TICE by J B - Issuu

Elektronska pošta in projekti z e-pošto pri učenju in poučevanju tujega jezika Priročnik za učitelje

Jezerka Beškovnik Lucija, 2002

I. Kratek uvod Elektronska pošta je postala eden najbolj popularnih načinov sporazumevanja na internetu in eno zelo učinkovitih orodij v procesu izobraţevanja. Napredek informacijske in komunikacijske druţbe, ki je prisoten ţe skoraj v vseh dejavnostih, kaţe vpliv tudi na naše delo z učenci. Pribliţuje nam svet in nas vodi v globalno učilnico, v globalno šolo. S povezovanjem šol, učiteljev, razredov, učencev, dijakov in študentov z vseh koncev sveta se spoznavamo, širimo svoje obzorje in se kulturno bogatimo. Naša učilnica tako ni več navadna učilnica, postaja del vseh učilnic na svetu. Svet pa, z napredkom in uvajanjem moderne tehnologije v šole, postaja manjši, tuje deţele in tuji ljudje bliţji, bolj znani, bolj razumljivi. Več kot potujemo, bolj si širimo svoje obzorje in potovanje z internetom oziroma e-pošto je eden novejših, modernejših načinov popotovanja.

Z uvajanjem elektronske pošte v pouk angleškega jezika sem se začela ukvarjati ţe leta 1994, in sicer takoj potem, ko sem se julija tega leta udeleţila prvega seminarja na temo "Workgroups and Internet" v Kranju. Seminar me je tako navdušil, da sem, priznam, večino poletnih počitnic preţivela ob računalniku in seveda za telefonske račune porabila kar velik odstotek svojega dohodka. A navdušenje je bilo preveliko, da bi se ukvarjala s finančnimi zadevami. Od računalnika se kar nisem in nisem mogla oddaljiti. Tisto poletje je bilo zame usodno, prelomno, in komaj sem čakala da bi jeseni, ko smo se vrnili v šolo, prepričala ravnateljico v koristnost uporabe interneta pri pouku angleškega jezika in v pravilnost svoje odločitve, da se bom v delo z računalnikom še bolj poglobila. Moje ideje, kar preveč čudne za tisti čas, so naletele na plodna tla in kaj hitro mi je uspelo, da smo v šoli v ta namen tudi kaj storili. Od tedaj se je moje začetno navdušenje za pouk angleškega jezika ob računalniku še povečalo in obrodilo ţe tudi nekaj sadov. V svojem priročniku ne bom opisovala vseh moţnosti, ki jih učiteljem tujega jezika nudita računalnik in internet. O tem je bilo ţe veliko napisanega in veliko povedanega. Znano je tudi, da JB 2002

2 veliko učiteljev ţe uporablja internet in izkorišča razne moţnosti, ki jih daje moderna tehnologija. Ţal pa je še veliko preveč tistih, ki jih nova tehnologija ne zanima, se je bojijo ali pa se za delo ob računalniku še niso odločili iz drugih razlogov. Zato je moj cilj seznaniti predvsem te učitelje z vsestransko uporabo elektronske pošte in moţnostmi, ki jih le-ta nudi v procesu učenja in poučevanja tujega jezika. Najprej bom opisala prednosti e-pošte v primerjavi z običajno pošto, na kratko omenila njeno splošno uporabnost in nadaljevala z uporabnostjo e-pošte pri pouku tujega jezika. Predstavila bom, kako se lotiti projektov z e-pošto in nanizala nekaj moţnosti za bodoče projekte. Kaj pa za desert? Še nekaj zanimivih idej za uvajanje elektronske pošte v učne ure tujega jezika! In seveda, nekaj preverjenih učnih ur!

JB 2002

II. Elektronska pošta II.1. Uporabnost e-pošte na splošno

II.1.1. Prednosti

1. Prijaznost do okolja Ena od prednosti elektronske pošte pred klasično pošto je, da je okolju prijazna. Vsi se zavedamo dejstva, da za izdelavo papirja uničujemo gozdove, ti pa so še kako pomembni za prihodnost ţivljenja na Zemlji. Z e-pošto se izognemo uporabi papirja, ki ga vse prepogosto brezvestno trošimo v take ali drugačne namene.

Ekonomičnost

Ko se enkrat navadimo e-pošte, postane uporaba običajne klasične pošte skoraj nekako odveč. Če odbijemo stroške za papir, pisemske ovojnice in znamke, smo ţe prihranili kar nekaj denarja, in ker nam ni treba na pošto, tudi dragocenega časa. Poleg tega ni potrebno, da smo pri pisanju elektronskih sporočil priključeni na telefonski vod, ni potrebno biti na telefonski zvezi. Svoja pisma in sporočila lahko napišemo off-line in se poveţemo na internet, ko jih ţelimo odposlati. Vsa sporočila lahko odpošljemo istočasno, kopijo sporočila (cc – carbon copy ali bcc – blind carbon copy) pa lahko pošljemo ali posredujemo več naslovnikom hkrati. Uporaba e-pošte je torej cenejša od uporabe telefona ali faksa, da ne govorim o ceni mednarodnih telefonskih klicev. Je eno najcenejših in zato tudi tako mnoţično uporabnih orodij, ki jih nudi internet.

3. Lahek dostop E-pošto lahko pošiljamo s kateregakoli računalnika, ki je povezan z internetom. Dovolj je, da imamo svoj elektronski naslov, kar pa je nam učiteljem in učencem omogočeno preko slovenske JB 2002

4 akademske raziskovalne mreţe ARNES, ali pa uporabimo storitve drugih za to pooblaščenih ponudnikov. Torej, kjerkoli smo, kamorkoli potujemo, svoja elektronska sporočila lahko vedno pregledujemo in pošiljamo 24 ur na dan, pogoj je le, da imamo pred seboj računalnik z dostopom na internet.

4. Enostavna uporaba Pošiljati in sprejemati e-pošto se naučimo zelo hitro. Vsem tistim, ki se dela na računalniku izogibajo ali iz kakršnihkoli razlogov bojijo, naj povem, da za pošiljanje in sprejemanje e-pošte ni potrebno obiskati temu primernega seminarja ali kakšne druge oblike mukotrpnega izobraţevanja. Dovolj je, da nam nekdo pokaţe prve korake in verjemite, zelo hitro se boste odločili delo opravljati povsem samostojno, saj je pisanje, pošiljanje in sprejemanje elektronskih sporočil resnično zelo enostavno in nezahtevno opravilo.

Primer 1: Kako poslati e-pošto? To gre pa takole:

Naslovnikov je lahko več. Tema sporočila naj ne bo predolga, nekaj besed je čisto dovolj. JB 2002

5 5. Praktičnost Poleg zgoraj naštetih prednosti je omembe vredno tudi dejstvo, da je uporaba e-pošte udobna in priročna, saj lahko vse poštne storitve opravimo v šoli ali doma, morda ob skodelici kavice ali kozarčku soka. Dostava je hitra, zanesljiva in varna. Svoja sporočila lahko pošiljamo na več naslovov hkrati, jih po potrebi spreminjamo in oblikujemo. Lahko dodajamo ali pripenjamo dokumente, slike, tabele, pošiljamo kopije, vsa sporočila pa posredujemo dalje tudi večim naslovnikom. Vso svojo pošto lahko shranimo, natisnemo, zbrišemo ali arhiviramo. In ker je za vse nas zelo pomembno koristno izrabljati naš dragoceni čas, bomo preostanek časa porabili za tisto, za kar ga drugače ponavadi ne bi imeli. 6. Večnamenskost Vse več ljudi po vsem svetu uporablja e-pošto kot nov način komunikacije, kot novo orodje za sodelovanje s poslovnimi partnerji, poslovanje in trţenje. Tako kot gospodarstveniki ali politiki se tudi mnogi raziskovalci, znanstveniki, izobraţevalne ustanove, učitelji in študentje pri svojem delu odločajo za uporabo e-pošte, saj je poleg ţe zgoraj omenjenih lastnosti vsestransko uporabna in sluţi veliko namenom. S pomočjo e-pošte lahko, poleg vsakodnevnih sporočil, pošiljamo in sprejemamo raznovrstne datoteke, preglednice, slike, dokumente, video in avdio posnetke, izvajamo raziskave, ankete in še mnogo tega bi se dalo našteti. Če povzamem: prednosti uporabe e-pošte so v primerjavi z običajno pošto mnogostranske, zato postaja vse bolj cenjena in vse bolj popularna pri vseh svojih uporabnikih.

JB 2002

II.1.2. Slabe strani Ali sploh so? Ne poznam jih veliko, ali drugače povedano, nočem jih poznati. In ker sem nad vsemi prednostmi tako navdušena, jih raje ne bi niti omenjala. Je pa potrebno! 1. Tehnični problemi: -

pomanjkanje računalnikov,

zastareli računalniki,

slab dostop do interneta,

zasedenost računalniške učilnice,

vsi učenci ali dijaki nimajo svojega elektronskeg naslova,

vsi niso zainteresirani za take vrste delo,

drugi podobni problemi.

2. Zdravstveni problemi: -

vplivi sevanja,

poslabšanje vida,

glavoboli,

slaba drţa

in tako naprej.

Ker vemo, da vsako pretiravanje škodi, bomo zato nanj opozarjali in temu primerno prilagajali urnik in učne ure. 3. Problemi s časom: -

učenci ali dijaki niso vešči uporabe računalnika in potrebujejo kar nekaj dodatnega znanja, za kar pa je

potrebno kar nekaj ur dodatnega dela. Ko postanejo spretnejši in se naučijo tudi pošiljati e-pošto, gre delo veliko laţje od rok. Dlje kot traja uvajanje v splošne osnove dela z računalnikom, manj časa ostane za delo na samem projektu.

veliko časa se uporabi za načrtovanje, iskanje partnerjev, dogovarjanje, oblikovanje ciljev. JB 2002

7 -

če projekt ni del letnega delovnega

načrta, ker se zanj morda odločimo med

šolskim letom, so potrebne dodatne ure za uresničitev ciljev. 4. Problemi pedagoške narave pa bi lahko bili naslednji: -

pri nekaterih učencih se kaţe popolno nezanimanje za delo na internetu,

vsi učenci niso voljni sodelovati v projektu,

učenci si neredno izmenjujejo e-pošto, kar preprečuje doseganje zadanih ciljev,

pisne sposobnosti nekaterih učencev so zelo šibke,

nivo poznavanja tujega jezika je nizek, zato učenec potrebuje pomoč,

kratki stiki ki nastajajo zaradi nerazumevanja in nepoznavanja drugih kultur,

na začetku projekta je veliko dela pri popravljanju in odpravljanju napak pri pisanju esporočil, in še kaj bi se lahko našlo.

Res je, da na začetku vsakega proojekta naletimo na teţave, a ko te teţave enkrat premostimo, gre delo veliko laţje od rok in učenci postanejo veliko bolj motivirani. Vsi se zavedamo dejstva, da je začeti teţko, vemo pa tudi, da po vsakem deţju pride sonce. In zares pride!

JB 2002

II. 2. Kako pa pri pouku?

Ţe v uvodu sem napisala, da z uvajanjem in vključevanjem e-pošte v proces učenja in poučevanja tujega jezika svojih učencev in dijakov ne pripravljamo samo na rabo tujega jezika za komunikacijo z vrstniki po svetu, ampak jih obenem pripravljamo na spoznavanje in razumevanje drugih kultur, na kritično razmišljanje, primerjanje, analiziranje, sklepanje. Pripravljamo jih za bodočo osebno in poslovno komunikacijo, znanstveno raziskovanje, skratka, pripravljamo jih za ţivljenje. Če imamo vsaj minimalne pogoje za delo z računalnikom in dostop na internet, lahko z učenci uporabljamo e-pošto tako pri rednem pouku tujega jezika, kot pri dodatnem ali dopolnilnem pouku, jezikovnem kroţku, pa še bi se našla kakšna moţnost. Poleg tega se je uporabnost e-pošte izkazala kot zelo dragocena pri izdelovanju raziskovalnih nalog in sodelovanju v raznih mednarodnih projektih. Na šoli, kjer poučujem, se z e-pošto srečujemo predvsem pri dodatnem pouku angleškega jezika. Začnemo ţe v petem razredu. Seveda so prva sporočila kratka, enostavna in polna napak. Da se naučijo pravilno uporabljati program in pisati sporočila, le-ta na začetku pošiljajo kar na šolski elektronski naslov, ali pa me sproti prosijo, da preverim, če je vse prav napisano, nato se o izdelkih pogovorimo ter poskušamo odpraviti začetniške teţave in napake. Naslednja sporočila so ţe kvalitetnejša. Veselje pa je popolno, ko pošljejo prva sporočila v tujino in dobijo odgovore. Običajno vse naše aktivnosti potekajo v popoldanskem času, a so delavnice vseeno zelo dobro obiskane. Kljub popoldanskim obveznostim nihče nikoli brez vzroka ne zamudi, pa tudi domov se učencem ponavadi ne mudi.

JB 2002

II. 2. 1. Kaj motivira učence za uporabo e-pošte? To, da računalnik današnjim otrokom pomeni veliko, vemo ţe dolgo časa. Z računalniškimi igricami in raznimi programčki odkrivajo drugačen, virtualen svet. A otroci so druţabna bitja, in potrebujejo, morda bolj kot virtualne, resnične prijatelje. Teh je veliko na šoli, ulici in v bliţnji okolici, in prav je, da je tako. So pa prijatelji tudi drugje, nevidni, ampak resnični, le spoznati jih je treba. Izbira je velika, potrebno jih je le poiskati. Nič laţjega, saj je tu internet in tu je elektronska pošta.

Zdaj ni več teţko ali nemogoče spoznati novih prijateljev iz katerekoli deţele na svetu, odkrivati, spoznavati in poskušati razumeti njihovo kulturo in njihov svet ter svojim novim znancem predstaviti sebe, svojo kulturo, svoje navade, svoj svet. Ker je za te vrste komunikacijo večinoma potrebno uporabljati tuj jezik, si svoje znanje lahko nenehno izpopolnjujejo. Obenem pa se imajo lepo in se zabavajo. V procesu učenja tujega jezika se učenci na osnovni šoli med drugim učijo pisati tudi prijateljska pisma, medtem ko se dijaki na srednjih šolah lotevajo tudi pol-uradnih in uradnih pisem. V osnovni šoli najprej začnemo z enostavno razglednico ali povabilom na zabavo, temu pa sledi pisanje prijateljskih, neuradnih pisem. Ponavadi vse te izdelke pregledamo učitelji, popravimo napake, napišemo mnenje o dobrih stvareh in pomanjkljivostih ter dodamo nekaj spodbudnih besed, nakar jih učenci spravijo v mapo, zalepijo v zvezek ali obesijo na stene v učilnici, kjer si jih lahko ogledajo sošolci, večinoma pa nanje enostavno pozabijo. In to je razumljivo, saj pisma niso bila namenjena resničnim prijateljem. Namenjena so bila vaji, preverjanju, ocenjevanju, morda tudi kritiki. Seveda si učenci in dijaki pogosto, na tradicionalen način – preko običajne pošte, dopisujejo tudi z vrstniki iz domovine in tujine. Napisati pismo v svojem jeziku še nekako gre, ko pa je treba pisati v tujino, se stvar dogaja na malo drugačen način.

JB 2002

10 Najprej nam povedo, da imajo prijatelje v

tujini in da jim ţelijo pisati. Prosijo nas, če jim

bomo pisma pogledali in popravili napake. Ker smo veseli, da si dopisujejo in uporabljajo tuj jezik, ki ga učimo, z veseljem popravimo napake, obenem pa naskrivaj upamo, da jih potem dolgo ne bo na spregled. Nato učenci pismo prepišejo, saj mora biti lepo in čitljivo napisano, pri tem pa pogosto naredijo še nove napake, in ga končno odpošljejo. Na odgovor čakajo tudi mesec ali dva, v odgovoru pa jih prijatelji opozarjajo na to, da pisma niso razumeli ali zaradi nerodne pisave ali zaradi “čudnih” besed, ki so jih uporabili. Veselje do dopisovanja tako počasi upade in kaj hitro se zgodi, da so učenci razočarani in ne ţelijo več pisati. Z elektronsko pošto je drugače. Besede, ki jih pogosto slišim od učencev, ko pišejo elektronska sporočila, so, da je delo:

Učenci ugotavljajo, da je pisanje elektronskih sporočil veliko bolj zanimivo kot pisanje običajnih pisem, voščil, razglednic ipd. Ustvarjanje je bolj privlačno ţe zato, ker se dogaja ob računalniku, ta pa jim nudi veliko priloţnosti za razvijanje ustvarjalnosti, estetskega čuta in moţnosti različnih načinov izraţanja. Kar se tehničnih podrobnosti tiče, jih navdušuje dejstvo, da lahko izbirajo obliko pisave, barvo in velikost črk, pripenjajo fotografije, sličice, animacije ali druge dokumente, sproti preverjajo pravilnost zapisanih besed (spell checker) in napake popravijo. Ker je njihova pošta namenjena novim prijateljem, resničnim bralcem, ki ţivijo nekje v tujini, se pri sestavljanju pisem potrudijo veliko bolj, kot bi se, če bi bili sestavki namenjeni le pozornemu pregledu učiteljev in prebiranju v razredu.

JB 2002

11 Kar naenkrat ni nič več dovolj dobro ideje,

trudijo

besede

pravilno

sestavljeno. Iščejo nove izraze, sprašujejo za

črkovati,

uporabljajo

slovarje,

posvetujejo,

sprašujejo…Skratka, novi prijatelji si zasluţijo vso pozornost in ves trud.

Ves trud pa je poplačan, ko na odgovore iz tujine ni treba več čakati in čakati, kot so bili vajeni nekoč, izmenjava pisem poteka veliko hitreje, kar pa je še dodatna spodbuda za nadaljevanje dela. Enako velja za vse ostale aktivnosti, ki jih izvajamo z e-pošto. Vsak vprašalnik, vsako mnenje, vsak članek, vsak izdelek, ki ga ţelijo poslati, mora biti čim boljši in vsebovati čim manj napak. Ker napake odpravljamo sproti, gre pisanje hitreje in laţje od rok. Res je, da vsaj na začetku nekatere napake namenoma tudi spregledamo, če je le sporočilo dovolj razumljivo, kar pa se nam kasneje seveda obrestuje. Učenci ostanejo motivirani in radi pišejo.

Primer 2a: E-pismo, v katerem deklica iz Argentine išče prijatelje, s katerimi bi si dobisovala.

JB 2002

12 Kot vidimo, se deklica predstavi kratko in jedrnato: pove kdo in od kod je, koliko je stara, našteje člane druţine, športne aktivnosti ki jo zanimajo ter na kratko opiše tudi svoj videz. Seveda ne pozabi omeniti, da bi si rada dopisovala z dečkom. Nivo znanja tujega jezika je še nizek, besedni zaklad skromen, tudi napak je nekaj.. Prepričana sem, da je pri sestavljanju sporočila potrebovala pomoč, a nič zato. Pogum velja, deklica je naredila prvi korak, se podala v mednarodne vode in iskanje novega prijateljstva.

Primer 2b: Prvi poskus odgovora na e-pismo našega petošolca

Po treh mesecih učenja angleškega jezika v petem razredu (angleški jezik se je začel učiti v četrtem razredu), je tudi Rokovo sporočilo zelo skromno in polno raznih napak. Sestavil ga je doma in prinesel pokazat z ţeljo, da mu popravim napake, preden bi ga odposlal svoji novi prijateljici. Ker je pokazal veliko volje za dopisovanje in se zelo potrudil sestaviti svoj odgovor, sva se o nekaterih napakah le pogovorila in popravila samo tiste najhujše, pismo sem seveda

JB 2002

13 odposlala kasneje, ko sem popravila še ostale.

Naslednja e-pisma so bila vedno boljša in

nisem imela več veliko dela s korekcijo. Ker si dopisujemo z vrstniki, ki prihajajo od vsepovsod, si učenci kar oddahnejo, ko dobijo pošto v kateri tudi sami najdejo napake. Dejstvo, da napake delajo tudi drugi, kar velja tudi za angleško govoreče prijatelje, jim dviga samozavest in jih še dodatno motivira.

Ni lepšega, kot videti zadovoljne obraze učencev, ki so nekaj ustvarili, nekaj dosegli, se nečesa novega naučili. In postali še bolj motivirani za delo!!!???

II. 2. 2. Možnosti za uporabo e-pošte pri pouku 1. Dopisovanje Dopisovanje v tujem jeziku z e-pošto se je izkazalo kot zelo dobro in uspešno motivacijsko sredstvo.Vedno več učiteljev po svetu se odloča za uporabo e-pošte z namenom, da bi spodbujali učence tujega jezika tudi v okoljih, kjer se ta jezik ne govori. Na ta način učenci obenem prenašajo v prakso vse, kar so se naučili pri pouku, uporabljajo k pisanju, to pa pomeni k razvijanju in izboljševanju pisne in bralne spretnosti ter rabo naučene slovnične in stavčne strukture, bogatijo besedišče... Primer 3: Poskus navezave stika učitelja iz ZDA

JB 2002

V osnovni šoli začnemo z manj zahtevnimi pismi. Učenci se predstavijo, povedo, koliko so stari, kje ţivijo, kje in kaj delajo starši, kaj imajo radi, kakšno glasbo poslušajo, s katerim športom se ukvarjajo, katere hišne ljubljenčke imajo, kaj počnejo v prostem času... V višjih razredih so besedila ţe bolj zahtevna, učenci izraţajo svoje mnenje, sprašujejo, primerjajo. V srednjih šolah pa bo dopisovanje ţe na višji stopnji, teme bodo drugačne, primerne starostni stopnji in znanju tujega jezika. Na svetovnem spletu najdemo veliko domačih strani organizacij ali ustanov, ki nudijo naslove šol, učiteljev in učencev, ki si ţelijo dopisovati ali sodelovati v raznih projektih.Večinoma so usluge brezplačne, saj je njihov namen izobraţevalen, medkulturno spoznavanje in sodelovanje mladih povsod po svetu v starosti od 11 do 18 let pa tudi starejšim. Na teh naslovih se učenci lahko prijavijo in počakajo, da se jim oglasi kdo od številnih vrstnikov, ki so tudi prijavljeni. Vrstnike primerne starosti in s podobnimi interesi si učenci in dijaki lahko poiščejo tudi sami, in si z njimi dopisujejo. Take vrste dopisovanje pa ni preveč zavezujoče in ponavadi ne traja dolgo. Zato je bolje, da se na spletnih straneh prijavimo učitelji in najprej sami naveţemo stike s kolegi iz tujine. Ti prihajajo iz različnih šol, okolij, drţav in imajo različne zamisli in različne cilje. JB 2002

15 Poveţimo se z več učitelji hkrati in z njimi nekaj časa vodimo korespondenco z namenom, da jih bolje spoznamo. Šele ko vspostavimo stik s pravimi ljudmi, in ko ugotovimo, da imamo podobne ideje ali cilje, izberemo primerno šolo, razred ali pa individualne učence s katerimi bomo sodelovali. Zakaj? Večkrat se namreč zgodi, da določena šola s katero smo navezali stike in se namenili sodelovati, zaključi svoj projekt in se ne oglasi več. razočaranje učencev je preveliko, da bi si to lahko dovolili. Najpogosteje učitelji najprej poveţejo kar celotne razrede. To je lahko prednost ali pa tudi ne, saj se v vsakem razredu najdejo učenci, ki ne marajo ali ne ţelijo pisati. Morda je bolje, da so v takem primeru e-sporočila ali pisma skupinska, tako ne bo nihče od učencev prikrajšan za pošto. Tisti ki ne ţelijo pisati, bodo izvajali druge aktivnosti, morda kaj narisali ali izdelali in tako prispevali k izmenjavi. Tudi to je lahko dobra motivacija in tudi na tak način se da marsikaj naučiti.

Primer 4: Naslov strani e-pals classroom exchange

JB 2002

Kakšne izkušnje imamo z dopisovanjem mi? Skupinskega dopisovanja smo se lotili z neko brazilsko šolo in učenci so bili navdušeni. Problem je bil le ta, da smo na odgovore čakali kar precej časa, kar je posledica geografske lege Brazilije in dejstva, da imamo pri nas pouk večinoma v času, ko imajo tam počitnice in obratno. Vseeno je dopisovanje trajalo skozi celo šolsko leto, vsi pa smo se naučili zelo veliko. Takšne vrste problemi bodo nastajali vedno, ko se bomo odločili za sodelovanje s šolo iz deţel na juţni polobli. A naj nas to ne odvrne od dopisovanja ali drugega načina komuniciranja. Vsak problem je rešljiv. Morda bo v takem primeru vse trajalo malo dlje, izmenjava sporočil se bo vršila bolj poredkoma, a če se bomo sodelovanja lotili resno in si zadali uresničljive cilje, bo na sporočola vredno počakati. Ker se bomo z dopisovanjem preko e-pošte ukvarjali v šoli, ne ţelimo, da bi se to dogajalo stihijsko, neredno in nenačrtno. Zato je dobro, da učencem povemo, katere cilje ţelimo doseči. Tako se bodo na njim zanimivejši in bolj zabaven način naučili tudi veliko novega. Učencem lahko omogočimo, da uporabljajo elektronski naslov šole. Tako lahko vsak trenutek preverimo, kako dopisovanje poteka, in jim obenem pomagamo ali svetujemo. Če tega iz kakršnihkoli razlogov ne moremo uporabljati, se lahko prijavimo in registriramo na primer na JB 2002

17 spletni strani E-pals classroom exchange na

naslovu http://www.epals.com, kjer ponujajo

brezplačne elektronske naslove za učence, ki jih učitelji lahko kontroliramo in so zato varni. Takih spletnih strani je še mnogo, piskati moramo tiste, ki nam bodo pomagale pri učenju jezika, ki se ga učimo ali ga poučujemo. Ker pa se na internetu spletne strani in naslovi stalno spreminjajo, ne morem zagotoviti, da bodo naslovi, ki sem jih našla, ostali enaki. Nič zato, uporabili bomo enega od spletnih brskalnikov kot sta na primer: http://altavista.com ali http://yahoo.com. V okence bomo napisali na primer German Penpals ali Spanish Keypals in prepričana sem, da bomo našli veliko novih naslovov. Med iskanjem sem slučajno našla nekaj naslovov na naslednji strani:

Primer 5: Naslovi Poglejte pod številko 9.

Ko se bomo registrirali, bomo morda našli primerne dopisovalce tudi za naše učence ali dijake.

Koristne spletne strani

JB 2002

18 Oglejmo si še nekaj spletnih strani, kjer se

lahko registriramo in poiščemo bodoče e-

prijatelje. Angleški jezik

Classroom net

http://www.classroom.net/home.asp

E-pals

http://www.epals.com

Epals

http://www.ecemail.com/index.html

IECC

http://www.stolaf.edu/network/iecc/intro.html

Key Pals

http://www.comenius.com/keypals/index.html

Key Pals

http://www.ziplink.net/users/tlipcon/keypals

Pen Pal Connection

http://www.penpals.com

The Pen Pal Depot

http://walker.cioe.com/~shannon/penpal/index.html

It‟s online

http://its-online.com

EUN Schoolnet

http://www.eun.org

Novi naslovi? ………………………..

……………………………………………………..

………………………..

……………………………………………………..

………………………..

……………………………………………………..

Za tiste, ki si ţelijo dopisovati v drugih evropskih jezikih, pa sem našla naslednje naslove: Francoski jezik http://www.libul.com/libul.html http://www.momes.net/

Novi naslovi? ………………………………………………………………………………... ………………………………………………………………………………... ………………………………………………………………………………... Nemški jezik http://www.mun.ca/german/German/penpals.html JB 2002

19 Novi naslovi? ……………………………………………………………………………….. ……………………………………………………………………………….. ………………………………………………………………………………..

Italijanski jezik http://www-scf.usc.edu/~djgill/Italian/ http://www.cn.eun.org/school-projects/forums/penpals/messages/1158.html

Novi naslovi? ……………………………………………………………………………….. ……………………………………………………………………………….. ………………………………………………………………………………..

Španski jezik http://www.arrakis.es/~peli/guestboo.htm

Novi naslovi? ……………………………………………………………………………… ……………………………………………………………………………… ……………………………………………………………………………… Drugi jeziki ……………………………………………………………………………… ……………………………………………………………………………… ………………………………………………………………………………

JB 2002

20 Naj še enkrat ponovim, da se naslovi stalno

spreminjajo, zato ni izključeno, da zgoraj

omenjeni ne bodo več objavljeni na internetu, ko jih bomo naslednjič iskali. Poskusimo pa le! Če ne bomo našli teh, bomo našli druge, morda še bolj zanimive, uporabne in primerne za naše učence ali dijake. Pisanje elektronskih sporočil in bonton – netiquette Tako kot obstajajo pravila za pisanje pisem, tako obstajajo pravila za pisanje e-pošte. Prav je, da pravila obnašanja na internetu in pri pisanju e-pošte poznamo in jih tudi upoštevamo. Prav je, da pravil obnašanja na internetu naučimo tudi naše učence. To naj se zgodi takoj, ko se prvič srečajo z internetom in preden se lotijo pisanja sporočil ali dopisovanja z e-prijatelji. V okence “Subject” vedno napišimo kratek naslov ali namen našega sporočila. Glede na to se bo naslovnik sam odločil, ali bo sporočilo prebral ali ne. Na koncu sporočila se vedno podpišimo. V e-sporočilih bodimo vljudni in prijazni. Uporabljajmo male tiskane črke. Uporaba velikih tiskanih črk pomeni, da na naslovnika vpijemo. Sporočila naj bodo jasna, kratka in jedrnata. Če pišemo prijateljem, so pisma lahko daljša, če pa pišemo uradna sporočila, naj bodo kratka, ampak jasna. Prva dva stavka naj vsebujeta bistvo sporočila, ki ga kasneje lahko podrobneje opišemo. Predolgih sporočil nihče ne mara brati, posebej če je poštni nabiralnik vsakodnevno napolnjen z velikim številom sporočil. Naslovnik bo prebral le tista, za katera bo menil, da so zares pomembna. Ne pošiljajmo ničesar, česar sami ne maramo sprejemati. Po internetu kroţi veliko veriţnih pisem, pisem za srečo, izmišljenih iger na srečo in raznih sporočil, imenujemo jih tudi smeti, ki samo polnijo naš nabiralnik in velikokrat vsebujejo tudi viruse. Ne pošiljajmo ničesar takega, za kar menimo, da mora ostati javnosti skrito. Kljub vsem varnostnim ukrepom se lahko zgodi, da pošto prebere nekdo, ki je ne bi smel. V mislih imam številke kreditnih ali podobnih kartic, naslove, osebne podatke...

JB 2002

21 Preden pošiljamo sporočila,

preglejmo ali so brez slovničnih ali

pravopisnih napak, in preverimo, če je sporočilo napisano razumljivo in primerno. Če odgovarjamo na pismo, ne pozabimo na reference, zato kopiramo del pisma, da bo naslovnik vedel, na kaj se naš odgovor nanaša. Ne pozabimo se podpisati. Na koncu sporočila lahko dodamo tudi naš elektronski naslov, ime in naslov šole ali ustanove, telefonsko številko in številko faxa. To lahko poimenujemo tudi podpis. Uporabljajmo primerne emotikone, ki so na internetu, v klepetalnicah in pri uporabi e-pošte zelo popularni. Primer 6: Kratko in jasno sporočilo

Emotikoni JB 2002

22 Nekaj zanimivih in najpogosteje uporabljenih emotikonov, ki jih uporabljamo. da ponazorimo izraz obraza, ko se z nekom pogovarjamo v resnični situaciji:

Enostavni:

Pa še nekaj smešnih:

:-) veselje

:-O šok, kričanje

:'-( jok

:-( ţalost

>;-> zloben nasmeh

:~(~~ jok

;-) namig

R-) razbita očala

|-o dolgčas

Ali iz druge perspektive:

(:-) pleša

:-X poljub/ sem tiho

:^) :^] ;^)

!-) črno oko

(:-D velika usta

:-))) zelo debel

(:+) velik nos

:-& ugriz v jezik

:-{) brki

8-) nosim očala

O:-) angel

Nekaj angleških kratic namesto emotikonov:

ROFL

Rolling on the floor, laughing

Zvijam se od smeha

LOL

Laughing out loud

Na glas se smejem

IMHO

In my humble opinion

Moje skromno mnenje

IMNSHO

In my not so humble opinion

Moje ne preveč skromno mnenje

BTW

By the way

Mimogrede

RTM

Read the manual

Beri priročnik

See you

Se vidimo.

ASL?

Age, sex, look?

Starost, spol, videz?

Kot prvo izmed opcij, ki jih nudi e-pošta za bolj pestro učenje in poučevanje tujega jezika, sem omenila dopisovanje. Toda dostikrat, ko dobim e-pošto iz tujine, mi kolegi in novi prijatelji napišejo, da se je lepo na tak način pogovoriti, da cenijo naše pogovore ali da si ţelijo še takih obiskov.

JB 2002

23 Morda bi morala namesto izraza “dopisovanje”

uporabiti

“pogovarjanje”,

“pogovor”

ali

“obisk”? A ko pomislim, se mi zdi, da velike razlike pravzaprav ni, saj je v vseh primerih komunikacija dvosmerna, namen in cilji pa enaki. Imenujmo ga dopisovanje ali pogovarjanje, naj bo pri pouku vodeno. Učencem ponudimo iztočnice, dajmo jim ideje, nakaţimo, kaj od njih ţelimo. In ne da bi se zavedali, bodo vadili glagolske čase, tvorili vprašanja, stopnjevali pridevnike, postavljali samostalnike v ednino in mnoţino, uporabljali člene, bogatili besedišče...skratka uporabljali bodo resničen jezik v resnični ţivljenski situaciji. Svetujem, da sproti preverjamo, kaj in kako učenci pišejo, da ne bi med ostalimi sporočili našli kaj takega, kot bomo videli v primeru št. 7.

Primer 7: Bolj čudno sporočilo

JB 2002

24 Morda se bo našim učencem sporočilo zdelo

zabavno, in nekateri učenci in dijaki po svetu

tako tudi komunicirajo, predvsem na IRC-u (internet relay chat). Vendar naš cilj ni, da bi v esporočilih uporabljali tak jezik ali take kratice. Naučiti se moramo napisati kvalitetno, razumljivo sporočilo, ki ga bo naslovnik razumel in bo nanj brez veliko truda lahko tudi odgovoril. Če se ţe napakam ne moremo izogniti, se naučimo vsaj biti olikani in spoštovati pravila, ki veljajo pri pisanju elektronske pošte.

2. Izkazovanje pozornosti Pri pouku tujega jezika se ne učimo samo jezika, ampak izvemo veliko tudi o tujih deţelah, ljudeh, o drugih kulturah, navadah in običajih. Govorimo o praznikih, praznovanjih, prostem času, športu ... V nekaterih deţelah so navade ljudi podobne našim, drugod so popolnoma drugačne. Če hočemo, da bi nas ljudje cenili in spoštovali, nas morajo spoznati, razumeti, sprejeti. In če koga cenimo ali imamo radi, mu bomo to dali vedeti. Načinov je veliko, a tokrat bomo to naredili po e-pošti. Kaj si lahko preko e-pošte izmenjujemo?

Razglednice Morda si bomo najprej izmenjali razglednice kraja, v katerem ţivimo. Čisto enostavno! Razglednico našega kraja skeniramo, shranimo na disk in vstavimo kot priponko v elektronsko sporočilo. Lahko pa razglednico ali sliko kraja poiščemo na eni od mnogih spletnih strani na internetu, jo shranimo in dodamo našemu pismu ali sporočilu. Shranimo jo s klikom na desni miškin gumb in funkcijo “save image as”. Zelo malo vloţenega truda, a razveselili bomo nove prijatelje. Nato napišemo sporočilo in razglednico, ki smo jo pred tem shranili na disk, prilepimo ali dodamo z ukazom “attach file”.

JB 2002

25 Primer 8: Razglednica mojega kraja

Ne morem reči, da lahko takšna razglednica nadomesti tisto pravo, ki jo pošljemo po običajni pošti, je pa dostava veliko hitrejša, morda tudi bolj zanimiva. Svoje razglednice pa lahko tudi shranimo kot album na spletni strani, ki jo bomo oblikovali sami in ne bodo romale v koš, kot se velikokrat zgodi s sedanjimi razglednicami. Tudi rok trajanja se jim bo na tak način podaljšal. Čestitke za praznike Lahko jih narišemo ali sestavimo sami in pošljemo kot dodatek k svojemu sporočilu. Lahko pa pobrskamo po internetu in najdemo kar precej naslovov z ţe pripravljenimi čestitkami in voščilnicami za različne praznike ali ţivljenske dogodke. Naslovi: http://greetings.yahoo.com/ http://www.marlo.com/ http://www.thinks.com/ http://www.ohmygoodness.com/ http://www.bluemountain.com/ http://www.sayhowdy.com/ JB 2002

26 http://www.easypostcard.com/ http://www.easypostcard.com/ http://www.123greetings.com/ http://www.virtualflorist.com/

Primer 9: Spletna stran Bluemountain

Če pobrskamo po internetu, najdemo še veliko drugih spletnih strani z elektronskimi voščilnicami, animiranimi, šaljivimi, resnimi... Izbiramo lahko med celo paleto praznikov in letem primernimi voščilnicami. Da svoje prijatelje, sošolce, sodelavce, sorodnike še bolj razveselimo, elektronske razglednice personaliziramo, kar pomeni, da dodamo poleg napisanih še svoje misli in ţelje v jeziku in na način, ki ga sami izberemo. Lahko pa razglednico ali voščilnico ustvarimo sami in jo kot dodatek prilepimo k našemu e-sporočilu. Tudi to je umetnost, saj moramo znati izbrati ali narediti tisto pravo voščilnico za tisto pravo osebo, skratka ustvariti nekaj posebnega - unikat, ki se ga bodo resnično razveselili. JB 2002

27 Če nismo vešči ustvarjanja, risanja, pisanja, si

lahko pomagamo tudi

z raznimi, temu

namenjenimi, programi ali cederomi, kot je na primer Creative Writer 1 ali 2, s katerimi lahko sami ustvarimo najrazličnejše voščilnice za najrazličnejše priloţnosti. Da si pogledamo, kako enostavno je izbrati in poslati voščilnico preko e-pošte, se bomo najprej odločili kateremu prazniku jo bomo namenili. Za spremembo bom izbrala praznik, ki ni tako znan. Dan učiteljev! Tudi ta praznik obstaja, čeprav malokdo ve zanj, tudi med nami učitelji. Praznujemo ga 9.maja. Zakaj torej ne bi kolegu, kolegici ali učiteljem voščili za praznik? Nič laţjega! Poiščemo spletno stran npr. http://www.bluemountain.com/, izberemo voščilnice namenjene temu prazniku in sledimo navodilom.: Primer 10: Kako bomo sestavili voščilnico za dan učiteljev

Izberemo sliko, v okenca vpišemo ime naslovnika, dodamo lepo misel ali iskrene ţelje ter jo pošljemo. Voščilnica bo na ţeljenem naslovu v neverjetno hitrem času. JB 2002

28 Primer 11: Voščilnica

S čestitkami in voščilnicami se naših prijateljev, sorodnikov, sošolcev, sodelavcev... lahko spomnimo kadarkoli, ni potrebno čakati na posebne priloţnosti. Morda je dovolj, da jih samo pozdravimo in jim zaţelimo lepe počitnice ali uspeh pri izpitu, pa jih bomo razveselili na čisto poseben način. Moţnosti, da pri tem uporabljamo tuj jezik, poiščemo prave besede in izrazimo svoje misli, je veliko.

Virtualna darila Na enak način se lahko odločimo poslati virtualno darilo. Kaj bomo poslali in kaj bomo napisali, pa je odvisno od naše domišljije. Lahko pošljemo cvetje, igračko, lep predmet, risbo… Zagotovo vemo, s čim lahko razveselimo tiste, ki jim nameravamo takšno darilce poslati.

JB 2002

29 Primera 12 in 13: Darilci

Vrtnico pošilja Jean svoji prijateljici v Ameriko. Sporočilo je kratko, saj je pomembna misel. Cvetje seveda pove še mnogo več. Tudi Giovanni pošilja darilce v Ameriko. Ni izbral roţ ampak igračko, saj je prijateljica stara dvanajst let.

JB 2002

30 Kako to naredimo? Darilo, to je ponavadi sličica, moramo najprej imeti. Slike poiščemo na internetu ali jih narišemo sami in shranimo v posebno datoteko. Sliko pripnemo k sporočilu z ukazom Attach file – Pripni datoteko. Nekaj spletnih strani, kjer lahko najdete sličice in jih shranite za kasnejšo uporabo:

IconBAZAAR http://www.iconbazaar.com/ The Graphic Station http://www.geocities.com/SiliconValley/6603/ The Icon Bank http://www.iconbank.com/gx/index.htm

3. Izmenjava mnenj, izdelkov... V tujem jeziku si lahko s svojimi e-prijatelji in vrstniki iz drugih drţav naši učenci izmenjujejo mnenja o vseh temah, ki jih obravnavamo v šoli. Svoje poglede na določen problem ali dogodek lahko primerjajo s pogledi drugih, ugotavljajo razlike in podobnosti, poskušajo spoznavati in poskušati razumeti drugače misleče vrstnike in s tem drugačnost in različnost njihove kulture. Da bi to uresničili, se moramo povezati s šolami po svetu, najti primerne partnerske razrede ali posamezne učence in z dobrim načrtom, ter seveda z veliko dobre volje, lahko naredimo čudovite stvari. Različne teme Učni načrt govori o medpredmetnih povezavah, o druţbeno-kulturnih sposobnostih, o korelaciji in podobno. Vse to lahko v praksi uresničimo in izvedemo z dopisovanjem preko e-pošte. Vendar morajo biti aktivnosti načrtovane vnaprej in cilji določeni preden začnemo z delom. Najbolje je, da se prej poveţemo z učitelji in skupaj načrtujemo, o čem bodo učenci diskutirali, katere teme bomo obravnavali. Tako bo delo laţje, manj kaotično in bolj učinkovito. Naj naštejem nekaj tem: vreme, zdrava prehrana in recepti, šolski predmeti, športni dogodki, zemljepisne koordinate kraja, kjer ţivijo naši e-prijatelji, JB 2002

31 druţina in druţinski prazniki, poklici, novice in posebni dogodki, nesreče, alkohol in droge, problemi mladih, moda in oblačenje, upi in načrti za prihodnost, prijateljstvo, ljubezen... Prebrane knjige, članki S kolegi iz tujine izberemo knjigo, ki naj jo učenci ali dijaki preberejo, nato pa si preko e-pošte izmenjajo mnenja o glavnih junakih, temi, zgodbi, času dogajanja, ideji... O prebrani knjigi in njenem avtorju lahko napišejo članke, lahko pa napišejo vprašanja, na katera morajo vrstniki odgovoriti.

Primer 14: Izmenjava

Ideja, da bi učenci iz naše šole in učenci iz neke šole v tujini prebrali določeno knjigo in o tem pisno izrazili mnenje, poglede, misli... in si jih izmenjali s prijatelji iz tujine, se mi je najprej zdela neuresničljiva. Bila pa sem presenečena, ko smo to izvedli v praksi in ko se je izkazalo, da je tudi takšna izmenjava mogoča. S svojimi osmošolci sem pri dodatnem pouku preko e-pošte navezala stike z ameriško šolo iz drţave New York. Dejstvo, da so bili učenci v obeh šolah iste starosti in da sva z učiteljico iz te šole imeli podobne ideje in cilje, nas je še dodatno spodbudilo k sodelovanju. Sprva so se moji osmošolci ustrašili, saj so prvič navezali stike z angleško govorečimi vrstniki, a po prvih pismih JB 2002

32 so si oddahnili. Ni bilo tako hudo. Res je, da

smo imeli veliko problemov z bralnim

razumevanjem, saj knjiga ni bila eno od laţjih čtiv ali poenostavljenih verzij, ki jih ponavadi berejo naši učenci. Toda, ker so se je lotili res najboljši, smo jo uspeli prebrati, se o knjigi pogovoriti in zapisati svoje misli. Enako so storili prijatelji iz Amerike, in ko smo si izmenjali naše članke, smo ugotovili, da med nami razlike niso velike. Učenci iz obeh šol so razmišljali podobno in kljub razliki v obvladovanju jezika, so se potrudili in svojo nalogo opravili zelo dobro ter se obenem dobro sporazumeli. Ker se je to sodelovanje izkazalo kot zelo uspešno, sem se povezala s še nekaj šolami po svetu in se z učitelji dogovorila o podobnem sodelovanju. Tokrat smo se dogovorili, da si bomo izmenjevali izdelke naših učencev. Izmenjava izdelkov učencev Izmenjujemo si lahko prav vse izdelke naših učencev, če si le pri izmenjavi ţelijo sodelovati in če imajo dobre ideje. Idej pa ponavadi ne manjka ne pri učencih ne pri nas učiteljih. Spisi, pesmi, lepe misli, druţbena in šolska pravila, pa še mnogo tega... so izdelki, ki si jih lahko izmenjujemo z učenci iz tujine. Skupne izdelke lahko razstavimo na šolskih panojih, jih predstavimo pri urah tujega jezika ali morda v ta namen organiziramo posebno prireditev. Lahko pa ustvarimo in objavimo mednarodni časopis. Ta je lahko klasičen ali pa se odločimo za elektronsko izvedbo. Na enak način lahko učenci sodelujejo v diskusiji o prebranem besedilu, v pripravah na teste, v učenju nekega šolskega predmeta ali celo tujega jezika. 4. Učenje v tandemu Če si ţelimo še dodatno izboljšati svoje jezikovne sposobnosti ali se naučiti kakega tujega jezika, ne da bi obiskovali šole ali tečaje, si lahko omislimo učenje v tandemu.

JB 2002

33 Za ta način učenja se odločita dve osebi, ki se ţelita naučiti maternega jezika drug drugega, se bolje spoznati ter izmenjati izkušnje in znanje. Učenje temelji na soodvisnosti, medsebojni pomoči, spodbudi in avtonomiji. Ker ni učitelja v pravem pomenu besede, sta učitelja drug drugemu in samostojno odločata, kaj in koliko se bosta naučila. Prednost učenja v tandemu je v tem, da partnerja sodelujeta z resnično osebo, z rojenim govorcem jezika, ki se ga ţelita naučiti, ki poznata dobro vsak svoj jezik in svojo kulturo. Tako si lahko medsebojno pomagata učiti, odpravljati napake, bogatiti znanje in obenem spoznavati drug drugega in kulturo drug drugega. Obenem nista vezana na nobene roke, izpite, čas ali kraj. Za svoje delo in uresničitev svojih ciljev sta odgovorna sama in to je pri tem načinu učenja še poseben izziv.

Cilji: spoznavanje drug drugega, navad, hobijev ..., iskanje podobnosti in razlik v kulturi, predstavljanje svoje domovine in značilnosti, izmenjava zgodb, legend, receptov..., medsebojno testiranje in preverjanje znanja, dobra komunikacija, prijateljstvo, znanje novega jezika, ? Če pogledamo na spodnji naslov, bomo ugotovili, da je veliko ljudi, ki išče partnerje za tak način učenja. Naslovi, vredni obiska: http://www.slf.ruhr-uni-bochum.de/learning/idxeng11.html http://www.enst.fr/tandem/email/idxeng00.html http://tandem.uni-trier.de/Tandem/email/infen.html

JB 2002

34 Tudi to učenje se bo izvajalo preko e-pošte.

Seveda bomo tako vadili bralno in pisno

spretnost, če pa se bomo hoteli tudi pogovoriti in slišati, se lahko odločimo za uporabo zvočne elektronske pošte, ki tudi postaja vedno bolj popularna. Tu naj velja še posebno opozorilo: preden začnemo z dejavnostmi, vedno preverimo naslove in ljudi, da ne bi prišlo do kakršnihkoli zlorab kot so npr. laţna identiteta, laţni nameni in podobno.

5. Pridobivanje informacij Tujega jezika se učimo iz veliko razlogov. Učimo se ga tudi zato, ker bomo nekoč potovali v tujino kot turisti ali na sluţbena potovanja, obiskovali jezikovne tečaje, se vpisovali na tuje šole ali univerze, se udeleţevali mednarodnih srečanj, sestankov ali seminarjev, ali pa iskali zaposlitev. Morda izvemo za nov proizvod, za novo knjigo, za novo turistično agencijo. Nič laţjega kot sestaviti elektronsko sporočilo in vprašati po vsem, kar nas zanima. Presenečeni bomo nad hitrostjo prispelega odgovora. Vse informacije ki jih ţelimo, lahko dobimo preko e-pošte, če le vemo kam se obrniti in komu pisati. Zato je dobro, da se mladi čimprej naučijo, kako in kje poiskati informacije.

To je zelo lahko izvedljivo pri pouku tujega jezika, saj so tudi učbeniki tako zastavljeni, da učijo jezikovnih funkcij v različnih situacijah. 6. Naročanje in nakupovanje Velikokrat iščemo knjigo, cederom, revijo ali časopis, ki ga pri nas ne moremo dobiti. Enako velja tudi za druge vrste izdelkov, pa tudi za razne storitve. Da si prihranimo čas za iskanje in poizvedovanje bomo izkoristili moţnosti, ki nam jih daje moderna tehnologija.

JB 2002

Če poznamo naslov zaloţbe, tovarne, trgovine, knjiţnice... samo napišemo e-sporočilo in povemo, kaj ţelimo naročiti ali rezervirati. Dobili bomo naslov spletne strani, kjer se lahko določena stvar rezervira, naroči ali kupi ter navodila za plačilo.

Da lahko marsikje v tujini, pa tudi doma preko interneta ali s pomočjo e-pošte rezerviramo hotelsko sobo ali knjigo v knjiţnici, naročamo in kupujemo raznovrstmne izdelke od hrane, cvetja, ţelezniških, avtobusnih in letalskih vozovnic, do mnogih drugih izdelkov, vemo ţe kar nekaj časa časa. Paziti moramo le, da smo pri takih nakupih previdni in jih izvedemo na varen način. Ena mnogih zaloţb, ki svoje artikle prodaja preko interneta je na primer Amazon. Najdemo jo na naslovu http://www.amazon.com. Pri njih sem ţe naročala knjige in lahko rečem, da je zaloţba resna in ji lahko zaupam. Podobnih je še veliko, a nujno je, da vedno preverimo, če so dovolj resne in zanesljive, da ne bi ostali brez denarja in brez naročenega artikla. Primer 15: Tako je kupovala učbenik neka srednješolka.

JB 2002

Vedeti moramo, kako resen je ponudnik storitve ali podjetje, pri katerem naročamo določeno stvar in kako varen bo nakup, saj se marsikdaj zgodi, da nekaj naročimo, pošljemo številko svoje kreditne kartice, potem pa ugotovimo, da smo ostali brez denarja na bančnem računu in brez naročenega predmeta ali storitve. Zato raje plačujmo s čeki, ti so veliko bolj varni. Pri naročilih v naši drţavi ni problem, saj lahko vse naročeno plačamo po povzetju. Ko pa naročamo v tujini, preverimo, da je naš način plačevanja resnično varen (secure servers / accounts). Ker bodo naši učenci nekoč tudi sami opravljali nakupe preko interneta, je prav, da se seznanijo z vsemi dobrimi stranmi in nevarnostmi s katerimi se lahko soočijo. Prav je, da jih na vse to opozorimo ţe sedaj. Naročimo pa se lahko tudi na brezplačne elektronske časopise ali novice. Nekateri so namenjeni učencem, dijakom, študentom, nekateri pa učiteljem.

7. Prijave, vpisi Marsikdo od naših učencev se bo nekoč vpisal na kak tečaj, obiskoval šolo v tujini, se udeleţil seminarja ali konference. Za to bodo potrebovali tudi nekaj znanja tujega jezika in sposobnost JB 2002

37 pravilno sestaviti prijavnice ali vpisne pole.

Morda nam tudi v tem primeru e-pošta daje

priloţnost, da naše učence naučimo še nekaj koristnega. Naučimo jih, kako napišejo prijavo za tečaj, katere podatke napišejo o sebi pri vpisu in kako sporočilo zaključijo. Nekoč jim bo to znanje prišlo zelo prav. Primer 16a: Počitnice v Veliki Britaniji

Učenci sedmega razreda načrtujejo kratke počitnice v Veliki Britaniji. Radi bi rezervirali prenočišča v Youth Hostelu, zato bi ţeleli dobiti informacije o cenah. Sporočilo je kratko, je pa zelo jasno in vsebuje vse potrebne elemente. Primer 16 b: Zahtevek za informacije o tečajih v Veliki Britaniji

JB 2002

Gospod Rousseau na spletni strani http://www.arels.org.uk, išče informacije o tečajih angleškega jezika v Veliki Britaniji. Informacije bodo seveda posredovane preko e-pošte. Primer 16 c: Ţelimo se vpisati na tečaj tujega jezika

JB 2002

Ko ţelimo informacije o tečajih v tujini, sestavimo sporočilo, ki naj vsebuje zgoraj naštete informacije. Lahko bi dodali še kaj, a za prvič ni potrebno. Ko bomo dobili odgovor, bomo tako ali tako vedeli, kaj vse je potrebno še vprašati, kar nam bo pri odločanju o bodočem tečaju vsekakor olajšalo delo.

8. Raziskovanje Naši učenci in dijaki se s pomočjo interneta in e-pošte lahko lotijo tudi raziskovanja in izdelave raziskovalnih nalog. Potrebno je le dobiti idejo ali temo raziskovalne naloge in delo se lahko začne. Sestavimo vprašalnik, anketo ali samo nekaj vprašanj o temi, ki jo ţelimo raziskati. Poveţemo se s šolami, ki so pripravljene sodelovati in jim svoja vprašanja posredujemo po elektronski pošti. Ko dobimo odgovore, jih skupaj z učenci pregledamo, uredimo, razvrstimo, analiziramo in naredimo sintezo. Če so učenci dovolj samostojni, lahko večino dela opravijo tudi sami, mi jim le pomagamo in svetujemo, ko to ţelijo. Naše izsledke in ugotovitve zapišemo, objavimo v nalogi ali na spletni strani ali kakorkoli posredujemo tistim, ki jih naši izsledki zanimajo..

JB 2002

40 Vprašalnik so sestavili učenci šestega razreda

in jo poslali vrstnikom po Evropi. Odgovore na

vprašanja so analizirali in rezultate objavili v šolskem časopisu. Primer 17: Vprašalnik, ki so ga sestavili učenci 6.razreda, da bi izvedeli kaj več o “plonkanju”

FOR STUDENTS

FOR TEACHERS

Do you cheat at school?

Did you cheat when you were at school?

How do your friends cheat?

What did you think about cheating at that time?

Do the teachers find you ?

What did the teachers think about it?

Do you get a bad mark if they find out that What do you think about cheating now? you are cheating? Do you cheat in all subjects?

Did the teachers find you?

Do you think cheating is normal or not?

Do you find the cheaters now?

S pomočjo e-pošte smo z učenci osmega razreda izvedli dve raziskovalni nalogi, in sicer na temo „Prosti čas – kako ga preţivljamo mi in naši vrstniki v tujini‟ ter „Domača naloga – nujno zlo, nesmisel ali koristna zadeva?‟ Za raziskovalno nalogo o preţivljanju prostega časa smo vprašalnike poslali učencem iz Amerike, Švedske, Japonske in Avstrije. Ti so v naši raziskavi zelo radi sodelovali in z veseljem odgovorili na vprašanja. Za temo o pisanju in ne-pisanju domačih nalog pa smo se obrnili na dve šoli v Sloveniji. Tudi v tem primeru so tako učiteljice kot učenci izrazili pripravljenost pomagati nam in so z veseljem odgovorili na naša vprašanja. V obeh primerih je sodelovanje potekalo po elektronski pošti in obakrat v angleškem jeziku. Nalogi smo kasneje objavili in sodelovali na tekmovanju mladih raziskovalcev iz primorskih občin. Kratki povzetki raziskovalnih nalog se nahajajo na spletnih straneh OŠ Lucija.

JB 2002

41 Tem za tovrstne raziskave ne manjka. Za ideje

lahko vprašamo tudi učence, saj se velikokrat

spomnijo česa zanimivega. Najbolje je, da najdemo teme, ki jih zares zanimajo, saj bodo tako bolj motivirani za delo in bodo zadane naloge tudi z veseljem opravili. Iz lastnih izkušenj vem, da je temu res tako, če pa jih teme ne zanimajo, jih je treba “prepričati”, da so zanimive. In mi učitelji to znamo! Še nekaj idej Prosti čas, hobiji, problemi mladih, odnosi med generacijami, avtohtone rastline in ţivali, stari običaji in navade, kako so se igrali naši dedki, kako so se nekoč zabavali in kako se zabavamo danes, igrače, predmeti s podstrešja... Še na tisoče jih je, le spomniti se je treba tistih pravih. 9. Poštni seznami, konference, forumi, diskusijske skupne Na internetu se je moţno, poleg vsega do sedaj naštetega, včlaniti ali pridruţiti določenim seznamom ali skupinam ljudi z enakimi cilji, interesi, hobiji. To so diskusijske skupine ali forumi, kjer si sodelujoči izmenjujejo mnenja o katerikoli temi ali pa poštni seznami, na katerih najdemo enako ali podobno misleče ljudi. Eni izmed takih seznamov so elektronski poštni seznami za učitelje, študente pa tudi za učence in dijake. Na internetu se nahajajo na primer poštni seznami za učitelje, ki iščejo šole in razrede po svetu za medsebojno sodelovanje. Eden takih je: IECC iecc-request@stolaf.edu. Podobne sezname najdemo tudi za učence, ki bi se ţeleli pogovarjati ali debatirati o njim zanimivih temah. Drugače pa pobrskamo po internetu in našli bomo tisto skupino ljudi ali tisti seznam, ki nas najbolj zanima. Seznami in oglasne deske za učitelje:

LLTILanguage Learning with Technology International FLTEACH JB 2002

42 Foreign Language Teaching Forum TESLK-12 Teaching English as a Second Language K-12 TESL-L@CUNYUM.CUNY.EDU Teaching English as a Second Language CETEFL-L@CESNET.CZ Srednjeevropski učitelji angleščine kot tujega jezika NETEACH-L@raven.cc.ukans.edu Zanimiv seznam za učitelje drugega ali tujega jezika EUN www.eun.org SIO http://sio.edus.si Slovenska oglasna deska Novi seznami?

…………………………………………………………………………………………………………………… Preko poštnih seznamov se lahko naročimo tudi na elektronske novice ali revije, ki jih pišejo učitelji in drugi strokovnjaki po svetu. Na teh naslovih najdemo članke o poučevanju tujega jezika, praktične ideje za izpeljavo učnih ur v razredu, priprave na učne ure in še mnogo drugega zanimivega materiala. Primer 18: Domača stran diskusijske skupine za centralno in vzhodno Evropo – CETEFL

JB 2002

Best Practices Newsletter http://familyeducation.com/email/newsletter/referral.html?nid=101

SchoolNotes Community News http://www.EdGate.com

TeacherVision http://teachervision.com/tv/lounge/newsletter/greatstuff/index.html?wtlAC=gs020201,email-t Humanising Language Teaching elektronska revija s članki in dobrimi idejami Internet TESL Journal izhaja enkrat mesečno na Japonskem. ELT Newsletter vsebuje članke in ideje za učitelje. Teaching English with Technology je elektronski časopis iz Poljske z mnogimi dobrimi idejami. JB 2002

44 The TEFL Web Journal je elektronski časopis za učitelje in raziskovalce. FELT Newsletter: izhaja na Irskem in vsebuje zanimive članke. ESL Magazine Online se objavlja v ZDA, vsebuje članke in povezave na druge zanimive spletne strani. London Lantern lahko naročimo na naslovu webmaster@virtual-london.com Članke pišejo ljubitelji Londona. Novi naslovi? …………………………………………………………………………………………………… …………………………………………………………………………………………………… …………………………………………………………………………………………………… …………………………………………………………………………………………………… …………………………………………………………………………………………………… …………………………………………………………………………………………………… …………………………………………………………………………………………………… …………………………………………………………………………………………………… …………………………………………………………………………………………………… …………………………………………………………………………………………………… ……………………………………………………………………………………………………. Primer 19: London Lantern

JB 2002

10. Učenje na daljavo Učitelj pošlje učencu nalogo po e-pošti, ta jo reši, na enak način vrne učitelju, ki jo popravi, napiše opombe ali mnenje...To je le ena od moţnih variant za uporabo elektronske pošte pri učenju na daljavo. Tutor in učenec lahko moţnost uporabe e-pošte izkoristita še za nešteto drugih načinov učenja: pisni izdelki, interaktivne vaje, preverjanje znanja, reševanje raznih problemov, intervjuvanje, obveščanje... Na spletnih straneh RO, Računalniško opismenjevanje, bomo našli vse kar je v Sloveniji ţe bilo do sedaj narejenega v zvezi z izobraţevanjem na daljavo. Morda boste tam našli tudi svoj predmet.

Nekaj spletnih strani: Virtualna šola http://www2.arnes.si/~osngso3s/virtualschool.htm Za angleški jezik: Šola na daljavo JB 2002

46 http://os-sezana.s-skps.kp.edus.si/anglescina/ Učenje na daljavo http://ro.zrsss.si/~viljenka/ Distance learning and teaching http://www2.arnes.si/~oskksavokl2/distance.html Interaktivne naloge http://www2.arnes.si/~skos/index-slo.html Interaktivne vaje http://www2.arnes.si/~oskplucija4/interactive.htm 11. Obveščanje Učenec in učitelj se lahko obveščata o izidu novih knjig, novih interaktivnih nalogah in vajah na internetu, o novih spletnih straneh, namenjenih učenju jezika in še marsičem. In če za trenutek odmislimo učenje in poučevanje tujega jezika, se bo ali pa se tudi ţe elektronska pošta lahko uporabljala za obveščanje o spremembah urnika, odsotnostih, dodatnih nalogah, sestankih, in za seznanjanje odsotnih učencev o predelani snovi, domačih nalogah in drugih pomembnih stvareh. Tudi to lahko poteka preko elektronske pošte z uporabo elektronskega seznama učencev. Pogoj je le, da učenci imajo ali pa bodo v bliţnji prihodnosti imeli dostop do interneta, in elektronski naslov. Na to pa pri sedanjem hitrem razvoju tehnologije ne bo treba več dolgo čakati. Za obveščanje si lahko omislimo tudi distribucijsko listo, forum ali „message board‟, to je neke vrste oglasna deska, na kateri objavljamo svoja sporočila in z njimi obveščamo člane ali uporabnike. Svojo oglasno desko si lahko omislimo na naslednjih naslovih: Bravenet Ezboard Seveda to nista edina dva naslova, sta pa lahko dostopna in uporaba je zaenkrat še brezplačna.

Primer 20: ena od oglasnih desk na internetu JB 2002

Primer 21: oglasna deska SIO – slovensko izobraževalno omrežje

JB 2002

48 Tudi razne zaloţbe po svetu obveščajo svoje

naročnike o novih publikacijah. Poleg brošur

in tiskanega reklamnega gradiva se v ta namen posluţujejo tudi e-pošte. A bodimo previdni! Pri naročanju preko e-pošte zaupajmo le znanim in preverjenim zaloţbam. Primer 22: Kako nas zaloţbe obveščajo o novih publikacijah

III. Projekti z e-pošto V sodelovanju z učenci in učitelji iz tujine lahko naredimo zelo veliko. Začeli smo z dopisovanjem, nadaljevali z voščilnicami, izmenjavo mnenj in izdelkov, pridobivanjem informacij, naročanjem, nakupi, prijavami, anketami, raziskavami in še bi se kaj našlo. Vse aktivnosti pa lahko izvajamo tako, da ne sluţijo samo našim trenutnim potrebam in doseganju trenutnih ciljev, ampak da so cilji bolj dolgoročni in da dobimo tudi končni izdelek, na katerega bomo ponosni in mi in naši učenci.

Ta izdelek pa je lahko: JB 2002

Lahko se odločimo tudi za radijski program, video posnetek, oglasno desko na internetu, kvize, raziskave, razne vrste tekmovanj... Morda na začetku ne bomo niti vedeli, česa točno bi se lotili, pa nič zato, ideje se nam bodo porodile med delom, med dopisovanjem, s komunikacijo med učitelji in učenci.

III.1 Kako začnemo izvajati projekte z e-pošto? Najprej poiščemo spletno stran na katerih so objavljeni seznami projektov. Tam bomo pregledali ţe prijavljene projekte ali pa se bomo registrirali sami in predlagali svoj projekt. Ena takih spletnih strani je na primer Englishtown.com katere naslov je: http://www.englishtown.com/master/welcome/default.asp?buffer=true

Primer 23: Englishtown

JB 2002

Prva moţnost je, da si pogledamo ţe obstoječe projekte in se odločimo za enega od teh. Skoraj vedno bomo našli ali posamezne učence in učitelje ali šolo, ki išče partnerje za bodoči projekt. Lahko pa registriramo svoj razred ali posamezne učence in napišemo, kakšen projekt imamo v načrtu. Ob registraciji si omislimo uporabniško ime (username) in geslo (password). Ob prijavi (log in) se nam prikaţe spletna stran, na katero vpišemo podatke o šoli in našem projektu v za to pripravljena okenca in ţe nas lahko najdejo povsod po svetu.

Primer 24: Projekti

JB 2002

Primer 25: Registracija

Primera 26 a in 26 b: Kako predlagamo projekt JB 2002

JB 2002

53 Če

odločimo

sodelovanje

ţe

prijavljenem projektu, si pogledamo podatke o

šoli, učencih in projektu ter poiščemo najprimernejše partnerje. Velikokrat pa se zgodi, da se takoj po registraciji učitelji ali učenci poveţejo z nami kar sami in nam sploh ni potrebno nikogar iskati. Primera 27 a in 27 b: Iskanje partnerskih šol Ali sta sporočili dobro napisani? Sta dovolj jasni? Ali vsebujeta vse nujne podatke? Kaj manjka? Je kaj odveč? Bi s temi ljudmi začeli sodelovanje?

Premislimo! Če sporočila ali prijave niso jasne, če cilji niso dobro zastavljeni, če vse “visi v zraku”, potem je bolje poiskati drugo šolo ali boljšo prijavo. Naj se nam ne mudi. Bolje je biti potrpeţljivi, preudarni in natančni, pregledati več prijav ter se odločiti za tisto, za katero menimo da je zares “tista prava”. Ne bo nam ţal.

JB 2002

III. 2. Kako ob prvem kontaktu? Ko se odločite za izmenjavo elektronske pošte ali za sodelovanje v elektronskem projektu, je vzpostavitev prvega kontakta pri iskanju partnerjev zelo pomembna. Vaše prvo sporočilo naj obsega naslednje elemente:

Uvod

Kdo ste? Od kod ste? Namen sporočila?

Predstavitev šole

Na kratko napišite nekaj o šoli, kraju in drţavi, omenite število in starost učencev, ki bodo sodelovali v projektu ter področja ki vas zanimajo.

Predstavitev projekta

Napišite naslov projekta ki vas zanima ali predlagajte svoj projekt.

Opis

Na kratko opišite kako naj bi projekt potekal, navedite kakšne načrte imate, kaj pričakujete od bodočega sodelovanja (izdelki, dopisovanje, izmenjava…)

Čas trajanja

Navedite predviden začetek in zaključek projekta oz. njegovo JB 2002

55 trajanje. Bo to kratkoročen projekt in bo trajal mesec ali dva? Bo to dolgoročen projekt, ki bo trajal skozi celo šolsko leto in morda tudi dlje? Kako pogosto se bo vršila izmenjava e-pošte, izdelkov? Kakšen bo končni izdelek? Kje in v kakšni obliki bodo izdelki

Izdelek

objavljeni? Bo to šolsko glasilo, video, cederom, poster, radijska oddaja? Bo to kaj drugega? Kljub vsem podatkom ki jih pošiljamo, se moramo zavedati, da moramo biti čim bolj kratki in jedrnati. Predolgih sporočil nihče ne bere rad.

III. 3. Kaj naredimo, da bo naš projekt zares uspešen? Poglejmo si naslednje korake: a. Povezava z učitelji b. Izmenjava idej, ciljev, načrtov, določanje rokov… c. Povezava učencev d. Timsko delo e. Stalno spremljanje dela in uspešnosti projekta f. Izdelava končnega izdelka g. Evalvacija a. Povezava z učitelji Najbolje je, da se najprej poveţemo z učitelji in z njimi nekaj časa vodimo korespondenco. Zakaj? Tako bomo ugotovili, če si zares ţelijo sodelovanja. Velikokrat se namreč zgodi, da ţelijo le enkratno izmenjavo e-pošte ali pa samo zaključiti svoj lastni projekt in se potem nikoli več ne oglasijo. V takem primeru so učenci zelo razočarani in jih je teţko spet motivirati za dopisovanje ali sodelovanje v drugih projektih. b. Ideje, cilji, načrt, roki Ko bomo našli primerne učitelje, se bomo začeli dogovarjati o sodelovanju v projektu. Izmenjali bomo ideje in se odločili za določeno temo ali vsebino. Nato bomo naredili načrt za nadaljnje JB 2002

56 delo, določili roke in zastavili cilje, ki jih s

projektom ţelimo doseči. Vse to bomo seveda

naredili skupaj, v sodelovanju z učenci in učitelji iz tujine. Učenci so veliko bolj motivirani za delo, če lahko tudi sami sodelujejo pri načrtovanju tako vsebin kot tudi ostalih dejavnosti v projektu. c. Medsebojno povezovanje učencev Zelo pomembno je, kako bomo med seboj povezali učence. Če sodelujemo z razredom, kjer število učencev ni enako našemu, se bo vedno našel kdo, ki ne bo imel partnerja za sodelovanje. Zato dobro premislimo, kako bomo sodelovanje uredili, da bo vse teklo, kot je treba. Iz prakse vem, da je najbolje sodelovati skupinsko, tako da učenci čutijo pripadnost in tudi če kdo kdaj zboli ali česa ne more pravočasno narediti, je tu skupina, ki bo naredila vse, da bo delo v projektu teklo nemoteno dalje. Nekateri učenci raje delajo sami, zato jim to dovolimo.

d. Timsko delo Vse aktivnosti naj bodo delo skupine in skupina naj bo odgovorna za to da bo delo izvršeno tako kot je bilo načrtovano. Če hočemo, da stvari tečejo kot je treba, se je potrebno drţati navodil, ki sem jih ţe omenila. A to ni vse. Za nemoteno in kakovostno delo pri objavljanju mednarodnega elektronskega časopisa, pa tudi drugih projektih, ki si jih boste zamislili, je nujno sestaviti skupine ( ali time), ki naj bodo odgovorne vsaka za svoje področje.

Ko govorimo o sodelovanju v mednarodnem projektu ali pisanju in objavljanju elektronskega časopisa, se moramo zavedati dejstva, da je to skupinski izdelek učencev in učiteljev vseh sodelujočih šol. In vsaka skupina ali tim mora imeti svojo točno določeno nalogo. Skupine bomo sestavili po lastnem občutku in potrebi. Ena od moţnosti pa je naslednja: Organizacijska skupina Člani te skupine zbirajo ideje učencev in učiteljev, material, izvajajo raziskave in predlagajo vsebine. Te so lahko predstavitev šole, šolske aktivnosti, popoldanske ali izvenšolske aktivnosti, ţivljenje v šoli… Lepo in koristno je, če lahko k delu pritegneno tudi starše, vodstvo šole in učitelja računalništva, ki lahko veliko pomaga pri izdelovanju spletnih strani projekta.

JB 2002

57 Ustvarjalci Ljudje smo si različni in veselijo nas različne stvari. Tako je tudi z učenci. Vsi vemo, da nekateri učenci zelo radi pišejo, drugi pa so ustvarjalni na mnogo drugih načinov. Če se lotimo izdajanja šolskega ali mednarodnega časopisa, če sodelujemo pri sestavljanju zgodb, pravljic ali kateregakoli pisnega izdelka, je nujno, da najdemo pisatelje, novinarje, pesnike, fotografe... Na vsaki šoli so in pri iskanju tovrstnih talentov nam lahko veliko pomagajo učitelji maternega jezika, saj jih verjetno prej odkrijejo in bolje poznajo. Tudi v tej skupini so dobrodošli zunanji sodelavci, starši in vsi tisti učitelji, ki imajo kaj povedati. Strokovnjaki za izdelavo spletnih strani ali “web masters” Na vsaki šoli najdemo učence, ki se le s teţavo ločijo od računalnika, saj na njem stalno nekaj “eksperimentirajo”. Te učence bomo zlahka prepričali, da z nami sodelujejo, saj so radi koristni in z veseljem pokaţejo svoje računalniško znanje. Odgovorni bodo za izdelovanje spletnih strani in objavljanje le-teh na internetu. Če je le moţno, naj jim, poleg koordinatorja projekta, vsaj na začetku pomaga učitelj računalništva ali nekdo drug , ki to delo dobro obvlada. Člani vseh skupin naj bodo aktivni in odgovorni za svoje delo. Skupine so enakovredne in morajo medsebojno sodelovati, sicer ne morejo biti uspešne. Vsako začeto delo naj bo zaključeno v določenem roku. Ne smemo pa pozabiti, da je naša vloga ta, da učencem nudimo vso pomoč, jih stalno nadzorujemo, spodbujamo ter jih ob dobro opravljenem delu tudi pohvalimo ali drugače nagradimo. Le tako bomo lahko začeto delo tudi uspešno zaključili. e. Uspešnost projekta Ko smo vse uredili, lahko s projektom začnemo. Kako uspešen bo, pa ni odvisno le od nas samih, temveč tudi od naših partnerjev v projektu, časa ki ga imamo na razpolago, opreme ki jo imamo na voljo, geografske lege drţave s katero bomo sodelovali ( npr. če sodelujemo z dravami na juni polobli), šolskih počitnic, praznikov, pa tudi od navad in običajev naših partnerjev. Največ pa lahko pomagamo učitelji s primerno motivacijo učencev. f. Končni izdelek JB 2002

58 Vsak začet projekt je potrebno zaključiti. Kaj bo končni izdelek se bomo dogovorili z učenci in partnerji v projektu. Ko pa je projekt zaključen je potrebno končni izdelek objaviti, da pokaţemo, kako smo bili predani delu in kaj vse smo ustvarili. Izdelek objavimo v klasični obliki lahko pa izdelamo video posnetek, cederom ali spletne strani, ki jh objavimo na internetu. Da delo ne bo ostalo neopazno širši javnosti, ga najprej predstavimo kolegom učiteljem in šolski skupnosti, staršem, preko medijev pa tudi širši javnosti. V predstavitvi naj sodelujejo učenci, ki so v projektu sodelovali in naj razloţijo, kako je delo potekalo in katere cilje smo uresničili. Če rezultatov našega skupnega dela ne predstavimo javnosti, je bil ves trud zaman. Kljub temu pa končni izdelek in njegova predstavitev ne smeta biti naš edini cilj. S sodelovanjem v mednarodnih projektih pridobimo vsi. Tu so nova poznanstva, nova prijateljstva, nove kulture in nova obzorja. In tako nastanejo nove ideje, novi cilji, nove skupine in novi, še boljši projekti. Posajeno je bilo drevo, ki bo zraslo v gozd, če mu bomo dali moţnost, da raste.

g. Evalvacija Ob koncu sodelovanja je dobro projekt evalvirati, oceniti kaj je bilo dobro, povedati kje so bile teţave in ugotoviti kako naslednjič delati bolje. Evalvacijo lahko izvedemo sami, s partnerji ali pa v sodelovanju s starši in širšo javnostjo. Zapomnimo si ! Če želimo uspešen projekt, ne pozabimo na naslednje korake: poiščimo partnerje, ki bodo pripravljeni sodelovati, oblikujemo ideje za projekt, zastavimo si uresničljive cilje, izdelamo dober načrt, redno si izmenjujemo e-pošto in vse nastale izdelke, sestavimo skupine, ki bodo zadolţene za določene naloge, sodelujemo na enakovredni in enakopravni ravni, toleriramo napake in razlike, se medsebojno spoštujemo, vsak začet projekt obvezno tudi zaključimo, JB 2002

59 zaključeni

projekt

ali

izdelke,

ustvarjene v času projekta, obvezno

objavimo v elektronski ali klasični obliki, projekt na koncu skupaj z učenci in partnerji evalviramo. Vse projekte lahko izvajamo v različnih jezikih, poiskati pa moramo primerne partnerje. Naj zato naštejem še nekaj bolj znanih in kvalitetnih spletnih strani, kjer lahko najdemo elektronske prijatelje iz različnih deţel, s katerimi si lahko dopisujemo v vseh mogočih tujih jezikih in se skupaj lotimo novih, zanimivih, enkratnih projektov:

Naslovi: European schoolnet http://www.cn.eun.org/school-projects/forums/penpals/index.html

Email in the classroom http://www.prosserschools.org/internet/email_in_the_classroom.htm

Epals http://www.ecemail.com/index.html

Classroom net http://www.classroom.net/home.asp

Outlook email http://www.actden.com/oe

Email projects webpage http://www.otan.dni.us/webfarm/emailproject/email.htm Randall‟s ESL Lab http://www.esl-lab.com/cgi-bin/book/ugb.cgi

i*earn http://www.iearn.org/iearn

JB 2002

60 I*earn Slovenija http://www.ljudmila.org/iearn

The language classroom http://eleaston.com/keypal.html

ESP-European Schools Project

http://www.esp.educ.uva.nl/espweb.htm International Writing Exchange http://www.ruthvilmi.net

ESP Slovenija http://www2.arnes.si/~osngso3s/esp.htm

Kidlink http://www.kidlink.org:80

Global School Net http://www.gsn.org

Think Quest http://www.thinkquest.org

Montageplus http://montageplus.co.uk/projects Socrates – Comenius šolska partnerstva http://www.cpi.si

Na vseh naštetih spletnih straneh so tudi povezave na moţne projekte, ki se jih z učenci ali dijaki lahko lotimo. JB 2002

61 Kot primer naj navedem European Schoolnet, ki je ena najbolj znanih evropskih mreţ in kjer najdemo različne projekte v raznih jezikih, projekte ki ţe tečejo, ponudbe za nove projekte, vabila k sodelovanju v projektih in tekmovanjih. Na njihovi spletni strani in distribucijskem oz. poštnem seznamu bomo našli veliko dobrih projektov, prav toliko dobrih idej za nove projekte in vabila k sodelovanju. Če hočemo biti redno obveščeni o vseh novostih, se naročimo na Teachers-letter-en poštni seznam na naslovu: https://listserv.eun.org/mailman/listinfo/teachers-letter-en.

Primer 28: nekateri projekti, konference in tekmovanja v mesecu februarju 2002

Primer 29: Vabilo k sodelovanju

JB 2002

III. 4. Primeri projektov Idej za različne oblike sodelovanja v projektih je veliko. Nekaj sem jih ţe naštela na prejšnjih straneh. Lahko pa vam zaupam nekaj svojih izkušenj in povem, katerih projektov smo se lotili na šoli kjer poučujem, in kaj vse smo v teh letih ustvarili. Najprej smo začeli z dopisovanjem. Na začetku je bilo ţe to precej naporno delo, saj učenci niso poznali niti osnov dela na računalniku. Potrebno jih je bilo veliko tega popolnoma na novo naučiti. V učilnici je vladalo izredno stanje, učenci so me ves čas klicali na pomoč in bili neučakani, ker nisem mogla takoj pomagati vsakemu izmed njih. Počasi pa je šlo na bolje in kmalu nisem bila več na koncu dveh šolskih ur popolnoma preznojena in popolnoma izčrpana. Napredek! Elektronsko dopisovanje je steklo in rezultati so bili kmalu vidni. Povezali smo se s šolami iz Brazilije, Japonske, Švedske, Avstrije in dveh zveznih drţav v ZDA. Preko e-pošte je stekla izmenjava mnenj in izdelkov. Pošiljali smo si pesmi, povesti, zgodbe, pravljice, kvize, časopisne članke, legende, recepte, vremenske napovedi, informacije o naših deţelah, navadah in običajih. Govorili smo o prostem času, pisanju domačih nalog, športu in glasbi. Izmenjali smo si mnenja o prebranih knjigah, druţbenih pravilih, šolskih pravilih, pravilih

JB 2002

63 v druţini. Pogovarjali smo se o podobnostih in

razlikah, problemih mladih, drogah, kajenju in

alkoholu. Edino česar nismo realizirali po elektronski pošti, ampak smo za to uporabili klasično pošto, je da smo si za boţič izmenjali darila in kasete z lepimi mislimi in ţeljami. Nekatere naše izdelke smo kot posterje razstavili v učilnici, nekatere so učenci odnesli domov za spomin. Z najboljšimi prispevki pa smo izdali mednarodni časopis Hotchpotch v klasični obliki. Bil je to uspeh za nas in za naše prijatelje v tujini. Primer 30: Nekaj člankov iz našega mednarodnega časopisa THE DRUG TEST I think that the drug test helps people besause

In our town, there are quite a few drug addicts,

it shows if somebody is addicted to drugs.

they are young and old.

But it also isn´t nice if they take your blood or

We don’t have such problems at our school, but

urine many times or if they do random teste at

I’m afraid for some students who have bad

school. I don´t know about you but I hate it

company.

when they have to test my blood. If you hate it

So, I am not against drug tests if there is a good

, just think about the benefit that it would do

reason for them. But not random tests! Only

to somebody if they found that he was

students who join bad company, stay out at

addicted. Just think that it is for a good cause.

night...

A lot of teenagers finish in very bad company

Aleš V.

and become addicted to drugs. Watch out for such companies!

Drugs

What is your opinion of the press?

I think that some people at school start using

The press should not be able to cover whatever they

drugs quite early. The students in grade 6 don’t

want they want to cover.

start using drugs for pleasure, but because they

People deserve their privacy. When Princess Diana was

are offered them by older people.

dying, snapping picrures was not a way to show

A lot of pupils have never tried drugs. I think

respect.

JB 2002

64 that the ones who have decided to try them

The press even stalk people to get good money for

should know what they are doing.

their pictures.

And they should think twice before they try

You don’t want to worry every day if a reporter will

drugs for the first time.

snap a photo of you.

Ana Key , Brazil

Some photos are embarassing and shouldn’t be published. Just because the photos will make a magazine sell, that doesn’t mean they should be published. Pictures are ways of ruining people’s careers and the way others treat them for the rest of their lives! The reporters who ruin lives should be punished. K. Bellor, USA

Leta 1998 smo se prijavili za sodelovanje v mednarodnem pilotskem projektu Sveta Evrope in bili sprejeti. Naj zato opišem, kako je delo potekalo, morda se boste tudi vi kdaj odločili za sodelovanje v podobnem projektu. Primer 31: Domača stran pilotskega projekta

JB 2002

65 V projektu “Everyone can make a difference” je sodelovalo deset evropskih drţav, med njimi tudi Slovenija. V vsaki drţavi sta bili izbrani dve šoli, na vsaki šoli pa po dva učitelja mentorja. Učenci so s pomočjo e-pošte komunicirali in si izmenjevali mnenja o nasilju na šolah, demokraciji, šolskih parlamentih, sodelovanju in problemih mladih. Poleg tega so pisali članke o vsakdanjem ţivljenju v šoli in izven nje, športu, kulturi, modi... Projekt je bil razdeljen na tri podprojekte: Nasilje na šoli, Šolski sveti in Mednarodni elektronski časopis. V obeh slovenskih šolah smo se odločili za sodelovanje v mednarodnem elektronskem časopisu Teenagers 2000, za katerega smo izdelali spletne strani in tam objavili vse naše in prispevke sodelujočih šol. Projekt se je konec leta 2000 zaključil, kar pomeni, da se časopis ne nahaja več na spletnih straneh Sveta Evrope. Zato smo sklenili, da ga objavimo najprej v klasični obliki, kmalu zatem pa tudi na zgoščenki. Tako bo naše skupno delo ohranjeno dlje časa. Primer 32: Elektronski časopis

JB 2002

66 Kot vidimo na naslovni strani časopisa, sodeluje v njem sedem drţav. S klikom na posamezno drţavo se odpre nova stran, na kateri se učenci in šole predstavijo. Na levi strani pa so članki, ki so jih napisali učenci iz vseh sodelujočih šol. Ko članke preberemo, ugotovimo, da kljub temu da učenci prihajajo iz različnih kultur in različnih krajev, so problemi mladih enaki, tarejo jih iste skrbi in zanimajo pribliţno enake stvari.

Primer 33: Izdelek ki je nastal s sodelovanjem v projektu Comenius 1

JB 2002

IV. Ste za desert? Primer 34: Risanje po nareku Učenec nariše pošast in jo opiše. Opis pošlje e-prijatelju v tujino, ta pa po opisu pošast nariše in jo po elektronski pošti vrne pošiljatelju. Nato izdelke primerjata. Primer 35: Veriţne zgodbe Učenec ali skupina učencev napiše prvi stavek neke zgodbe in ga po e-pošti pošlje svojim eprijateljem. Ti zgodbo nadaljujejo. Izmenjava poteka, dokler zgodba ni končana.

Primer 36: Dialog ali intervju Na enak način lahko učenci intervjuvajo svoje prijatelje, njihove učitelje, znane ali namišljene osebnosti in potem poročajo o vsem, kar so izvedeli.

JB 2002

68 Primer 37: Recepti Učenci si izmenjajo recepte, doma ali v šoli jed pripravijo, jo fotografirajo in nato primerjajo gotove izdelke.

Primer 38: Tudi “smeti” lahko koristno uporabimo.

Znana so tudi pod imeni junk mail ali bulk mail. Veriţna pisma, pisma za srečo, prodaja določenih izdelov po internetu, opozorila, oglasi, ki nam parajo ţivce, ko jih dobivamo in jih ponavadi izbrišemo, ne da bi jih sploh prebrali, nam lahko pri poučevanju tujega jezika tudi koristijo. Pošiljajo jih prav v vseh moţnih jezikih in verjetno smo se z njimi srečali ţe vsi. JB 2002

69 Torej, namesto da bi jih takoj izbrisali, si jih

najprej oglejmo. Nekatera so polna slovničnih

napak, druga uporabljajo velelnik, spet tretja kako drugo slovnično strukturo ali kako drugo besedišče. Z učenci jih lahko preberemo in popravljamo napake, se na napakah učimo, pogledamo rabo določene strukture in se učimo tudi drugačnega besedišča. Na nas učiteljih je, da se odločimo za tisto, kar učenci potrebujejo. Poglejmo si zgornje sporočilo! Kaj lahko z njim naredimo? Ga lahko uporabimo v razredu? Mislim, da je odgovor pritrdilen. Tokrat pa naj bodo ideje vaše in vesela bom, če mi kakšno tudi pošljete.

Primer 39: Peticije, izjave o podpori Sekanje dreves v deţevnem gozdu, zatiranje ţensk v nekaterih drţavah sveta, mučenje ţivali, trpinčenje otrok so problemi, ki nam seţejo do srca. Mnogi ljudje po svetu pošiljajo peticije in prosijo za naše podpise. Ne vem, koliko vsi ti naši podpisi zaleţejo, vem pa, da se lahko o vseh the problemih v šoli ali preko e-pošte pogovorimo, izmenjamo mnenja in zavzamemo stališča. Taki pogovori ne koristijo samo bogatenju besednega zaklada v tujem jeziku, koristijo tudi širjenju našega obzorja, razvijanju kritičnega mišljenja in srčne kulture.

JB 2002

V. Nekaj preverjenih učnih ur Čestitka za praznik Razred: 5. Čas: 1 šolska ura Cilj: spoznavanje kulturnega izročila, izkazovanje pozornosti, izmenjava voščilnic Oprema: en računalnik na dva učenca, dostop do interneta

Priprava: -

učenci poiščejo spletno stran z elektronskimi voščilnicami.

Nekaj naslovov: http://www.easypostcard.com/ http://www.123greetings.com/ http://www.virtualflorist.com/ http://www.bluemountain.com http://www.e-cards.com http://www.all-yours.net http://www.marlo.com/card/ http://www.thinks.com http://www.sayhowdy.com/

Potek: -

poiščejo primerno voščilnico,

napišejo naslov,

sestavijo misli, napišejo ţelje,

voščilnico pošljejo izbrani osebi.

Zaključek: JB 2002

71 -

voščilnice lahko tudi natisnemo, napišemo

naslove ter poloţimo v veliko škatlo, nakar

jih “poštar” razdeli naslovnikom, -

naslovniki svoje voščilnice preberejo in obdrţijo ali pa dovolijo, da z njimi izdelamo plakat, ki ga nato postavimo ali obesimo na vidno mesto.

Primer 40: Sporočilo prijateljici ali prijatelju

Sestavljamo in pošiljamo lahko voščilnice za različne praznike, spominske dneve, rojstne dneve ali pa kar tako, da damo prijateljem vedeti, da mislimo na njih.

Novinarji Razred: 6. Čas: 2 – 3 šolske ure

Cilj: spoznavanje tujih krajev in ljudi, opis kraja Oprema: en računalnik na dva učenca, dostop do interneta JB 2002

72 Priprava: - učenci izberejo mesto ali drţavo, - napišejo vprašalnik o mestu ali drţavi.

Potek: -

vprašalnik pošljejo vrstnikom v tujino,

v tujini vrstniki poiščejo in napišejo podatke, ki so jih o mestu ali drţavi našli,

napišejo kaj so o kraju ali drţavi izvedeli,

na internetu poiščejo primerne slike,

izdelajo plakat ali spletno stran,

svoj izdelek nam pošljejo preko e-pošte,

izdelek in prispele odgovore naši učenci ali dijaki pregledajo, preverijo pravilnost in analizirajo,

napišejo pozitvno kritiko in jo posredujejo svojim prijateljem.

Zaključek: -

plakat ali spletno stran predstavijo sošolcem,

naredijo razstavo,

izdelek lahko objavijo v šolskem glasilu.

Primer 41: Piran, mesto, o katerem bodo učenci napisali vprašalnik Primeri vprašanj: Kje leţi to mesto? Koliko prebivalcev ima? Koliko je staro? Katere so glavne značilnosti? Katere so glavne znamenitosti? Ob katerem morju se nahaja? Koliko je mesto oddaljeno od glavnega mesta? JB 2002

73 Kaj še lahko vprašamo? To je le ena od mnogih idej, kin nam pridejo na misel. Na enak način se lahko pozanimajo o vremenu, podnebju, navadah in običajih v določeni drţavi, hrani, modi, znamenitostih, in še o mnogo drugih, njim zanimivejših temah.

Kako preživljamo prosti čas? Razred: 7. Potek: 2 – 3 šolske ure Cilj: spoznavanje tujih krajev in ljudi, spoznavanje navad vrstnikov po svetu Oprema: en računalnik na dva učenca, dostop do interneta

Priprava: -

učenci napišejo vprašanja o tem, kako vrstniki pos vet preţivljajo prosti čas,

izberemo najboljša vprašanja,

sestavimo vprašalnik

Potek: -

po elektronski pošti vprašalnike pošljejo prijateljem v tujini,

odgovore preberejo, uredijo in analizirajo,

napišejo ugotovitve,

izdelajo razpredelnice ali grafe,

poiščejo slike, ki ponazarjajo najpogostejše aktivnosti,

naredijo plakat ali sestavijo brošuro.

Zaključek: -

izdelek predstavijo sošolcem,

ga objavijo na spletnih straneh šole ali v šolskem glasilu.

Primer 42: Kratek vprašalnik, ki ga je sestavila učenka 7.r. Martina M.

JB 2002

74 1. Kaj je zate prosti čas?

_________________________

2. Kaj počneš v svojem prostem času?

_________________________

3. Kaj bi rad/rada počel/počela v prostem času?

_________________________

4. Česa ne bi rad/ rada počel/počela v svojem prostem času?

_________________________

5. Koliko prostega časa imaš?

_________________________

6. Kdo odloča o tem, kako preţivljaš prosti čas?

_________________________

VI. In za zaključek? Primerov bi lahko naštela še veliko, a naj se naši učenci in dijaki prepustijo svoji domišljiji, našli bodo še mnogo izvirnih idej za izdelke, ki jih bodo brali ali občudovali prijatelji od vsepovsod po svetu. Tudi učiteljem se ni treba bati računalnika. Če dela z računalnikom niso vešči, so tu učenci, ki so. Zato pa so učitelji tujega jezika strokovnjaki na svojem področju in skupaj z učenci lahko veliko naredimo. Ray Clifford je zapisal: ”Technology will not replace teachers...teachers who use technology will probably replace teachers who do not”. "Tehnologija ne bo zamenjala učiteljev, bodo pa učitelji, ki jo uporabljajo, verjetno zamenjali tiste, ki je ne”. Kako se bomo odločili?

JB 2002

Viri na internetu

The Internet in the Classroom

http://www.eslmag.com/articles.html

By C. Meloni Useful www sites

http://ilc2.doshisha.ac.jp/users/kkitao/online/www/

By K.Kitao Articles on CALL

http://ilc2.doshisha.ac.jp/users/kkitao/library/article/call

By K.Kitao Language Learning & Technology

http://llt.msu.edu

An online Magazine Language Teaching, 31, 7-71

http://www.gse.uci.edu/markw/overview.html

By M.Warschauer & D.Haley, 1998

Viri

Gitsaki, C. & Taylor, R.P. (2000). Internet English. Oxford: OUP Sperling, D. (1998). Internet Guide. New Jersey: Prentice Hall Harmer, J. (2000). Use the Internet in ELT. Harlow: Pearson Education Limited Maley, A. (2000).The Internet. Oxford: OUP Jerman-BlaĹŁiÄ?, dr.B.(1996). Internet. Ljubljana: Novi forum Cooper, B., Milner,A., Burrows,T., Collin,S., Schlashter,S., Mann,T. (1997) Internet. Ljubljana: Pasadena

JB 2002

Kazalo Stran Poglavje 1

Kratek uvod

Elektronska pošta

II.1

Uporaba elektronske pošte nasplošno

II.1.1

Prednosti uporabe e-pošte

II.1.2

Slabe strani

II.2

Kako pa pri pouku?

II.2.1

Kaj motivira učence za uporabo e-pošte pri pouku?

II.2.2

Možnosti uporabe e-pošte pri pouku tujega jezika

II.2.2.1

Dopisovanje

Spletne strani

Pisanje e-sporočil in bonton – netiquette

Emotikoni

II.2.2.2

Izkazovanje pozornosti

II.2.2.3

Izmenjava mnenj, izdelkov…

II.2.2.4

Učenje v tandemu

II.2.2.5

Pridobivanje informacij

II.2.2.6

Naročanje in nakupovanje

II.2.2.7

Prijave, vpisi

II.2.2.8

Raziskovanje

II.2.2.9

Poštni seznami, konference

II.2.2.10

Učenje na daljavo

II.2.2.11

Obveščanje

III

Projekti z e-pošto

III.1

Kako začnemo izvajati projekte z e-pošto?

III.2

Prvi kontakti

III.3

Uspešnost projekta

III.4

Primeri projektov

JB 2002

77 68

Ste za desert?

Nekaj preverjenih učnih ur

Čestitke za praznik

Novinarji

Kako preživljamo prosti čas?

76 77

In za zaključek? Viri

JB 2002