Fellner & Helmer vpeljali v umetnost gradnje gledališč, kar je vidno pri številnih od njega projektiranih mestnih gledališčih, med drugim Dunajska ljudska opera Volksoper in Slovensko narodno gledališče v Ljubljani, ki nosita njegov pečat. Lože ob jezeru, ki spominjajo na gledališče, ponujata tudi od njega zasnovani jezerski vili v Porečah ob Vrbskem jezeru. Ložo vile krasijo freske umetnika Carla Otta Czeschke, danes enega od najpomembnejših predstavnikov dunajske delavnice, katerega ilustracije Nibelungov so bile pred tremi leti na dražbi pri Sotheby’s v New Yorku. Z današnjega vidika morda delujejo kot tujek. Njihova oddaljenost pa bi okrnila vrednost pričevanja graščine Angerer-Schlössl. S tem bi izgubili izreden kulturno pomemben primer kozmopolitskega občutka življenja arhitekturnih graditeljev ob Vrbskem jezeru ob prelomu stoletja. ● Geraldine Klever *1967 v Celovcu ob Vrbskem jezeru, od leta 2003 zaposlena pri Zveznem uradu za spomeniško varstvo, oddelek za Koroško.
DIE BRÜCKE Nr. 20 | Brückengeneration 5
19
